"PR0LETARBT JK DELAVSKI UST ZA i; misleče čitatelje. JL/jjjJSP DRUGI NAJSTAREJŠI jugoslovanski socialistični list NO. 1275 OFFICIAL ORGAN JUGOSLAV FEDERATION, S. P uiamLU JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE VV »kar «. mrr: •« Um P(*r^rrww Iii . mémr «i 4M •( Gmtmi af nw«k tr*. 117». CHICAGO, ILL. f. FEBRUARJA, (FEBRUARY 18, 1932 P£Sfc£ LETO—VOL. XXVIL IX. ZBORA J. S. L VEUKA VEČINA ČLANSTVA GLASOVALA ZA MILWAUKEE Klub št. 37 bo vodil I6kalne priprave za zbor. Volitve delegatov se prično 1. marca. Razprava o sporedu Deveti redni zbor JSZ., za katerega vlada že zdaj večje zanimanje kot za kateregakoli prej po letu 1916, se bo vršil v meatu Milwaukee, Wis. Tako je z veliko večino odločilo članstvo na referemdvm, kateri je bil končan 12. februarja. Po številu oddanih glasov je Cleveland na drugem mestu in Cannosburg na tretjem. Točen seznam glasov bo objavilo tajništvo JSZ. v prihodnji številki. Drugič t Milwaukee ju. Zadnjič se je vršil zbor Jugoslovanske socialistične zveze v mestu Milwaukee 25.—28. decembra 1912, torej pred blizu dvajsetimi leti. To je bil drugi kongres ali zbor te organizacije. Navzočih je bilo 35 delegatov, ki-so zastopali 22 klubov, dalje 9 članov ek-sekutive, glavni tajnik,-- trije uredniki glasil in več bratskih delegatov. Veliko se je že spremenilo od tistega časa. JSZ. sama je šla skozi težke, kritične boje in razkole, ki so ji pustili neugodne posledice. Vzlic temu pa bo IX. zbor JSZ. v Milwaukeeju predstavljal mnogo več, kakor pa njen II. zbor v istem mestu pred dvema desetletjema. Vprašanje sedeža zbora. Prošli ali osmi redni zbor JSZ. v Detroitu je nominiral tri mesta, med katerimi naj bi članstvo na referendumu izbiralo, kakor določajo pravila JSZ. Vsa tri tvorijo važne postojanke v našem gibanju. V vseh imamo aktivne klube. Največ agitacije so izvršili Mil-waučanje, pri kateri je pomagal tudi župan D. W. Hoan. Mnogi so želeli, da se bi zibor vršil iz agitacijskih ozirov v Clevelandu, od kjer pa ni bilo nikake agitacije, razen ene izjave. Vsa druga za Cleveland je prišla izven Clevelanda, ki pa ni bila zadostna. Milwaucanje na delu. Četudi Milwaukee z ozirom na prometne zveze z direktnimi programi ni najprikladnejše mesto, bo imel zbor v njemu vse ugodnosti, ki jih je z ozirom na naš » agitacijo mogoče pričakovati. Milwauški sodru-gi so se že pripravili, da napravijo delegatom in drugim gostom bivanje v svoji sredi prijetno, in poskrbeli bodo, da bo imel zbor z njihove strani Vbo oporo tudi v moralnem in propagandističnem oziru. Volitve delegatov. Volitve delegatov za zbor se ___»/ • Ko ta list prečitate, izročite ga prijatelju, da ga bo bral tudi on. S tem ga pridobite, da postane . naročnik "Proletarca" prično v soc. kluibih ter društvih Prosvetne matice dne 1. marca. . Navodila in izkaznice jim razpošlje tajništvo JSZ." Pričakuje se, da bo imel ta zbor do sto delegatov, članov eksekutive in poročevalcev, s katerimi pride tudi mnogo gostov. Trajal bo tri dni. S časom bo moral razpolagati zelo ekonomično, da bo mogoče 7se razprave voditi v meja! stvarnosti in kostni ktivnega dela. Spored je zelo važen. Osnutek sporeda bo kmalu objavljen. V izčrpku je bil podan na tej strani v prejšnji številki. Razprava o "Prole-tarcu" in več drugih problemih je v listu in klubih že v teku. Se več jo bo prihodnje tri mesece. Važno bo vprašanje o našem tisku. Pri tem se bo treba varovati, da ne zagazimo z iluzije nego razpravljamo le v o-kvirju dejstev in možosti, ki so res možnosti za razmah. U-daja.i se prevelikim nadam, bi le kvarilo faktičjio agitacijo. Nase delo med mladino. Prošli ali osmi redni zbor JSZ. v Detroitu je bil prvi, ki je imel delegate tudi iz vist tu rojene mladine. Delegacija je sprejela smernice za delo med mladino, na tem zboru pa -bomo že lahko dobili točen pregled, v koliko so uspele, v čem so pomankljive in kako jih lahko izboljšamo. Enako važna je socialistična agitacija med ženstvom, v kateri še ne beležimo zadovoljivih rezultatov. Ta zbor bff m£ ral temu vprašanju posvetiti vso potrebno pozornost. Prosvetno delo in kampanja. Prosvetna matica bo imela na tem zboru veliko reprezfcn-tacijo in dobre poročevalce. Delo, ki se nam nudi na prosvetnem polju, je ogromno. Tu imamo najlepše prilike za u-spehe. Naravno, da se bo ta zibor bavil obširno s propagandistič-nimi aktivnostmi ter volilno kampanjo, ki jo imamo v tem letu. Konvencija socialistične stranke se bo vršila istotako v Milwaukeeju. Prične se 14. maja in bo trfejala do pet dni. ^Udeleži se je tudi več članov jsž; — Španija vzgled drugim re-~ publikam . V uradnih dokumentih v španski republiki ni treba nikomur označevati, da-li je rojen od zakonitih ali nezakonitih staršev; nova ustava ne dela med zakonskimi in nezakonskimi otroci nikake -razlike. Vsakdo v Španiji, t. j., moški in ženske, ima volilno pravico po 23.-letu starosti. Vse privatne posredovalnice za službe »o odpravljene in nadomeščene z državnimi. . Papirnata imovina Imovina Insullovih interesov, zapopadena v Utility Investments, inc., ter v Corporation Securities kompaniji, je vsled padca delnic in bôndov znižana za $333,000,000. PROFIT VELIKO VAŽNEJŠI KOT DELAVCI j I PAPEŽ IN MUSSOLINI STA SE V POLnmi ČISTO SPORAZUMELA Na nvetu je mnogo nevarnih poklicov. Eden izmed najnevarnejših v teh časih je služba pilotov, ker je zrakoplovba še vedno v razvojnem n tan ju. Potniki, ki ne od časa do časa vozijo v aeroplanih, no v večji nesigurnosti, kot pa če ne bt vozili z vlaki. Toda povprečen potnik ne vozi po zraku le malokdaj, zato tvega nvoje življenje v tem oziru veliko manj kot pa pilot>e, katerim je operiran je letal vnakdanji poklic. V sedanji krizi pa je tudi pilotov preveč. Century Air Linen korporacija je naznanila operatorjem svojih letal, da jim bo znižala plače 40 odntotkov. To je bil zanje prevelik udarec, pa so šli na stavko. Komps ni j s je obljubila v nvoji ponudbi, da jim je pripravljena garantirati v bodoče le do $150 stalne mesečne place. Prej so imeli $3 na uro za operiranje letal podnevu in $5 na uro ponoči. Zaslužili so povprečno nad $200 na mesec. Vsled tega znižanja se je dogodilo prvič v zgodovini letalstva v tej deželi, da so pilot je napovedali stavko. Njihova unija pripada Ameriški delavski federaciji, katera jim je obljubila vso svoja moralno in kolikor mogoče tudi gmotno pomoč. Na tej nliki je letalo, ki je padlo na tla v Bakersfieldu, Cal. r Pilot in sedem potnikov je bilo ubitih. Mnogim socialistom je še vedno uganka, (kako je papež mogel iti v tako tesno prijateljstvo s krvnikom Mussolinijem. Ne le to, nega ga je tudi odlikoval z redom zlate ostroge za zasluge, katere ima Musso-lini "za sveto vero"... Dne 11. februarja je papež« sprejel Mussolinija v privatni avdijenci. Nad eno uro sta se pomenkovala o skupnem načrtu za versko in fašistično osvajanje. Mussolini je bil sprejet z dvornim pompom, kaikor, so včasi sprejemali vladarje.1 Papeževi vojaki so tvorili špa-lir, skozi katerega se je pomikal Mussolini s svojim spremstvom, in godba papeževe gar-, de je igrala fašistično himno "Giovanezza". " j Po avdijenci je šel Mussolini v cerkev sv. Petra, pokleknil in molil. Ko so ga hoteli čas-niški fotografi slikati, jih je odgnal z vklikom, "ne dovoljujem, da bi me motili v molitvi!" Mussolini je bil svoje dni ne le eksiremen radikale«, nego tudi svobodomislec. Nihče mu ne verjame, da je v sedanji spreobrnitvi iskren. Toda v svoji politiki potrebuje papeževega zavezništva in papež potrebuje Mussolinija. Roka roko umiva. 00 RAZOROŽITVE JE V GENEVI SE ZELO DOLGA POT Španija za odpravo ofenzivnega orožja.—-Ruski mirovni načrt.—Francija ca mednarodno armado. EKONOMSKO KRPANJE V WASH1NCT0NU LE ZA PRIVATNE INTERESE i, T Ts Zed. države, ki imajo pretežni del vaega zlata na nvetu, bodo začele z "infla-tacijo", to je, n tiskanjem posebne izdaje papirnatega denarja v vsoti milijarda dolarjev, brez da bi bilo zanj pokritje v zlatu. Dalje bo vlada izdala v obliki denarja in bondov dve milijardi kredita, ki bo na razpolago velebankam, železnicam, zavarovalnicam, farmarskim kartelom in drugim velikim industri-alnim ter finančnim pod-vzetjam. Vsi ti načrti so izdelani v prilog bogata-šev, je pa ne dvomljivo, ako jim bo § tem ren pomagano. Nobena tajnont ni, da je to inflatacija, katere posledica bo skorogotovo velik padec dolarjeve vrednosti, konsenkvetna podražitev ži-vljenskih potrebščin in n tem ne več mizerije med ljudntvom. Delavstvu vsepovsod in v vseh poklicih no znižali plače. Zdaj bodo znižali nakupno vrednost dolarju, kar je indirektno znižanje plač, vrhu t eg s pa kujejo okraji, občine, države in zvezna vlada načrte za nove tndi-rektne davke, katerih vse breme odpade na konsu-mente. NEVARNA TEKMA VELESIL ZA PLEN NA KITAJSKEM.-KRVAVEČI NAROD Japonska nadaljuje z invazijo—Tuje vojne mornarice v kitajskih vodah.—Demonstracije proti vojni Demonstracije za osvoboditev Tom Mooneya V New Yorku in mnogih drugih mestih se bodo 24. februarja vriile pod avspicljo soc. stranke in naprednih unij demonstracije za osvoboditev Tom Mooneya. . u Japonska je okupirala že nad 200,000 kv. milj kitajskega ozemlja, kar je več kot še enkrat toliko kot je površina Jugoslavije, da jo navedemo za primero. Japonska je položila svojo imperialistično roko tudi na glavno kitajsko pristanišče Sangaj. Mnogo japonskih vojakov, in tisoče in tisoče Kitajcev, vključivši žene in otroci, je že padlo v tej vojni, ki pa je ni nihče napovedal, da ne bi kršili "mirovnih" pogodb... Kitajska je vzlic svoji ogromnosti militarističuo zelo šibka dežela. Poslužila pa se je bojkota japonskim produktov,, in japonski militarizem je vzel to za pretvezo, da nadaljuje z osvajanjem kitajskega ozemlja in pri tenrv mori ne le kitajske vojake ,nego ugonablja s plinskimi bombami ter« granatami, ki jih mečejo iz aeroplanov, tudi prebivalstvo kitajskih mest in vasi. V kitajskih vodah so močne fiotile ameriške, angleške in francoske vojne mornarice, da ne govorimo o japonski. V kitajskim obrežnih mestih in\v velikih notranjih trgovskih centrumih se nahajajo ameriške Čete in tudi vojaki drugih »velesil, da "protektirajo življenja svojih državljanov in njihovih interesov". Ameriški kapitalizem npr. ima na Kitajskem nad $250,-000,000 kapitala, razen tega pa izvaža na Kit-ajnko ogromno blaga, kajti 400-milijonski narod nudi tržišče, ki je brez primere. . Vseh tujcev, to je, Ameri-kancev, Angležev, Rusov, Japoncev, Francozov itd., je na Kitajskem le okrog 360,000, kar je v deželi s 400,000,000 prebivalcev malenkost. Vzlic temu imajo imenovane dežele, razen Rusije, na Kitajskem vojne ladje' in čete ter diplomatske štabe, ki ne nastopajo s Kitajsko kot z enakovredno, ne«jo kot s podjarmljeno deželo. Japonska ima na Kitajskem okrog $1,250,000,000 investicij in približno toliko tudi Velika Britanija. Japonska je izrabila sedanjo svetovno krizo, da razširi svoje grabeštvo na Kitajskem, ali pa — propade kot kapitalistična velesila. Tudi sovjetska Unija ima na Kitajskem kakih $300,000,000, največ v mandžuri vztočni železnici. Tujci na Kitajskem, katere omenjamo prej, so največ ravnatelji v tovarnah tujega kapitala, trgovski agentje, carinski nadzorniki, tehniki itd. Mnogo je tudi "misijonarjev", ki uče Kitajce krščanski evangelij ,v resnici pa so le pred-straža kapitalistične invazije. i. Vsled silnega pritiska, ki ga izvršuje ves kapitalistični svet nad Kitajsko že dolgo dabo, takorekoč od leta 1839, so se vsa prizadevanja Kitajcev, da se otresejo tujih vsiljivcev, izjalovila. Življenje nima na Kitajskem vsled teh razmer nobene vrednosti. Nikjer Jii imperializem za deželo tolik- 12 novih soc. listov Leta 1931 je bila ustanovljenih dvanajst nQvih socialističnih listov, med njimi tedniki in mesečniki. Dva sta privatna, toda zastopata program soc. stranke in agitirata zanjo, namreč "American Guardian", ter "American F r e e m j. n Tudi listi, ki so glasila unij, objavljajo mnogo več gradiva iz urada soc. stranke kot pa prejšnja leta. šno prokletstvo, kakor ravno na Kitajskem. Na Japonskem je nekaj ljudi, ki vojno proti Kitajski obsojajo in so to izrazili v de-monstfacijah. Vojaška kama-rila pa je tako izražanje čustev zatrla s silo. Med aretiranci je mnogo socialistov. Razoborožitv^na konferenca v Genevi se vrši že četrti teden. Zastopniki vseh dežel so za razorožitev, toda niti dva nista enakega mnenja. Vsakdo ¡daje predloge z ozirom na koristi svoje dežele, oziroma nje-ih vladajočih slojev. Le Španija je prišla z defl-nitivnim predlogom, da naj države odpravijo vse vojne naprave ,ki so zgrajene v napadalne namene ,kot velike vojne ladje, zrakoplove, ogromne topove itd. Sličen naičrt j« predlagal ruski komisar za zunanje zadeve Litvinov. Francija je za ustanovitev mednarodne armade pod okriljem lige narodov,, čemur pa nasprotujejo mnoge* dežele, med njimi Zed. države, sov. Rusija in več drugih. Anglija in Zed. države so predvsem za razoborožitev na kopnem in pa za omejitev vojnih mornaric v smislu že obstoječega londonskega dogovora. Nemčija zahteva, da se Francija razoroži, ali pa si lasti zase pravico, da si zgradi armado in mornarico iste velikosti, kakor jo ima Francija. Ver-saillska pogodba ji to zabra-njuje. Celo Japonska se je izrekla za razorožitev, dasi je istočasno v vojni proti Kitajski. Ker odločujejo na tej konferenci, imperialistični vplivi in milita-risti ,bodo njeni uspehi v dosego zmanjšanja militarizma neznatni, ako jih sploh kaj bo. Armada zadružnikov Mednarodna kooperativna alijanca, v kateri so včlanjene razne zadruge, ima okrog 71,-000,000 članov, zadruge, ki niso v alijanci, pa imajo 18,000,-000 članov. Število zadružnikov je mnogo višje kakor pa število strokovno organiziranih delavcev. -',4 ČEMU TUJE ČETE V ŠANGAJU? čamu praviaprav rabijo vtkiiU svoj« ¿«1« in mornarico na Kitajska«*? Vlada ZmI. Hrt«* trdi, da saradi 'Samocti iirljonj Amarikancar tar amo-ritikiti intvrMOT na Kitajakam". Na onak arangalij pri »«ga Japon«ka. iato-tako Val »k a Britanija, Francija in par <)rugih «laial. Roanica jo, da rao akupaj tiso* ob tla kitajakoga Irufija v intoracu «rojih kapitalistov, od ka-torib nima na kitajsko Ijinktro, no ljv«lat*a drugib daiol, nlkaktb koriati. I m pari ali«om m»m«vm|i došol ja najvai kriv ksoaa, ki profrladujo ia tolike lat m Kitajsko«. 4 OasoDil i z Z AGITACIJE V NASELBINAH NA ANTRACITU Piše Anton Vičič. POTRESNA KATASTROFA V SANTIAGU Vožnja po pennsylvanskih hribih je zelo slikovita. Iz klanca v klanec, po vznožjih hribov, in zopet navzgor preko hriba, navzdol in navzgor. V okolici Youngstowna, Pitfcs-burgha, Johnstovvna in drugih večjih industrialnih krajih tod okiog vidiš ogromne tovarne, večinoma železna industrija. Sploh je ves ta teritorij industrializiran. Med hribi te po- Vidricha na Moochamu. Povsod sodrugi in prijatelji ter prijazne rojakinje, ki postrežejo gostu kolikor najboljše morejo. In povsod skrbe, da ne umrješ od žeje! V Johnstownu imamo mnogo sodrugov in somišljenikov. Prav žal mi je, da se nisem mogel z vsemi osebno seznaniti. Tu je "Proleta-rec" precej razširjen, kar je zasluga domačih agitatorjev zdravijajo plavži, majne in to- in pa Josipa Snoja( ki je bil varne, iznad njih pa se dviga- parkrat tu na agitacijskem po-jo tovarniški dimniki, zdaj naj- 8}u več brez dimnate kape. Dim-( ¿c 8em ge vozil ^ mestu in niki ti še posebno povedo, da okolici# so mi pokazali hotel Pennsylvania, last Hrvata, ki je moral svoje podvzetje vsled je kriza v deželi. Tudi pobite šipe v oknih mnogih tovaren in delavnic ti pripovedujejo, da je obrat ustavljen. Pred par ameriške komunistične stranke, katero so razočarani zapustili. Tudi nje je pregnala ta besna netolerantnost, ki ne po- Listu v podporo III. izkaz. Girard, O. — Klub št. 222 J. krize zapreti. Hotel je lepo opremljen toda ni imel prome- leti še polno brnenja, vrvenja u ^^ ge je ze,Q hudo. .n duna. mnoi.ce delavcev z ya, ^ Hooverjevo prosperj. dela 111 na delo—zdaj pa skoro kakor na pokopališču! teto in govoril radikalno v ko-__ . . w , muniatičnem žargonu. Če se ne Vozim se p«*i Johnstownu, bi "prosperiteta" izgubila, kxio-Pa., ua napravim kratek obisk ye> če bi bi, uko reVoluciona-med sodrugi, ki sem jih želsl ren . videti. Pridemo na vrh hriba: •'Tam je Parkhill", mi pravi V tem kraju posluje slovensko hranilno in posojilno dru- šofer. Kazal je proti hiši na štvo> mnogo obetajoča finan. vrhu. bila je hiSa Adoira in ^ usXanova> z uradom na Go- nemaugh. Kot vse take institucije, mora tudi ta v interesu vlagateljev tir jati in tirj&ti, in če se kaj kmalu ne preokrene na bolje, bo marši kak emu posestvu pel boben. Tisoče in tisoče je prodanih vsled zaostalih obveznosti ali davkov po vseh krajih Zed. državah. Na- Mesto Santiago, na Kubi, je pred dobrim tednom dbiskala velika potresna katastrofa, ki je ugonobila mnogo sto življenj in povzročila milijone dolarjev škode. Sant-iago ima nad 100,000 prebivalcev in je eno največjih mest na Kubi. Na sliki j« ulica, kot izgleda po potresu. zna nobenih zakonov kon- S. Z. $25; po $1Andrew Kr-struktivnega dela. ¡vin«. John Kosin, Anton Dež- V Proletarian parly so za- man, John Krašovec, John stopani povečini inteligentnejši Plahtar in Matija Leskovec; privrženci komunističnega gi- po 50c : Louis Semich, John Ur-banja v Ameriki. Mnogo zna- bancih, John Jakelj in Joseph nih oseb, ki so bile pred leti Sikyta; po 25c John Vidigar, aktivne v Workers Party se na- John Bogataj, George Dobro-haja sedaj v tej stranki, kate- vich in John Kunstelj, skupaj ra deluje na podlagi izobraže- $34.00 (poslal John Kosin). valnega dela v smislu razred-! Cleveland, O. John Lokar nega boja. Pred par meseci ml. $1 in Anton Jankovich 50c, je stranka povečala svoj list, skupaj $1.50. "Proletarian News", kateri pri- j W. Aliquippa, Pa. George naša izkl)učno podučljive član- Smrekar $1.00. ke in stvarne taktične iazpra-1 Chisholm, Minn. Frank Klun ve. V listu se ne naipada so- $1.00. cialistične stranke, vodijo pa j Springfield, III. John Gor-se o njej ali o Drugi interna- sek $1.00. cionali važne in stvarne polemike. Voditelji sc dobro zavedajo, da Amerika ni Rusija in da Greensboro, Pa. Mike Lipovec 50c. Waukegan, 111. Anna Mah- je tukaj treba usmerjati raz- nioh 30c in Frances Zakovšek redni boj predvsem na podla- 25c, skupaj 55c. gi izobraževalnega dela. " I Chicagu, lil. Matt Petek Glas Iz Minnesote Duluth, Minn. — Že dolgo se pripravljam napisati dopis v di to je delo tistih, ki verujejo darle koncesija, dana vsled v osvoboditev delavskega ljud- strahu pred socialisti. In tudi stva iz kapitaličnega jarma. taka postava je bolje kot nič, Voditelji Farmer-Labor stran- kar vedo oni, katerim je še v O "otroii in" a lr a ri/1 ainm____!___ i _ i i .«. w. . Anne Kiasne, kar sem izvedel pozneje. "Ako hočete izstopiti, imate še dvajset minut hoda do farkhilla," mi pojasnu-je aaije naš šofer. "Ne. Peljal se Oom v Johnstown, pa potem nazaj z lokalnim busom prav na Parkhill." Ko smo se peljali navzdol v Johnstown, sem se spomnil Čr- ši ljudje ne tirajo do take skraj-negore. ' Tudi tam so take str- nosti nobenega posestva, ra- mine. V Johnstown, ki je si e-dišče tega indusfrialnega o- aevelt, PinchoC pa tudi A! 'nekako .eat^te 1 tem ^T^TTT^Tdt Zabava OH West AlliSO Smith bi jim pnsel prav, am- nasvetom in če ste pri volji rii v prihodnjih letih po vseh West Allis, Wis. — Klub št. pak za nas delavce niso vpra- žrtvovati nekaj svojega časa za delih Unije. Naša naloga je, 180 JSZ. priredi v soboto 20. H 80cialiati^o stvar, oglasite-se. i da lzvršimo še več dela in da februarja zvečer v Kraljevi cija, o iv u riN a AKtu a za so- Svoje mnenje mi lahko tudi ra- i___i,™« oumn n<>n»i in alu- dvorani domačo zabavo, na katero ste vabljeni vsi v tej in cialistično listo in zanjo se mo- zodenete 28. februarja, ko bom ramo odločiti čimprej. v Chisholmu.—J. Kobi. Mogoče je potrebno, da v zen ako so v to vsled okolščin primorani. ki ožja, sem dospel ob pol petih i V Johnstownu je bilo vzlic popoiane. Mesto ima okrog zimskemu času pravo pomlad*-77,000 prebivalcev. Socialistič- no vreme, toplo tako, da mi je na straiiKa je dobila v tem kra- postala suknja čisto odveč, ju zadnjo jesen zelo mnogo Popje črešenj in drugega sad-glasov, Kampanjo pa je vodil nega drevja je brstelo. nas klub št. 5. Tja je bil ne-j Podbojeva hčerka me je vo- mevov iz Minnesote.^ davno poslan organizator, da dila h Krasnovim, s katerimi Zdaj pa prihajam % nasve-ustanovi tudi angleške klube, so bližnji sosedje, kjer sem se tom, katerega bi že davno Johnstown je leta; 1889 za- seznanil z Adolfom in se po- sprožil, ako ne bi bil imel to-deia velika katastrofa, ko se menkoval z njimi o gibanju, o liko zadržkov. Sedaj pa je je pretrgal jez bližnjega umet- prošli predavateljski turi in o skrajni čas, da ga objavim, nega jezera in je silni naval delu v bodoče. Tukaj je: vode mesto ne le poplavil nego | Naslednji večer sem se od ga tudi razdejal. Več tisoč družbe sodrugov in sodružic ljudi je utonilo. V tem okrož- poslovil in se okrog 11. odpra ju je več slovenskih dvoran, kot v Moxhamu, Conemaughu Proletarca", pa so vedno ka- ke "strašij°" s kandidatom spominu, kako so bili poškodo-ke zapreke, danes pa imam "tretje" stranke, ako ena ali vani delavci žrtev korporacij priložnost, da vam podam mi- ,dru«a stanh 8trank (republi- ter brezvestnih mešetarskih sli o gotovem načrtu, kateri mi kanska ah demokratska) ne tolmačev in advokatov, roji po glavi že skoro leto dni. nom!nlra!a "progiesivca". Roo-, Citatelji "Proletarca" v Min- Citatelji "Proletarca" so po večini tudi čitatelji "Prosvete", zato se lahko še spominjajo, ko sem pred letom in pol pozival minnesotske Slovence in druge Jugoslovane, kateri sim-patizirajo s socialistično idejo, da bi se katerikrat sešli skupaj in se pogovorili o agitaciji za socialistično gibanje pa čeprav bi morali delati skrito. Nekaterim sem dal pristopne karte v soc. stranko, in več mi jih je obljubilo, da bodo pristopili direktno pod tajno označbo "X. Y. Z." Imenik J. S. Z., priobčen v Proletarcu št. 1274, ne kaže dobrih od- Sodrugom in sodruginjam v Milwaukee bi priporočal, da bi se v bodočih mesecih pridno u-deleževali klubovih sej. Veliko delo imamo in treba bo napeti vse sile, ako ga hočemo dosledno izvršiti. Sedaj so oči ameriškega ljudstva obrnjene proti Mil-waukeeju in Wisconsinu. Tukaj* je bilo vsejano seme ameriškega socialističnega gibanja 25c. Skupaj v tem izkazu $39.80. Prejšnji izkaz $173.47, skupaj $213.27. Opomba: v zadnjem izkazu pomotoma izpuščeno da sta Ivan in Josephine Jontez prispevala $3 listu v podporo, namesto venca pok., s. Mary Trebeč. milwauški naselbini. žimo kot vzgled vsem drugim. Ne bodimo malosrčni, ako vidimo, da se ameriško delav-|. Vstopnina za moške je 75c stvo le počasi prebuja iz poli- in za ženske 50c. Kakor je so-tične nevednosti in brezbrižno- diti po pripravah, bo to ena JCT V Milwaillfppiflfl »ti. Upoštevati moramo pred- izmed najboljših zabav, kar mi lur oJ vsem to, da ameriški delavec »mo jih imeli na West Ailisu. , Milwaukee, Wis. — Spet šest do sedaj še ni bu prisiljen, da| Ker smo ravno pred volitva- Aktivnosti kluba okrepitev tega predloga zopet omenim delo ranjkega V. L. Bergerja. V kongresu je že leta 1911 predložii načrt za starostno pokojnino in to je potem ponavljal v vsakem za- novih članov na zadnji seji. So- v prhanjih razred-1 mi, bodo navzoči tudi naši so-, sedanju, dokler in kadar je bil drug Hrast, ki je predsedoval,, boia in da se briga za drugi, ki kandidirajo v mestne član kongresa. Isto je storil je izrekel željo da nas bo do; pofltiko. Ameriški delavci so socialistični kongresnik Meyer kongresa 150 ah več. Ako se P™rili ukorekoč aristokracijo London, zraven pa je London vsi zavzamemo, posebno naše svetovnega proletariata in so se tega zavedali v preveliki meri. Sedaj so razmere drugačne. vil na pot proti cilju. (Dalje prihodnjič.) in Franidinu. Blizu Johnstow-na visoko na hribu je mala slo- vensKa naselbina Krayn. Ime Ustanovitev mladinskega so ji dali naši rojaki. Tu so ogromne vovaume Carnegie Steel 0QSeka V CollinW00dU koinpamje in precej« druge in- Collinwood, O. — Tu je bil duodje. V vsej okolici vidite nft p06ebnem ostanku, ki ga je premogovnike, lovarne in ro- sklica] klub št 49 ustanovljen vi večinoma počivajo. Brez- miadinski odsek. pri YPSL poselnost je ljudstvo docela da ge pridruži njim na. obubožala. mesto klubu, kar naša mladi-Ko sem si mesto, «t ki leži v na bržkone stori. Glavno pač globeii, nekoliko ogledal, sem'je, da bo v naših vrstah in se sedet na bus, da me popelje vežbala v aktivnostih za so-spet navzgor po klancu proti cializem. Parkhillu. Izstopil sem prav--. pred hišo Fr. Podboja. Šoferju KoilfereilCa Za majsko sem namreč povedal svoj cilj. . S Frankom sva se pozdravila prOSlaVO V Chicaj^U že na stopnicah S soprogo sta: v nede,jo 21 feb fie bo vr. me prav gostoljubno sprejela. ši,a y chicRgu konferenca so-Mnogo smo se pomenili in tu- ciaHstov v 8vrh0f da ge pogo. di precej argumentirali v ča- vore Q skupni prvomajski ma. •U, ki sem ga prebil tu, na svo- nife8taciji. To zborovanje bo V Minnesoti imamo gotovo število naročnikov ter čitate-ljev "Proletarca", in umevno je, da jih smatramo za simpa-tičarje socialističnih idej. So izjeme, ali velika večina čita-teljev je nedvomno vsaj v duhu v taboru zavednega delavstva. Ker drugih stikov nimamo, predlagam naročnikom in čitateljem "Proletarca" v severni Minnesoti, da bi enkrat pomladi prišli skupaj (recimo v Evelethu), da se bi pogovorili o delu v predsedniški volilni kampanji, katero čaka vse leta 1916 stavil rbornici pred- sodruginje, pa bomo dosegli logo za zavarovanje delavcev ta cilj. proti brezposelnosti. Ta dva I Veliko dela in časa vzamejo j Ameriško defavstvo še nVhaja pokojna veterana soc.a ut.in.h aa sejah razprave o kampanj... razpotju__lšče in razmišlju-,dej sta se bonla za .ljudstvo o prvomajsk. proslav., o bodo- zem mu je ie ve Potrebne.' P u iSee rešitve, toda ni jih dajo kandidatom republi- Ako bo članstvo odglasovalo p v . , ti> Kadar pa kanske in demokraUke stran-|za M.lwankee, se bo vršila ta- do spoznanja, bo izvriil ke, pa bi danes že imeli sta- koj izredna seja, da se prične £ odločno8tjo in veliko potezo «ostno pokojnino in brezposel- . pripravami za konsrre». Ve- silno sprel„embo na političnem nosmo podporo, da nam ne bi l.ko delo n.n čaka m potrot.no ]n K0sp0darskem polju. Mi pa je, da bodo vs. navzoč. Ta- gm» ionirji ki ladimo pot te. Krat bomo ■mel. pr j-o z.- flnemu boj ki mora priti. kratko diskuzijo. h h urade. Na svidenje v soboto! M.. Musich. bilo treba prositi ali sprejemati miloščino od tistih, ki so za-vozili gospodarsko situacijo. Ne smete misliti, da jaz u- Na prihodnjem kongresu moramo vključiti važno točko v Spartak. Morganov profit Morganova bančna hiša je napravila s prodajanjem bon-dov tujih držav 11 milijonov čistega profita, kupcf pa so v teh par letih izgubili na njih ji poti proti antracitu. § Obiskali smo tudi Andreja v strankinem uradu, 3036 W. Roosevelt Rd. klubom in društvom ALI i elite svojim priredbam čimveč moralnega In gmotnega uspeha? C3P OGLAŠAJTE JIH V PROLETARCU i pam že letos v socialistično naše razprave, to je, glede de-zmago, ki bi poslala našega iovanja v podpornih organiza-človeka v Belo hišo in našo ve- djah Nekaj ge Q tem mora čino v kongres. Ampak svest ukreniti. V vsaki po, por«.i sem si, da bo letošnjega no- organizaciji imam»» po nokrj * Ivembra -, glasovalo mnogo tre- sodrugov in ti lahko organizi-trezno misleče delavce. CasijZnih ljudi socialistično—čimveč rajo kako celico> ki bo skrbe. so taki, da bo delavstvo mora- tem bolje. Ako dobita socia- la za socialistično propagando, mnogo sto milijonov dolarjev. 1o nekaj storiti, da se reši trp- lisuična kandidata recimo de- q tem se bo, ako bo čas d<>-ljenja in pomankanja ter se get milijonov glasov, bo to da- puščal, razpravljalo tudi na iz-otrese kapitalistične more. Soc. ]o Strah v gnile hrbtenice poli- redni seji. stranka bo imela predsedni- tikom koruptnih strank in raz- £>ne n t m. je predaval v škega in podpredsedniškega mere se bodo gotovo obrnile Jeffersyn dvorani (domu nem-kandidata in nekdo 'bo moral na bolje. Seveda bi jaz naj- gkib svobodomislecev) sodrug nabirati podpise na peticije, raje, da bi prišli socialisti- na Hoan. Predavanje je bilo ze-da pride socialistična lista tu- krmilo že zdaj, pa bi se raz- i0 dobro obiskano in med ob-di v Minnesoti na tiket. Ta mere nedvomno obrnile delav- ¿instvm je vladalo veliko zaiii-nekdo pa je tisto delavstvo, ki stvu v korist na celi črti. manje, toda kakor vedno, tako čuti socialistično! . • Ko je leta 1912 dobil Euge- so tudi pri tej priliki nastopili V volilni kampanji bo treba ne v Deba v Minnesoti 27,000 komunisti s svojo nesmiselno deliti letake in pojasnjevati to ^iaiOV jn drugod po Zed. dr- taktiko razdiranja. Napaclli fn ono zbeganim volilcem. Tu- ¿avab okrog milijon, so se o- so Hoana in ga motili z rned- 11 r------ ' 1 ------- hromeli kapitalistični politiki klici. Navzoči so se zgražali marsikje zganili in začeli hli- in ostro obsojali tako pobaiin-niti "prijateljstvo" -delavcem, sko početje, katero je primer-Naša stranka je bila takrat no samo za kako fašistično dr-edina, ki je agitirala za odškod- hal. ninske postave (workmen's Da zgublja/o komunisti po-compensation). V Minnesoti vsod, na vseh straneh in da se so se takrat naraščaje moči so- njih lastno članstvo obrača od cialistov tako ustrašili, da so njih v vedno večjem številu, je postavo, ki določuje odSkodni-ne^rlelavcem v slučajih pone-srečb pti delu, sprejeti takoj y naslednjem zasedanju. Seveda ta postava ni bila in ni danes to kar zahtevamo za (delavce socialisti, a bila je ven- cntnovi^s Listnica uredništva m Vsem, ki se jih tiče. — Pošljite naznanila za priobčitev toliko pravočasno, da jih prejmemo vsaj do pondeljka zvečer. Eni odpošljejo poročila in dopise šele v nedeljo ali pondeljek v označbo da naj jih priobčimo v tekoči številki, pošta jih sprejme v njihovem kraju recimo v pondeljek opoldne ali zvečer, v naš urad pa dospo v torek popoldne ali v sredo, ko je "Proletarec" že v tisku. Potem pa so zamere. Ponovno apeliramo, pošljite nujna naznanila tako, da jih sprejmemo mi vsaj v pondeljek popoldne. I. G., Johnstown. — Poslani list prejeli. Hvala. . J. U., Milwaukee. — Slike kandidatov začnemo priobče-vati s prihodnjo številko. s pač razumljivo. Samo neizo-biažen fanatik more odobravati tak način boja. Iz krogov Proletarian stranke (komunistična) se poroča, da se ji je zadnje čase pridružilo veliko število-bivših članov NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA CANKARJEVE IN DRUGE KNJIGE Pilite po cenik PROLETAREC -, -— L. Pirčev "lokalni patriotizem" Pil« ANTON VIČlC. V "Prosveti" z dne 21. januarja sem čital v koloni Toneta Podgoričana, da mi je Lojze Pire posvetil cel uredniški članek, v katerem mi očita, da tem se izkazal nehvaležnega "metropoli",.^/' " Ker "Ameriška domovina" nima naročnikov izven Cleve-landa, razen v par ohijakih naselbinah, mi je bilo težko dobiti dotično številko. Ali končno mi je vendarle prišla v roke, ker mi jo je poslal prijatelj. Uredniški članek v nji ima naslov "Obiskovalcem naše naselbine". Priobčen je v izdaji z dne 13. jan. 1932, in se pričenja: "Metropola slovenskih naselbin v Zed. državah—slovenski * Cleveland, si šteje vedno v čast, kadar more sprejeti goste iz drugih naselbin..." ^ Nato na dolgo in široko hva- karja. Recimo, da bi ga upra-li gostoljubnost metropole, njen 'va njegovega dnevnika posla-napredek in take stvari. Cle- la pred par tedni na Ktiajsko, velandski rojaki sami mi bodo '¿da poroča o japonskih vpadih priznali, da je gostoljubnost in o razmerah na daljnem vzho- drugo pa njega ne bi smelo brigati! Zase konstatiram, da naselbini nisem ne škodoval, niti jo blatil. Hvalospevi, kakr&ne trosi Louis Pire in več ali manj drugi narodni veljaki, pa so glupost. V dotičnem članku piše, da sem prišel v Cleveland kot zastopnik "Proletarca" toda namesto da bi vršil svojo dolžnost in pobiral naročnino,.." sem i prevohal vse temne kote in\v| javnosti pisal o Clevelandu, kot da bi tu živel vse svoje življenje. Ničesar krivičnega nisem pisal o. "metropoli". . Omenjal sem njene cerkve, njen novi božji hram sv. Vida, ki bo stal kakega četrt milijona, boj zaradi krščanskega nauka v Slov. dok dvorani v Newburghu, pisal sem o Pirčevi-Grillovi de-mokrataki-republikanski politiki in take stvari. Ali je zato treba, da bi moral biti vse svoje žive dni v Clevelandu? Mr. Pire se pmatra za časni- V SOVRAŽNEM TABORU Japonska ni napovedala vojno Kitajski, Isar ni bótela "tobnično" loriiti mednarodnih pravil tsr pogodb, a vsli« tetnu j« v vojni. N« sliki so kitajski vojaki r japonskom vojnam vjatništvu. doma tudi v drugih naselbinah in da je udomačena v raznih oblikah med vsemi narodi. Med vsemi pa so frazarji udomačili slavospeve o raznih vrlinah, kakršnih nima noben drug narod. Louis Pire pa poleg tega goji že več let "politiko", s katero uči, da so Slovenci v Clevelandu nekaki "super"-Slo-venci. Pa je. prišel v metropolo "zmoten obiskovalec, neki An- du. Ce bi mu Japonci in Kitajci očitali, da nima te pravice, ker ni ne Kitajec in ne Japonec, in da ni živel v tistih krajih vse svoje dni, bi se jim Louis smejal, češ, fantje, kaj pa mislite? Ako bi Louis poslal poročevalca na bojišče premogarjev v Harlan, Kentucky, bi tam tudi rekli, da ne rabijo tujih vsiljivcev m morda bi njegovega poročevalca izgnali, kot so r — --» 1,1 -«p--w--- - — ton Vičič"—in si drznil pisati to storili z mnogimi drugimi. kritično o naselbini, v kateri je bil le malo časa, kakor mi očita Pire, zraven tega pa je bi sploh ne smel kritizirati, niti ne pisati o nji drugače kot v pohvalnem smislu. Članek zaključuje s stavkom, da naj se zunanji dopisovalci nikar ne vtikujejo v elevelandsko na- V Clevelandu je več svobode kot v Harlanu, zato poročevalcev ne izganjajo, pa četudi pridejo v Cleveland samo za en dan. Članek, ki ga mi je posvetila "Am. Domovina", je sem prišel kot socialist in deloval sem na agitaciji kot tak ter pisal poročila kot socialist — pošteno in nepristransko, samo z delavskega stališča. Mislim, da je to zadosti pošteno. Ce bi bil tudi Mr. Pire toliko pošten, 1 i mu ne bilo treba napisati dotičnega članka. Deio naših sodrugov v so-~ cialistični stranki Canonsburg, Pa.—V nedeljo 7. februarja smo imeli tu konferenco soc. stranke za Washington County, na kateri smo nominirali kandidate v kongres, državno zakonodajo ter v druge urade. Med nomini-ranci so štirje slovenski sodru-gi, člani JSZ. Žal, da nismo v zapadni Penni bolj seznanjeni z ameriškimi ter drugimi sodrugi, katerih ni malo, kajti le, če bi več sode- duševni produkt reakcionarja, jovali> bi lajf|je izbira|¡ kandi_ ki se v bistvu nič ne razlikuje date, ki bi odgovarjali uradom, v katere jih potrebujemo. Zanašam se, da bodo tudi ti kan-didatje ,katere smo nominirali od reakcionarjev, kakršni pre-selbino, kajti ako je v nji kaj!ganjaj0 v Harlanu celo repor-narobe, bodo že Clevelandča- terje meščanskih listov. V nanje sami popravili. Imenu, da me "očrni" med na- ,a imenovanem zboroVanju, ko8 Jaž dobro razumem^ da me, r(Wiom, igra na najnižje instink- svojj nalogi, bodisi v kampanji Di»^ kiKin^amnu' - te y masi_češ, vi sle metropola, vi ste gostoljubni, na- mi bo potrdil vsakdo, ki je bil na konferenci. Rojaki delavci, dajmo te medsebojne stike še bolj ojačati, da bo naše delo to leto čim plodovitejše. Na zborovanju smo imeli tudi sodružico Jane Kradel, ki je nam v jedrnatem nagovoru tolmačila vzroke sedanje depresije, med katerimi eden glavnih je "ignoranca". Do- jem mnenju zelo resno. Moral bi postati dnevnik. Uverjen ! >m, da bi ga čitatelji sprejeli I kot dnevnik z odprtimi rokami. Morda bo kdo mislil, da sem začel na starost fanatizi-rati, a meni se zdi, da je ta ideja izvedljiva. V omenjenem članku je rečeno, da v listu zdaj priman-kuje prostora in dani sta dve alternativi: dve strani več na Uden, ali pa raba manjših Črk. Oboje bi povišalo stroške. Za rabo manjših črk se ne ogrevam. Pravzaprav sem proti in enako po mojem mnenju -udi večina čitateljev, ker so večjih črk navajeni. Te so čitljive tudi za o 11/ i V I atro ann — ______J rn_ _ . . __' Pirčevem jeziku. V Cleveland magati pri započetem delu. To AGITATORJI NA DELU Izkaz naročnin, ki ao jih poslali agitatorji "Proletarca". --i Vse naročnine, ki jih pošljejo zastopniki iti drugi agitatorji Proletarca, so štete na bazi polletnih naročnin. Namreč agitator, ki posije eno celoletno, je zabeležen ▼ tem seznamu z dvema polletnima. III. izkaz. Poslali so: Anton Vičič na agitaciji v Penni......95 Anton Jankovich, Cleveland, O.......40 Joseph Snoy na agitaciji v Ohio in Penni 14 John Zornik, Detroit, Mich...........13Va Cha». Pogorelec, Chicago, III. ........12 Anton Per, Springfield, III...........8 Frank Nagode, Sheboygan, Wis....... 7 Leonard Alpner, Milwaukee, Wis. .. 7 Frank Stih, Sheboygan, Wis.........6 Louis Ambrozich, Milwaukee, Wis.....6 Joseph Radel, West Aillis, Wis......... 5 Frank Matkovich, West A.llis, Wis. Anton Zidanšek, na agitaciji ▼ Penni Frank IJersich, Virden, 111...... Frank Gregorin, Little Falls, N. Y. Frank Boltezar, Pueblo, Colo....... John Marolt, West Mineral, Kans. 4 Frank Stare, Sudbury, Ontario, Canada 3 Anton Tratnik, Diatmondville, Wyo.....3 Peter Bukovec, Bon Air, Pa........... 3 Frank Petavs, Little Falls, N. Y.......2 John Plahtar, Niles, O............... 2 K. Erznoinik Red Lodge, Mont.......2 Frank Zaitz, Chicago, 111............. 2 John Jereb, Rock Springs, Wyo.......2 John Terčelj, Strabane, Pa. .......... 2 Frances Zakoviek, No. Chicago, 111. . . 2 Peter Chufar, Canton, O............. 1 Va John Jankovich, Barberton, 0......... 1 Leo Milostnik, Sheboygan, Wis......... 1 Skupaj ▼ tem izkazu (4 tedne) 264 polletnih naročnin. Prejšnji izkaz (4 tedne) 217V,. 4 4 4 4 4 Kaj ¿átate? Kaj mislita? Ce atffmislite sa- mi, kdo misli za vas? M! moramo naprej! Z agitacijo za razšit jenje "Proletarca" moramo naprej, in gremo naprej, kar dokazuje ta izkaz poslanih naročnin. V bodoče bo imel rroletarec precej več naročnikov tudi na antracitu, kjer se je mudil na agitaciji A. Vičič. V mnogih naselbi-nah store vse v svoji moči lokalni zastopniki, tako da nismo v njih vzlic krizi izgubili še nič naročnikov; v enih so njih*število celo povečali. Nasel-bine, katere obiskuje Joe Snoy, so postale istoiako trdnjave "Proletarca". Je pa še vedno mnogo naselbin, v katerih ni zastopnikov, ali pa je agitacija za list v njih premalo energična in sistematična. Marsikje bi lahko storili več, IN EOTREBNO JE, DA STORE. . Le dovolj razširjen "Proletarec" bo v stanju doseči v letošnji kampanji agitacijske uspehe, ki so socialistični stranki in delavskemu gibanju v obče POTREBNI. Mnoge organizacije oglašajo v slovenskih listih svoje prireditve z dopisi, a le malokate-ra nakloni listu v povračilo tudi plačan oglas. Ene imajo navado, da pošiljajo oglaševalne dopise v razne liste, plačan oglas pa le enemu listu, kateri ima pač slučajno v odboru največ ^zaslombe. .. Dasi imajo različna društva zdaj pač težke neprilike s praznoto v svojih blagajnah, je treba vendar upoštevati, da jim prireditve donašajo povečini prebitek, od katerega bi bilo nič več kot prav, ako bi ga mal del porabila za odškodnino listom, v katerih oglašajo. ,4Proletarec" je na uslugo vsaki napredni organizaciji v priobčanju oglaševalnih dopisov, pričakujemo pa od njih od časa do časa tudi oglas. Vsak palec prostora v oglasu v širini ene kolone stane 50c. consinu, Ohiu in Penni, sem iz ljubi, dobljenih izkušenj mnogo raz- Priobčevanje povesti je v in-mišljal, kako bi se moglo dati teresu lista neobhodno potre')-našemu glasilu čimtrdnejšo po- no. Dober roman drži pozor-dlago in se mu dalo še boljše nost velikega števila čitateljev pogoje za razširjenje. Jasno jn ta pozornost je potem vzrok? je vsakemu članu JSZrr*ht erm da prečitajo v listu tudi marveč naročnikov in čitateljev bo sikaj drugega, kar bi drugače imel "Proletarec", toliko moč- prezrli. Mnenja o povestih so nejša in aktivnejša bo JSZ. in seveda različna. Eni hočejo, toliko več bomo lahko storili ¿a bi priobčevali le klasična Komunisti v Kentuckyu "Workers Defender", glasilo General Defense komiteja, kateri vodi obrambo obtoženih premogarjev v Kentuckyju, se v svoji februarski številki zelo pritožuje nad vsiljivostjo in arogantno^ijo komunistov. Namesto da bi pomagali, so prišli v Ky., da sejejo zgago. Laste si celo kredit za zmago, ki je bila izvojevara na sodišču, da se obravnavo proti SODRUCOM IN SlftlPATlČARJEM V CLEVELANDU. S« j« klub» it 27 JSZ. M prvi p «Sik v ■mcy ob ivmmt. Ž*n«k*ga otkak« prti ob S. ivacer. Mladinski anglaiki od» •ok vtak potok izvon prvoga ob S» svočor, vm v klubov ih prootorik V .S. N. D. Sodrugi in »odružico, agitirajSo in pridobivajto novih članov in članic klubu tor novih naročnikov P rolo ta rcu. V orgainsaciji in izobrazba jo naša moč. za socialistično stranko. Razen "Prosvete" so drugi listi vsi o-portunistični, na katere sc de- literama dela, ne pa kako popularno stVar, kakršno definirajo za "šund". Nisem za mmhnmhmhhhhhhhhhhhhH***^ "New Leader" i angloiki .oeialiotičoi «odnlk. I ahaja v New Yortru Naroéai-ns $2 na leto, $1 na pol WU. Najboljše urejevali aagUT cialistični list v Ameriki. •-----------—> — ------- — ~~ raju o»»«« • ----; i , lavci ne morejo zanesti tudi če §undf pač pa za povesti, ki so katerih teh listov zagotavlja, priviačne za priprosto ljudstvo, da mu je edino za delavske koristi. V * resnici mu je le za privatni biznis in za kupčeva-nje z demokratsko-republikan-sko politiko. V interesu delavstva bi moral biti "Proletarec" bolj razširjen kot katerikoli drugi list, in delegaciji na bodočem zboru priporočam, da razpravlja o agitaciji za "Proletarca" s tega stališča. Vprašanje povečanje "Proletarca" je treba vzeti po mo- Ali veste, da v uiadu že delamo na pripravah za prihodnjo prvomajsko številko, ki bo ob enem prva kampanjska izdaja v tem letu?- Potrebovali t>a-b6mo vašega sodelovanja pri nabiranju oglasov ter naročil. ' Novo pričeta gasolinska postaja Najmodernejša v tej okolici. Pridite in oglejte si jo. SINCLAIR .'Gaaoline and Oil.'t Rabite le najboljši gasolin in podaljšajte dolgotrajnost vašemu avtu. Najboljša postrežba in cene najnižje. Joseph Cebular and Sons SERVICE STATION on the Vandling Boulevard f »ooveeeeeeoeeeessee»»»»»»» * Dr. Andrew Furlan i ZOBOZDRAVNIK t vogal Crawford and < ► Ogden Ave. (Offdon Bank Bldg.) Uradne ure: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. popoldne in od 6. do 9. ivečer. Ob sredah od 9. do 12. dop., in od 6. do 9. zvečer, tel. Crawford 2893. Tol. na domu Rockwoll 2S1C ..................... VINKO ARBANAS 1S20 W. lSth St., Chicago, IM. Telefon Casal 434S. SLOVENSKO-HRVAT3K.A TRGOVINA CVETLIC. Svoia evotlioa so plota, «vadbo, pogrobo itd. i Anton Zornik HERMIN1E, PA. ; Trgovina > meaanim blag mu. P*či in pralni stroji posebnost. Tel. Herminie 2221. Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON Office hours at S724 W. 26U» Street Tel. Crawford 2212. 1:80 — 3:30 — 6:30 — 8:80 Daily at Hlavaty's Dm« Store 18S8 WEST 22ND ST. 4:?O_6:00 p. m. daNv. Except Wed; and Sunday only by appointments, teekience Tel.: Crawford 844S. cialistièni go slovenskih delavcev ra «ta. Naroéite si fa tmdi vi Naietaé-ao man) «l^j^ia "Prolstarse" „«.«hmmmhi S MIIMI»»!»"»^ NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA TISKARNA 2142 2150 BLUE tSLAND AVENUE CHICAGO, ILL. «o v SlovooskoM, Hrvaikoon, SlovaikoM, čoikoa. Poljako«, kakor tudi v AnsUiko« hi N—Ik—■ ioolkm. Nala poaobnoat — tiskovino bo droMva lo trgavao. i Mi tiski m m m m m Milwaukee Leader Nsjvelji ssnerüki Kni dnevnik.—Naroéamai $• •• na leto, $3.00 sa pol leta, $l.»f sa tri masses. s, Naslov: 540 Juneau Ave. MILWAUKEE. WIS. Martin Baretincic & Son POGREBNI 7AVOD 324 Bread Street JOHNSTOWN. FA. potem ko TEMFLJITO prevdarite vse okolšcine, boste prišli do zaključka, da je vas denar res najbolj varno naložen v KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 BLUE ISLAND AVE. 'CHICAGO, ILL. proletarec poucuskoreševanje socialnih problemov IM«™- lakaja voak ¿©trt«k. i Mavalu Tiakrat DruiW». Ckiw*«. III. G—iU S«ci*listi*n« Zvum V* mkapiri NAROČNINA m Zadtnjane dri®v« in Kanado u ceW lafc, SIN; m H kti $1.76; aa ¿«trt leta $1 00 — aa cato lato 13-60; ma pol leta fto oglasi morajo biti ▼ našem uradu aaj-So porvdeljka popoldrie aa priobčit** v It^rilki tako*»fa tedna PROLETAREC Z tj Tfcui«day by the J ugasla* Workmaa'a Publiohinc Co., Inc. latabttshed 1»06. ___ Frank Zal ta Ckarlea Pogoraiac =9= . SUBSCRIPTION BATES: Onétad Stataa and Cmada, Ona Y aar II.00; Six ti.76; 1\rm Mentha 11.00.—Foreign Countriaa. Ona Taar $S.60; Six Mantha $2.00. Addi PROLETAREC W. SStk St., Ckicaca. HL R*«kw*ll 2SS4. 54 § "Zadnji Stadl] depresije" Zdaj smo v "zadnjem stadiju depresije". Tako pravi Wade G. Murrah, eden ravnateljev First National Banke v Atlanti, Ga. Pred njim so bili drugi lansko pomlad, pa lansko poletje in lansko jesen, ki so tudi trdili, da je depresija v zadnjih zdihljajih. In že predlanskim so nam to pripovedovali. Nihče njih pa še ni pojasnil, kdaj smo bili v prvem, kdaj v drugem in kdaj v "tretjem" stadiju. Nam bi bilo ljubo, če bi se razmere obrnile na boljše. Imamo pa dvome. Izgleda, da je depresija res v "zadnjem" stadiju—to je, da postaja vse bolj občutna za ljudstvo, dasi tolmačenje bankirja v Atlanti nima tega smisla. Tudi kak delavec, ki je preveč pod vplivom "finančnih" m "ekonomskih" veščakov, verjame, da smo zdaj res že priplezali na vrh panike, onokraj pa že sveti solnce prihajajočega blagostanja. To je umevno, kajti reveži a j o še posebno vzrok želeti izhod iz krize. Življenje v nji je pa6 umomo in od sile mučno. Treba pa se je sprijazniti z resnico, da .«e ••blagostanje" v tem sistemu več ne povrne. Nakupna moč ljudstva v vseh kapitalističnih 4«zelah je zlomljena. Izpopolnjevana tehnika lahko producira z malim številom delavcev ..ckaj mesecih dovolj blaga za potrebe skozi celo ieto, in v Lak eni poiožaju bo brezpo-,..*ost za milijone delavcev trajna. ' Ako nočemo ozdraviti ekonomske razmere, bo treua storiti nekaj več, kot pa upati, da je dep.esi^a v "zadnjem" stadiju. Kaj ie patriotizem? Tudi organizirani železničarji so pristali v znižanje plač. Konferenca med njimi in zastopniki železniških družb se je vršila v Chi-cagu več dni. Ko so voditelji železničarjev naznanili, da predlagano znižanje sprejmejo, jim je dejal predsednik B. and O. železnice v svojem nagovoru med drugim: "Gentle-mem, zasluini ste, da vam čestitamo na vasi preuoarnosti, potrpežljivosti, državniški sposobnosti in N*£E.riACNEM PATRIOTIZMU, ki ste ga manifestirali v teh napornih pogajanjih. .." Kadarkoli delavci sprejmejo znižanje plač, Store s tem "pogumen patriotičen" čin. Ako pa stavkajo, visi nad njimi zakon "kriminalnega sindikalizma", ki jim vtisne pečat vele-lzuaje. Tako je ameriški kapitalizem ne le okupiral vse produktivne vire» prirodne za-kiaue m bogastva dfhoh, nego je vzel v zakup tudi-tolmačenje lojalnosti in patriotizma. Delavci, ki glasujejo za graftarje v demokratski in republikanski stranki, so "lojalni" in "pa-triot.ciii". Oni, ki oddajo svoje glasove poštenjakom na socialističnem tiketu, so pa "ne-amenški" Amerikanci in "nevarni ameriškim institucijam"—torej zelo "nepatriotični"'. Nezasluženi slavospevi O pokojnem Juliusu Rosenwaldu pripovedujejo, da je ob neki priliki zavrnil vse one, ki so na banketu slavili njegove vrline in za siuge. "Kar sem dosegel v podjetju in drugače, je največ zasluga onih, ki delo faktično izvršujejo," je dejal. Ugodna naključja so pripomogla, da je Julius Kosenwald nagloma obogatel in postal vodilni delničar ogromne trgovine, katera specializira s pošiljanjem naročil odjemalcem po pošti. Toda podjetje so gradili drugi geniji in pa delavci, katerih imena javnosti ne bodo nikdar znana. Julius Rosenwa d pa s je napravil ime in sloves z milijoni, ki jih - izprešal iz truda, razuma in srag svojih. Jezdnih sužnjev, kar je on dobro razumel, zato je neupravičene slavosfeve odklanjal. Se vam ne zdi Ali se je vam že kdaj *udno zdelo, kako to, da je policija vedno pripravljena porabljati svojo silo proti delavcem, posebno če so ns stavki, ali če demonstrirajo v svoji bedi za večjo porcijo čorbe, taedtem ko bogalaških sio^ev nikoli ne nadlegttje? ki in internirani narodni vodi tol ji { 3) Da ao aeatavi vlada poštenih ljudi, ki bo izvršila svobodno volitev za uatavo-t v orno skupščino | 4) Da uatavotvoma skupščina izvede federativno ureditev^ države. Narodni pokret, ki ga za enkrat vodijo akademiki, se bo boril za te zahteve brez kompromisa in tako, da ne bodo padale žrtve samo iz teh vrst, kakor se je bo dogajalo do sedaj. Pozivamo ves narod, naj z nami sprejme to borbo, ker brez nje ne bo zmaffe, brez zmage ne svobode in brez svobode ni življenja! Zpëtviia delavskega gibanji na Slovenskem PRIREDIL ANTON KRISTAN i»» Naloga policije je obdržati 'Ved in mir sa vsako ceno". Če fladm demonstrirajo, policija ve, kaj ji je storiti. Njena naloga ni iskati živil, atanovanj in obleke sa nepreskrbljene, pač pa braniti "red in mir". Ce je treba zato krogeli, jib ima dovolj na raz-^ polago. 1 stota ko plinakib bomb. Na sliki je takozvana "komunistična" demonstracija brezposelnih delavcev v McKeeaportu, Pa., katero je policija razgnala s strupenim plinom, "najglasnejše razgrajače" pa je aretirala. i MLADINA V JUGOSLAVIJI V BOJU PROTI RE2IMU IN ZA PRE0SN0V0 DR2AVE Organizirana akcija akademikov vseh treh univerz.—Proglas proti tiraniji Zagreb, 28. januarja 1932.'galerije: "Oficijeini del je končan, zdaj zborujemo mi!" Akademska mladina Jugoslavije demonstrira po vseh mestih proti sedanji vladi, proti diktaturi, proti terorju in zahteva svobodo. Zadnji meseci našega političnega življenja z vsem svojim nasiljem, ki so ga odvisni državljani morali z volitvami celo odobriti, stopnjujejo odpor akademikov v vedno glasnejše proteste. V Beogradu so demonstracije skoro vsak dan, prišlo je že do pogostih^ spopadov med njimi in policijo, . padle so tudi žrtve, izvršenih je bilo nekaj atentatov in ko je kralj govoril svoj prestolni govor in je bil pozneje ta govor tiskan in nalepljen po zidovih, je beograjska akademska mladina na balkonu univerze sežgala cele kupe teh prestolnih govorov ter se pod pritiskom policije umaknila v Študentski dom, ki ga je policija obkolila in zastražila v namenu, da študente izstrada in potem polovi ter «kaznuje. Pri teh demonstracijah je bilo aretiranih več sto dijakov in meščanov, katerih večino so policisti potem, ko so jim morali klicati "Živijo Živkovič!", spet izpustili, druge pa pridržali. Prav tako je prišlo do pogostih demonstracij v Zagrebu in v Ljubljani. Akademska mladina vseh treh univerz se je organizirala, opozicijska mladina ima svoje odbore, izdaja letake in prireja demonstracije. Včeraj 27. jan. je bil pravoslavni praznik srbskega svetnika sv. Save. Na ta dan proslavljajo sv. Savo vsi šolski zavodi v državi in tudi univerze. Za ta dan in za to priložnost se je dogovorila akademska mladina vseh naših univerz, da priredi demonstracije. Policija v Zagrebu in Beogradu se je tega nadejala in zato na beograjski univerzi sploh ni bilo proslave, v Zagrebu pa se je vršila izveh univerze, na privatnem stanovanju in so bili nanjo povabljeni le zastopniki oblasti in zastopniki režimskih organizacij. Močni policijski Uordoni so preprečili v Zagrebu in Beogradu vsak dotok akademikov na univerzo ter s tem preprečili nameravane de-monstr acije. ' V Ljubljani pa se je proslava sv. Save na univerzi izvršila, njej pa je takoj sledilo protestno zborovanje akademikov. V univerzitetni slavnostni dvorani se je zbral profesorski zbor, prišli so povabljeni zastopniki oblasti, bana, generala, škofa itd. in prišel je ves konzularni zbor ljubljanski. Poleg teh povabljencev je prišlo še mnogo občinstva in akademikov. Ko se je oficijelni del proslave zaključil, se je začul klic z Z galerije se je razvila prepovedana slovenska zastava prav nad konzularnim zborom in eden od akademikov je govoril krepak govor proti režimu. Tudi navzoči zastopniki oblasti s" ga morali poslušati... Obenem pa se je z galerije vsula cela ploha letakov, ki so ji\ vsi pridno pobirali in basali v žepe. Tudi konzuli in profesorji so segli po njih. Občinstvo je kar grabilo po letakih in jih je potem razneslo tudi po mestu. Letake so izdale razne skupine opozicionalnih akademikov, med njimi komunisti, klerikalci, opozicionalni demokrati—enega pa je izdal ak n-ski odbor opozicijonalnih akademikov vseh struj vseh uni-veiz. Policija je obdala poslopje univerze ter je šele na intervencijo rektorja dr. Serka pustila akademike iz poslopja. Policisti so patrulirali ves dan po mestu. a Letak, ki gs j* izdal akcijski odbor študentov vseh treh univerz, se glasi: "PROGLAS / - študentov ljubljanske, zagrebške in beograjske univerze. Študenti vseh univerz v Jugoslaviji se borijo edini kakor en sam, da osvobodijo svoj narod od najtežjega in najstrašnejšega suženjstva, kar jih pozr>a naša zgodovina. Borijo se po svoji vesti in prepričanju, podžgani od klicev, ki dan za dnem prihajajo k njim iz vasi in mest. Od povsod sporočajo: Konec je živalskega trpljenja, začela se je borba, brez kompromisa, v kateri mora vsak izpolniti svojo dolžnost. X prvi dobi borbe, dokler se ne ustvarijo predpogoji za izvedbo idejnega, pozitivnega programa, se omejujejo študenti na t^, v čemer so vsi brez izjeme edini: • Borimo se za svobodo in popolno samostojnost nnro da.—Pribijamo: Diktatorski , režim se je pripravljal tajno od zedinjenja do 6. januarja 1929 dokler ni odkrilo prevzel oblast v roke. Temne sile, neodgovorni činitelji, ki so pripravljali diktaturo, so po svoji volji sestavljali parlamentarne večine. Vsi napori, da se država osvobodi vpliva teh "temnih sil, so se razbili ob nepoštenosti in ne-»posobndsti vnaprej določene večine. In ko so neodgovorni činitelji smatrali, da so kompromitirali parlamentarizem, so prevzeli sami o-hlast.. Posrečilo se jim je prevarati veliki del naroda, da je mislil, da je bil držav- ni udar od 6. januarja izvršen v splošnem interesu. Vendar ni trajalo dolgo* ko so vsi uvideli, da ta režim ne pomeni rešitve, ampak rob-stvo in nasilje. Z ukinitvijo parlamentarizma je bila država izročena na milost in nemilost najslabšim ljudem bivših strank. Ljudem, ki so splošno znani po nesposobnosti, reakcionarnem mišljenju, po nepozna-nju ljudstva in njegovih dejanskih potreb, po nepravičnem postopanju z državljani in uradniki, po gaženju zakona, po ropanju državnega premoženja. Režim je reduciral držav-ništvo zmanjšal plače in pen-zije, ukinil pomoč vojnim invalidom in revežem, popolnoma ustavil vsako delo na ekonomskem in kulturnem dvigu države, povečal bud-žet za dve mil'jardi dinarjev, in ko uradniki trpe v pomanjkanju, trgovina propada, kmetje in delavci stradajo, ponekod pa umirajo od bede — diktatorski režim brez-miselno razsiplje državni denar za desetine brezposelnih ministrov, za svečane parada, za nasilno privedene de-putacije in za špijenažo, ki je zastrupila vso državo. Diktatorski režim je spremenil Jugoslavijo v zemljo revščine, strahu in sramote. Volitve 8. novembra so vrhunec ničvrednosti diktatorskega režima. Do volitev je narod moral suženjsko trpeti, a na volitvah je bil prisiljen, da vse to odobri. Za izvršitev svojega ¡blaznega načrta diktatura ni zbirala sredstev: Udušena je» bila svoboda govora, svoboda tiska, strašilo se je, kaznovalo z globami, zapiralo, podkup-ljevalo, in poleg vsega tega je bil rezultat volitev ponarejen. Po vesti in prepričanju ni glasoval nihče. Mesto da bi narod po volitvah občutil olajšanje, je ostal o-gorčen in ponižan. Zato iz vse države prihajajo glasovi, da tega nočemo in ne moremo dalje prenašati. Ali bomo» strmoglavili diktaturo, ali pa vsi poginili!! Izražajoč razpoloženje vsega naroda, v imenu najosnovnejših človeških pravic najodločneje zahtevamo: 1) Da takoj preneha diktatorski režim in da ae vrnejo narodu njegove pravice in njegova svoboda; 2) Da se takoj razpustita potvorjeni parlament in senat, da ae Ukinejo vse ustanove in vsa zakoni in da se krivci poftavijo brez razlike pred državno sodišče, da ae osvobodijo vsi politični jetni- To je proglas opozicijonalne jugoslovanske akademske mladine. Vse poštene naše liste v Ameriki prosimo, da aporoenico objavijo in s tem podproa *t. 11 in nje-&i, toda zmagovalec je ostala Pevskega odseka dne vedno tista država, ki je imela Vv Je' kar 8e £™>tne stra-na razpolago največja boga- Siji \ . 8rednJe izPa yifoke amreke in bore." Je ** zra^» v katerem dišejo .pa tudi iznajdljivosti so morali j ^ Marija ge je naalonila amreke in mi Gorenjci." biti oni stari Slovani, ki so — ob okno in rekla | "Kaj imate na Gorenjskem po naukih oficijelne zgodovine ( «Kako je človek razmesaril mnogo smrek?" je vprašala go- __JXl.' a^M aiiViiVi af An ... ____________li kor bistra voda." "Ne boš," se je razjezil '— prišli semkaj iz suhih step velikana?" v centralni Rusiji, si takoj po i ^^ je čutil v njenem svojem prihodu stesali močne glasu p08ineh# pogledal je go- brode, poskakali v nje, z njimi hitro obvladali morje in takoj postali strah in trepet mogočni in tehnično na višku tedanjega brodarstva stoječi bene-čanski republiki. L. 1288. pa Vinodolski zakon že našteva Frankopane, kneze na bližnjem , otoku Krku, kot vlasteline celega Trs&fca in to njihovo vla-stelinstvo na Trsatu je trajalo do leta 1529. Na vse to nas spominja samo lepi Krk Krste FVankopana, ki snažen in soln-čen leži pred romarsko cerkvijo in ulica Petra Zrinjskega, «skozi katero se dospe mimo mlajše cerkve sv. Jurija v raz- spa Marija. Toliko že, kakor vi tam na Pohorju," se je odrezal Zdrav- spo Marijo v njene žive oči in ^o. reltel: I Gospa Marija je skomizgnila Človek je vsemogočen. Ce z ramami in rekla: "Triglavsko goloto še niste pokrili..." Zdravko pa je napel prsi in zapel: "Triglava blišče se vrho-viii.. vi tega ne verjamete, niste člo: vek. Le poglejte ta Kras. Kamenje, kamenje, kamenje. Tu-intam se bori grmiček in smreka zagrizuje s koreninami v razpoke, iskajoč hrane. Rdeča zemlja v majhni dolinici je seboj predvsem Amerika, An-n. »liki je p.mik Bkhr«U, ki je pr»v«sai fa*oiin. v ck^ierj«, p»., glija in Nemčija, toda Ameri-j. «k.pkKiir.1. In poiar, ki j. .Udil, ga jo popoinom. uničil, s.d.m„aj.t ka je nadkriljevala in še nad--------je ..oralo v n,omu - nad dva,.* ^ k.1. nevarno obig.nih. • , kriJjuje vge druge R()j se vrši v tem oziru so tekmovale med- no^opano. Zdaj se pri klubu št. 11 pri-pravljajo za vprizoritev igre, ki bo koncem aprila, razen predstave pa bo na sporedu še TUNGSTEN CARBIDE TOOLS I M NJEGOV POMEN Piše Spartak. tudi sedaj z vso silo. Amerika še vedno zavzema prvo mesto in ga bo tudi še za bodoča leta, kakor se bo razvidelo < iz naslednjih vrst. 2e za časa svetovne vojne je več drugih točk, da boste deležni programa kakor še nikoli poprej. ■ • > Dne 7. feb. sta šla dva urad-mka tukajšnjega kluba na Blaine v svrho posvetovanja za Novo rezilno jeklo, ki pomeni silen preobrat v strojni industriji. Vlak je pa drdral nepresta- jo je pustil, da so mu hudourniki odplavili bogato zemljo tja v doline, "v morje." -* "Kako je to?" je vprašala gospa Marija. "Nekaj so benečani svojčas valine nekdaj tako sijajnega in zakrivili, nekaj domačini. Be-razkošnega Frankopanskega i ne£anj 80 sekali bogate gozdo- zagrajena s kamenjem. Človek I no naprej, se ustavljal, žvižgal, si jo je ogradil in to potern, Ko sopihal, a nasproti so mu beža- dvorca. Tam, kjer so iz nedostopnega sokolovega gnezda nekdaj gledali na Reko, je obzidje, še dokaj dobro ohranjeno, dviga se nad skalnate pečine in prepade, preko katerih ni mogla nikoli človeška noga. Tudi dva močna stolpa, masivna, okrogla in visoka, še sto- ve,na Krasu in zidali s kraškimi hrasti svoje Benetke. Domačini pa so k temu lahkomi-seljno uničevali občinske gozdove, kajti les je dajal lepe cekine. Grajšaki na Hrvaškem so pa ščitili gozdove in zato je hrvaški Kras bogat in lep." Posekane gozdove je potem jita in stražita noč in dan, to b^ja, naiivi in takodalje biča- kar je od nekdanjih trsatakih io in razmivalo," je dodal Ma- junakov, Frankopanov in Zrinj- tevž. skih ostalo še do današnjega vode tudi ni na Krasu," dne- ' je vprašala gospa Marija. Ljudsko izročilo in pobožna legenda razodevata vsaj, kar se tiče romarske ceste na Trsatu mnogo več gibčnosti in duha in mnogo žive fantazije. Hišo Marije so iz Nazareta angeli prinesli na Trsat. Odtod jo postavili v italijansko Anko-no in končno v francosko Lo-vreto. Vse to se je zgodilo 1- Kje se naj ustavi voda na kamenu," je odvrnil Zdravko. "Le poglejte, kamen je apne-rec in ne drži vode. Apnenec prepušča vodo in tako noben dež ne zaleže. Voda se izgublja v globine in se zbira v tisočletja klesanih votlinah in odteka pod gorami ali pa celo v mor ju.t" ^KNJIGE CANKARJEVE DRU2BE ZA LETO 1932 SE DOBE V KNJIGARNI PROLETARCA. 1.) Koledar Cankarjeve droibe za. I. 1932. • 2.) Zver se je prebudila. Povest. Spi»al Lian» OTItMf. 3.) Po solnčni Španiji. Spisal Martin Andereon Nexo. 40 Orači. Povest. Spisal Angelo Cerkvenik. VSE ŠTIRI KNJIGE ZA 1.12« Naročila pošljite "Proletarcu". — m le pokrajine. Tudi naša Dolenjska je pribežala in pozdravila vlak in nas v vlaku s pozdravom mladega, brhKega dekleta... Mi~pa smo ji odzdrav-ljali in se ji smejali, zakaj zanimivosti in lepoto smo gledali, a glej, ali je kje kaj lepše od naše Dolenjske? Gosposki so bili kraji, ki smo jih videli, goepo-ski na zunaj, v notranjosti pa polni uboštva. Naša Dolenjska pa je kakor deklica, domača, prijazna in vabljiva. Zato pozdravljena... V Ljubljani pa se je kadila megla, ko se je vstavil vlak. Vendar nič zato. Tudi ti pozdravljena v svojem pajčola- nu... (Konec.) -------------------rrrrrrr frj. Royal Bakery ; SLOVENSKA UNIJSKA PEKARNA. ANTON F. ŽAGAR, Imetnik 1724 S Sheridan R d.. No. Chicago, IH. Tel. 6524. Gospodinje, zahtevajte ▼ tigvrt-naJt kruh is naAe pekama. Tungsten Carbide Tools — koliko delavcev se danes zaveda pomena tega magičnega jekla, ki bo povzročilo temeljito reorganizacije strojne industrije. In pa rezilnega jekla, ki so ga začeli v strojni industriji uvajati pred kakimi 20. leti, znano pod imenom High Speed Steel? Oni, ki so okrog leta 1910 delali pri Pawling & Harnish-feger Co. v Milwaukee, se morda še spominjajo, ko je nekega dne prišel delovodja, položil na mizo v oljnat papir zavite svedre in rekel: "To je novo orodje, "katerega bomo v bodoče rabili; starega oddajte v skladišče." Nato je pfemenil ročaje za hitrost stroja, ki se je zavrtil z divjo brzino, nato Phone Lawndale 4872 Dr. Otis M« Walter ZDRAVNIK IN KIRURG. 4002 W. 26th Street Chicago Uradne ure od 1. do 6 pop. izvzemši nedelj'e. pa ročaje za pritisk in novi produkcija lahko znatno zviša-svedejr je zarezal v tr/io, vlito ,0 v vseh strojnih tovarnah, ki jeklo, s potrojeno silo, kakor tvorijo, kakor znano, glavno pokojni Steinmetz kot vodilni obdržavanje prihodnjega zbo-_ inženir General Electric kom- rovanja vzhodnoohijske konfe- o™ - j ■ i panije proučaval izdelovanje renče JSZ. Dogovorili smo sp de7a sern STi™ ^^ **** rezi,nCga jek,a' V k»" d* ** vriiloTnS«™ i?! «2 25 S2 ™ Tli niTrt0 lik0 je U8Pel tokovni časopisi aprila v A. Matoeovih prosto- Str?jn€ ^^ ne Povedo, rih. Prične se ob 10. dopol-l e,nem pa toda dej8tvo je' da je General po konferenci bo prosta STur Vm °d 10 na El6ctric C°- ^tav»a na ** ^ plesna zabava. Bržkone na- novo jeklo, ki je sedaj znano «topi tudi pevski zbor kluba Ko se je razvila vojna pro- pod imenom Tungsten-Carbide it. 11. Vstopnina na to zaba-8periteta, so pričele tovarne o- Steel* ~ Vo v prid konference bo samo bratovati noč in dan. Pritisk | Nestrokovnjakom je dosedaj 25c za moške in 15c za ženske, na delavstvo je postal silneiši. Se pač prav malo znano, kolik- Otroci brez spremstva staršev Do tega časa je bilo uvedeno šen pomen ima to novo rezilno plačajo 10c vstopnine. Zaba-delo od komada ali pa premi- jeklo za strojno industrijo. U- va bo v istih prostorih kot kon-mum work že skoro v vseh vajajo ga povsod, to je po vseh ferenca. strojnih industrijah. Tovarne večjih tovarnah polagoma, dasi - • So dobile velika vojna naroči- stalno, ker zahteva obenem ve- Na pragu smo devetega red-la in delavce se je priganjalo like spremembe tudi na stro- riega ^bora JSZ. in konvencija vso moč. V tem času so uve-!jih. Na strojih starega siste- J« aoc. stranke ter volilne kam-dli novo rezilno orodje, ki je ma se da namreč težko rabiti, panje. Važno leto, v katerem prekašalo High Speed Steel; to I dasi so tudi v tem izjeme. Stro- delavci lahko veliko store za orodje je bilo znano pod ime- 'kovne revije strojne industrije ®voj razred, nom Stelite Steel in je bilo v I prinašajo stalno daljše razpra-, V "Proletarcu" čitajno apele, rabi do zadnjega časa in je [ve o uporabi in pomenu tega da naj vsi klubi izvolijo dele- rezila, da prodira spoznavanje gate za deveti redni zbor JSF., učinkov te silne spremembe v istotako vsa podporna in kul-strojni industriji tudi že širše turna ter druga društva Pro- * kroge, to je med publiko, ki se svetne matice. Ta zbor bo izza to zanima in ki stalno pro-!redno važen. Na naši konfe- povečini še danes. To rezilno jeklo je bilo še trše od prejšnjega, da se je učava razvoj ameriške indu- bi rezal les. radustrijo te dežele. Vsa ta e• Kmalu za tem so uvedli pre- Ieta, odkar se je uvedlo High i V naslednjih vrstah hočem mijski sistem. Za vsak komad so namreč določili, da vzame za izgotovitev toliko in toliko renči 17. aprila bomo razpravljali o njemu, zato je potrebno, da pride na Blaine čimveč zastopnikov in drugih članov, e Z začetkom marca se prično volitve delegatov za zbor JSZ. ¿Mčakuje se, da bo to zelo plodonosno zborovanje. Kriza je in položaj zahteva od sodru- preštudiralo kretnje vsakega High Speed Steel. Recimo, da gov velike preudarnosti in delavca, načine postavljenja ima strojnik za obdelati jekle- energije. Ne zadostuje, da dela na stroje in načine od- no ali pa ploščo iz vlitega že- pride človek na zbor le kot de- Speed Steel se je načine pro- podati v kolikor mogoče razum- dukcije tudi v strojni industriji ljivi obliki pomen in učinek te- stalno izboljševalo. Ford je £a jekla za nadaljni razvoj časa. Ako je bil komad izgo- uvedel "chain" sistem, druge strojne industrije, tovljen, recimo dvajset minut družbe pa so mu sledile. Potom Vzemimo predvsem rezilno pred določenim časom, je do- Taylor sistema se je s pomočjo jeklo, ki je bilo znano, kakor bil delavec deset minut plača- posebnih veščakov natančno omenjeno poprej, pod imenom nih, deset minut pa je šlo v dobro družbi. V nekaj dneh, ko r. ¡laganja. Neprestano se je to Prieteeajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročit« «i "PROSVETA" Stan« b« c«l« I «t« SS-OO. i»«l leta t3.H. Uetanarljajte nova dmitra. Detet ¿lanev(lc) je trota ia novo druitvo. Najdov sa li* ta u tajništvo le: r C ^ 2SS7 S. LAWNDAt.E AVIJ CHICAGO. ILL. izboljševalo, kakor tudi načine pritrjevanja komadov na^troj, leza. Rizba kaže, da mora legat. Mora biti aktiven pred meti ta plošča dve ali pa pet zborom in na zboru ter nada-zarez, od katerih mora biti ljevati z delom po zboru. Samo uporabo orodja, izboljšenje! vsaka % palca globoka in % taki delegatje so garancija, da tega orodja, kakor sploh vsak 1 palca široka. Ako bi strojnik bo JSZ. imela res dober zbor. gibljaj delavca. S temi pripo- j uporabljal pri tem delu High t«»».»•«fomionia no» nP ___ Il.i i_ ____•__• A . * * • ' — • A 1 1 _X __ . 11 M I va V> t SLOVENCEM PRIPOROČAMO KAVARNO MERKUR 3541 W. 261 h St., CHICAGO, ILL. (V klišlnl urada SNPi hi Pr«Ut«rca.) FINA KUHINJA IN POSTREŽBA. KARL GLASER. Inataik. fl' Sto izvodov za dva dolarja V •(■tacij.ke namene pošljemo sto isrodo* "Pro-letarca" sa dva dolarja. Naročite jih, kadar imate ▼ečjo sojo, veselico, »hod, predstavo ali kako drugo priredbo, in jih razdelile med udeležence • priporočilom, da naj ae nanj naroča, Poiljite naročilo pravočasno! ---. ...k- močki in novimi stroji se je Speed. Steel kot rezilo in bi dvignilo produkcijo v teku teh stroj' razvijal največjo mogočo brzino, bi napravil v eni minuti 16 čevljev dolgo zarezo, to je, obdelal bi toliko dolžino let za 200 do 500 odstotkov in tudi več. * Industrijskim kraljem tudi to VAWV.W.V.V.'.VWA'.W.V i OGLAŠEVALCE V PROLETARCU < 5 vam priporočamo v naklonjenost. Ako vam lahko postrežejo enako dobro kakor drugje, zaslužijo, da jih patronizirate! Povejte jim, da vas veseli. ker oglašajo v Proletarcu Jamranje in tarnanje nas ne privede nikamor. Edino akcija šteje.—Joseph Si»oy. John Metelko, 0. D. 9 - Preiščemo oči in določimo očala 6417 St. Clair Ave., CLEVELAND, O. ooooeoeoeeeooeeeeoooooeeeo WVWV^A/VVWWVVWVVWVV^ FENCL'S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2009 S. Lawndale Ave., Chicago, III Tel. ' Crawford 13S2. Pristna in «kuana dognala jodlla Con« intra«. Poatroik« >olna SODRUGOM IN STMPATIČARJF.M V BARBERTONU IN OKOLICI. S«je klui>a it. 232 JSZ. m vrl« v »ako drugo nod«ljo « m«»«cu ob IS. dopoldfta v dvorani dmitva "Domovina" na M. eestl. . Sodni«!, prifca* jajt« rodno na ••>• »•» pridobivaj« klubu novih članov, da na ta način ustvarimo močno postojanko J. S. Z Somillj«nik« vabimo, da «o nam pri-d rušijo. Socialistična stranka je v to i, d«i«li «din« d«lavska stranka • konstruktivnem programom, s kato-itn •! dalavstvo lahko pribori boljl« bodočnost In končno ««v«bed»t«v f« no tiskovine SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA ATLANTIC PRTGe & PUB. CO. 2656-58 S. Crawford Ave., Chicago, III t«I. Lawndal« 2012 A. H Skuk»c. prods. — J. F. Kererky taj. V naii tiskarni «o tlaka "PreUtere^". - • & t. A K * » • o v ww^^ O E.ZOLA: REM Poslovenil Etbin Kristan. (Nadaljevanje.) s Aii ko je Dario zatajil lahko zehaje, pogledal na uro in se izmuznil, češ da se moia aestati z nekaterimi prijatelji, ki igrajo pri neki dami, sta Benedetta in Celia sedli na kanape poleg Pierrovega atola; in ne da bi hotel je ta ujel nekoliko besed njunega pogovora Mala princesa je bila najstarejša JtČi kneza Matteo Buongiovannija, očeta že petih otrok, oženjenega z neko Mortimer, Angležinjo, ki mu je prinesla pet milijonov v zakon. Sicer so imenovali Buongiovannije med redkimi družinami rimskega patriciata, ki so še imele premoženje in stale pokonci sredi splošnega rušenja razvalin preteklosti. Tudi oni so bili imeli dva papeža v rodovini, kar pa ni oviralo kneza Matteja, da se je priključi Kvirinalu, ne da bi se bil spri z Vatikanom. Ker je bil sin Američanke, ni več tekla v njegovih žilah čista rimska kri; njegova politika je bila gibčnejša; piavili so tudi, da je zelo skop. bojeval se je, da bi, eden zadnjih svojih obitelji, ohranil nekdanje bogastvo m ne k d aii jo moč, čuteč, da je vendar vse obsojeno na pogin. V tej ponosni obitelji, ki je s svojim sijajem še vedno napolnjevala mesto, se je pravkar nekaj zgodilo, kar je povzročilo neskončno klepetanje. Bila je nenadna ljubezen Celije ao mladega poročnika, s katerim še nikdar ni bila govorila, strastno soglašanje dvojice ljubečih, ki sta se vsak dan videla na korzu in se nista mogia sporazumeti drugače kakor s pogledi, vztrajna eneigija mlauega dekleta, ki )e izjavila očetu, da ne vzame nikoli drugega moža in ki zdaj neomajeno čar ka, trdno prepričana, da ji bodo dali moža, ki si ga je izvolila. Najhujše je bilo to, da je bil ta poročni*, Atuno ¿>acco, ravno srn poslanca Sacca ,parvenija, ki ga je zaničevala črna družba, ker se je bil prodal Kvirinalu in ker je bil sposoben za najumazanejše kupčije. "Morano je dejal to prej le zaradi mene," je Celia posepetaia Benedeti v uho. "Da da, prej ko je Attiliovemu očetu tako zagodel zaradi nameravanega ministrstva... Hotel mi je dati nauk." Se v Sacre-Coeur sta si bili prisegli večno prijateljstvo. Benedetta za pet let starejša od Celije, se je vedla materinsko. "Ti torej še nisi prišla k pameti? Ali še vedno misliš na onega mladega, moža?" "O draga! Ali me hočeš tucn t^žaliti, tudi ti? ... Attilio mi je všeč ,imeti ga hočem. On, ali slišiš? On in noben drugi! Imeti ga hočem in dobila ga bom, ker ga ljubim in ker ljubi tudi on mene... To je čisto enostavno." Pierre jo je zmeden pogledal* S svojim blagim, deviškim obrazom je bila videti podobna bi li, ne razcveli liliji; čelo in nos sla bila cvetlično čista, us.a nedolžna, ustnice so se čvrsto stepale nad belimi zobmi, oči su bile jasne kakor vrelec in brez dna. In nobena groza ni spreletela kakor atlas bleščečih lic, niti najmanjši nepokoj, hiti senca radovednosti ni zadrhtela v naivnem pogledu- Ali misliš? Ali ne? Kdo bi mogel reči to! Bila je devica v popolni, s stiahom navdajajoči ne-spoznanosti. "Oh, draga," je nadaljevala Benedetta, "ne začenjaj iznova moje žalostne zgodovine. To ne gre, papež in kralj se ne data poročiti." "Ali ti nisi ljubila Prada," je Cecilija mirno odvrnila. "Jaz pa ljubim Attilija. Življenje je tukaj, ljubiti se mora." Ta beseda iz ust nevednega otroka je Pier-ra tako razburila, da je čutil solze, ki so mu silile V oči. Ljubezen ! Da, to je rešitev vseh sporov; ona povzroči zvezo narodov, ustvari mir in napravi veselje po vsem svetu. Ali Donna Serafina je vstala; zdelo se je, da ne zaupa prav predmetu pogovora, ki je tako živahno bavil prijateljici. Pri tem se je ozrla na don Vigilija, ki je takoj razumel pogled; pristopil je k Pierru in mu dejal, da je čas za odhod- Bila je enajsta. Cecilija je odšla s svojo teto. Nedvomno je hotel odvetnik Morano še za trenotek zadržati kardinala Sar-iia in Nanija, da bi se pogovorili o obiteljskem kiogu o kakšni težavi, ki se je pojavila v zadevi ločitve zakena. Ko je Benedetta dvakrat poljubila Celijo, se je v prvem salonu zelo liubeznivo poslovila od Pierra. "Jutri dopoldne odgovorim vikontu in mu pišem, kako srečni smo, da Vas imamo pri sebi. Vi pa ostanete »nogo dalje, nego mislile. .. Le nikar ne pozabite jutri ob desetih dopoldne obiskati mojega strica kardinala." Ko sta se hotela Pierre in don Vigilio, vsak s svojim svečenikom ,ki sta ju dobila od sluge, v roki, gori v tretjem nadstropju posloviti, se prvi ni mogel premagati, da bi zamolčal vprašanje ,ki ga je mučilo. "Monainjor Nani je pač zelo vplivna osebnost?" Don Vigilio se je zopet ustrašil. Samo roke je razkrilil, kakor da hoče objeti ves svet. Potem so mu zažarele oči; tudi njega je pograbila radovednost "Poznali ste ga že prej, kajneda?" je eie, mrtve reke v mrtvem mestu. Zenstvo v preteklosti In sedanjosti Po raznih virih prir Anna P. Krasna J (Nadaljevanje.) Morda bo nova Rusinja, kate- redne talente pa vseeno. —Ženske v oderski umetnosti ro smešijo meščanski kritiki, katera ¿e pojavlja, da pomaga preobličiti umetnost. Veli. kim prednicam svojim s tem ne bo izkazala nehvaležnosti, pač pa edino pravo priznanje ' in spoštovanje, ki so ga kot nosi-teljice in ustvarjiteljice kultur» ne umetnosti zaslužile. (Dalje prihodnjič.) nadkriljujejo moške za več kot ker s svojo umetnostjo služi ve-petdeset odstotkov. — Velike, liki ruski ideji, pomagala k svetovno znane umetnice-pev- pravi osvoboditvi umetnice-ke, plesalke, tragedinje in dru- ifirralke. ge se vrste druga za drugo v | Likovne ženske umetnice ni- Lepe S?Su..^f„°uteobV.: & reformiranje postave o zakonu v Avstriji V Avatriji je še vedno v ve- teli glasbo s struno čutnosti ženske duše. Kot «člteljice godbe in petja so se ženske od- ... ... 'kovale odkar je poznil človek zgodovini histrionične in po- majo za seboj tako slavne a tu- umetnost godbe. Umetnice vio- ne mQn znoya k . dobne umetnosti ter pričajo, da di ne tako tragične zgodovine, I J™***' pianistke in drage so , bf]o .. ccliarjevo vlad četudi je bila ženska umetnica kakor umetnice odra. Njih ^evilne. Mnoga talentirana če ^^ zakoncey dr£ ponižana, ker je morala s svojo število ne dosega moških talen- glaabena umetnicaje potom ko- yer^ yeže u doložb umetnostjo služiti seksualne tov in genijev na tem polju, t - naslade željnemu moškemu vendar pa srečamo mnoge, ki svetu, je vseeno izšla iz vsega so se približale s svojo genijal-blata tudi kot čista in resnična nostjo velikim moškim umetni-umetnica. Današnja umetnica kom. Matere nekaterih veli-odra, pravzaprav filmska igral- kih slikarjev in kiparjev so bile ka je sicer na še skoro grši na- tudi same umetnice te vrste. čin ponižana, akoprav se tega fcenska dela krasijo galerije, ne zaveda, toda zato pa tem parke in razne ¿avne prostore ^T* bolj z veseljem pozdravimo no- |in mesXa . prav uko umetno ^TjS loborrranja z vdfttmi umetni- d „ ne,re£nj k. pomagala «Um do «jajn.h refcti te uspehov Dan«, ko prihaja rale yeii „¿^ k vsa umetnost dol med širše pla-i _ * . ^^ sti ljudstva imamo že med hče- rami navadnih delavcev marsikatero, nadarjeno mlado umetnico, kar znači, da se, četudi bolj počasi vedno bolj bližamo vo rusko umetnico na tem po- dovršenostjo kakor moška, če-Iju, katera se skuša otresti ti-1 ste priskutne seksualnosti, je tako kričeče oglašana po kr- mojstrsko izrazitih,—Moderna ščanakih deželah kapitalistič- ¿ena se mnogo ukvarja s čopi-mh vlad ,ki poznajo krščansko ¿em ¿n tudi z dletom ter odnaša j tudi so slednja številnejša in ki je zato najti med njimi več moralo le tedaj, kadar ne trpi in ga pomagala dvigati kulturno, namesto da se pomeščani in služi s svojo umetnostjo navadnemu businessu.—V neki kapi- v katerih si dokazujejo nesposobnost, kajti ta edina jih o4-veže popolnoma in se smejo spet—poročiti. Sodružica Popp je v državnem zboru s statističnimi podatki dokazovala, da j« obstoječa postava ljudski ms* rali in družini kvarna ter je predlagala, da se bi jo refor« miralo vsaj toliko kakor v Nemčiji, čemur pa se vpliv katoli- . . ... . * Ške cerkve na vso moč upira, talistični reviji sem ravno pred * . 7. ... t!., nagrade iz umetniških razstav, pn tem veliki business. Danes a pravih umetnic je majhno namreč ne bi nič pretiravali, levilo, ker umetniki in umet-če bi nekdanje staro geslo, 4u- njce ^ ne dajo narediti—mo-metnost radi umetnosti' eno- rajo se roditi. Med najizrazitej-stavno obrnili v 'umetnost radi & umetnice moremo brezdvo-businessa in sv. profita'. 2a- ma * prištevati - proletarsko u-lostno je, da se drugače eman- metmco Käthe Kollvitz, katera cipirana moderna umetnica pu- riàe proletarsko ljudstvo in nje-sti poniževati v navadno piopa- govo Drugih priznanih gatorico spolne romantike, ter modemih likovnih umetnic je s tem prostovoljno sili v suž- večje število, a za enkrat ni nost za izhod iz katere so se prednice borile. Socialistična predloga je bila na mkem umet- vz"c te™8prej6^ 9 *lM0Vi večine, toda predložena mora nadaljevanjem tega članka či-tala, da so nost tako "ponižali", da potujejo pevke, plesalke in igralke ter razni drugi umetniki in u-metnice od ene velike državne farme do druge in nastopajo na navadnih diletantskih odrih da tako nudijo umetnostnega užitka pridnim izvrševateljem petletke. In kar je najbolj presunljivo—nastopajo, ker jim to veleva Vlada! Ali meščanski mnoge njene potrebno, da se več pomud.mo )oro{evalec je pol« obKajnega pri njih; splošna označba zado- * . . . . ... • i ♦ v' 1IL Drugi dan ob tričetrt na deset je stopil Pierre v prvo nadstropje palače, aa se javi na avdijenci pri karuinalu i>occaneri. bil je zopet ves pogumen, poln naivnega navdušenja svoje vere — in nič več 111 ostalo od njegove čudiie včerajšnje pobitosii, od njegovih dvomov in oa nezaupljivosti, ki se ga je bila polotila ob prvi dotiki z Kimom, izza utruje-iuu. V so je bilo tako lepo. nebo tako čisto, da je bilo njegovo srce zopet P'jJno upanja. Na ogromno stopnišče dižeča vrata prvega predsobja so bila odprta na siežaj. Kardinal, eden zadnjih kardinalov rimskega patriciata, si je bil pridržal sprejemne prostore svojega starega ujca, ki je bil ob koncu osemnajstega stoleija kardinal kakor on, proti ulici obrnjene^ od starosti propadajoče paradne dvorane pa je imel zaprte. Štiri ogromne dvorane, po šest metrov visoke, ki so mu služile za sprejemanje, so dobivale svetlobo iz uličice, ki je strmo padala k Tiberi. Ali nikdar ni prodrlo solnce tja, zakaj črne hiše na drugi strani so mu branile. Opiava z vsem pompom in razkošjem, ki so ga ljubili nekdanji knezi, cerkveni veleclostojanstveniki, je ostala nedotaknjena; ali nič se ni popravilo, nič brige se ji ni posvečevalo. Tapčte so visele s sten kakor cunje, prah je razjedal pohištvo ,in v splošni zanemarjenosti je bilo čutiti neka| kakor prevzetno željo, da bi se u-stavil čas. Ko je Pierre stopil v prvi prostor,-v pred-sobje za sluge, je bil nekoliko poparjen. Nekoč sta tukaj stala dva uniformirana papeževa žandarja nepomična sredi celega roja lakajev; danes je en sam sluga kakor polnočna pošast množil melanholijo te ogromne, pol-temne dvorane. V oči je bodel zlasti rdeče pregrnjen, z rdečim nebom nadkrit oltar nasproti oknu. Pod baldahinom je bil izvezeni grb obitelji Baccanera, krilati, v plamen pihajoči zmaj z geslom: "Bocca nera, alma rossa." Tudi kardinalski klobuk starega ujca, nekdanji veliki, za ceremonije namenjeni klobuk je bil tukaj, in tudi dvoje rdečih svilnatih blazin ; na steni pa je viselo dvoje starih solnčni-kov, ki sta se jemala za vsako vožnjo v ka-roso. Človeku se je zdelo, da sliši v tej popolni tihoti brezglasni šum črvičev, ki glodajo že celo stoletje po vsej tej mrtvi preteklosti. Udarec s peresom bi zadostoval, da bi vse razpadlo v prah. (Dalje prihodnjič.)) Mnenia in kritike z droge strani Gleason, Wi*. — Zaeno s tem pismom obnovim naročnino, povem pa, da se z uredništvom ne strinjam, ker preveč napada komunistično stranko. Mar komunisti ne delajo za dobrobit vsemu ljudstvu še bolj kot socialistična stianka? Ali nimamo dokaz temu v sov. Rusiji? Svetujem vam, da napade na komuniste opustite in pa da se bi združili z njimi ter delali skupno proti sovragu kapitalizmu. Dalje svetujem, da naj romani iz "Proletarca" izostanejo. Kad berem samo kaj po-učnega. • ------ stuje. Ker je ženska dosegla velike uspehe kot umetnica-pevka, je naravno, da se je mnogo udej-stvovala tudi v glasbeni umetnosti. Res da ni najti med ženskimi glasbenimi umetnicami genijev, kakor je bil Chopin, Wagner ali Bethoven, toda iz- obsojanja in kritike zapisal tudi, da so umetniki in umetnice navadno zadovoljni s tem novim načinom udejstvovanja, ker se jim zdi, da njih umetnost služi veliki ideji — ustvarjanju nove civilizacije. — Mislim, da je s tem ponovno potrjena moja prejšnja, kratka o-značba o novi ženskijumetnici, MIROVNA KONFERENCA—IN VOJNA biti ponovno, veljavna. predno postane Najboljii ju|Mlovanilu »oci&lbtii* ni lUt js "ProUtar«c". Prinaia ¿U». k«, razprav« in prag lad dalavftkac« gibanja po ivttii tar opita aktivna*! v naiik na»albinah aa polj« »ociaK-•tičnaga in kulturnaga dala. Priredbe klubov J. S. Z. in dracUi sec. organizad] Večkrat vidimo v listih tudi zahvale za kako postrežbo kar desetim družinam. Tistim svetujem, da naj se rajše osebno zahvalijo za postrežbo. Potrebujemo izobrazbe, ne pa za-hvai.—i^ouis Drobnich. Op. ur.—Prijatelj !>:obnich je v zmoti, kajti napadajo nas v resnici komunisti ne pa mi ijo. le reOKOduaj odgo-.acanio na njihove obdolžitve, očuke 111 blatenja, ker so vedno ena.va, kaKor očenaš. bo-vjetsKa Unija ima vso našo moralno oporo in po našem mnenju so iskreno na njeni strani vse socialistične stranke, četudi z njeno politično taktiko (nasilnostmi) ne soglašajo in mnogi zelo kritizirajo. Tudi komunisti sami kritizirajo drug drugega, kar dokazujejo lažni razkoli in izključitve. A-menška komunistična stranka npr. je razdeljena na tri giav-ne separatne "stranke", ki so v boju draga z drugo. V takih okončinah ne more žen j a» —--— V Gartavi, Šrica, *feoruja£> *a»t«)pniki tk ko* «O drla* na »vatu in »klepajo o miru in raioboroirtvi. Na daljnem vzhodu pa jo v *oku vojna, ki priča, da j« v kapitalističnem •»•»emu temeljita odprava vojne nemogoča. Na taj «liki »o vojaki kitajakega rdečega križa, ki pobirajo mrtvec« in ra-njance na bojiičih v in okrog Šangaja, kamor je navalila japortaka armada. FEBRUAR. DETROIT, MICH.—V aoboto 20. februarja debata med J. Ovnom ia M. Mentonom o vpraianju diktatura. WEST ALL1S, WIS. — Domača >a-bava kluba it. ISO JSZ. v Kralje«* dvorani v aoboto 2A. februarja. , MAREC. DETROIT. MICH. — Angleško poslujoči odaek kluba JSZ ima priredba {dna 6. marca v Slov. del. domu. SPRINGFIELD, I LI__Klub 47 JSZ. vprizori v nedeljo 13. marca v Slov. domu dramo "Veleja". CANONSBURG, PA. — Konfa-ea. ca JSZ. za zapadno Penno v nedalja 27. marca v dvorani drui. Pottoja* ak« Jama SNPJ. MILWAUKEE, WIS. — V nedalja 27. marca koncert soc. pevskega z bo« a "Naprej" v S. S. Turn dvorani. —---- APRIL BLAINE, O.—Konferenca »oc. klubov in druitev Procvetne matice » nedeljo 17. aprila v A. Matotovih pro* •torih. CHICAGO, ILL. — V nedelje 24. aprila koncert "Save" v dvoraai SNPJ. CLEVELAND, O. — V nedeljo 10. aprila koncert "Zarje". MAJ. MILWAUKEE, WIS — Prvomaj-aka proslava kluba it. 37 JSZ. v ne» leljo 1. maja v S. S. Turn dvoraaii CLEVELAND, O. — Dne 1. w«j« ptvomajaka »lavno»t v Slov. »ar. domu. WAUKEGAN, ILL.—Prvomajska proti a va kluba it. 45 JSZ. « SUv. nar. domu. MILWAUKEE, WIS —Deveti tki s bor JSZ. 28-29.30. maja. biti zdru- ''Proletarec" j« socialističen list, in zato ker je list načel, je obsovra^en! Ako bi "Proletarca" hvalili ljudje, ki ga danes sovražijo, bi mu bilo v ponižanje, in ne bi bil pravi delavski list. . • * V loga ženstva v delavskem gibanju - V Angliji se vrft kampanja za pojačanje delavske stranke na milijon članov.,, Ženske p'>d vodstvom svojih sodružic v parlamentu in drugih važnih mestih so se zavzele, da mora biti med novopristoplimi najmanj polovica žensk in v ta namen so razvile res živahno kampanjo. Belgijski socialistični list "Voix de la Femme" (Ženski glas) pa poziva belgijske delavke v strokovne organizacije, da si v njih in s pomočjo njih pribore enakopravni položaj v industriji. __Končno plačilo marsikaterega delavca, ki gara XT T T?/^ T v industriji, je pohabijenost. Noben gospodar iN J rA T V J ni deležen takih "dividend", ker »e ne izpostav- lja nevarnostim.' Povest delavca Mlakarja je _ A JL _ _ v Am. dru ž koledarju napisal Anton Slabe. Tj T /\ T/ T | \ Ako Am. drui. koledarja se nimate, ne odla- i JL-#JLXV^A JL^ v/ saj te več n naročilom! / ŠESTNAJST drugih povesti, OSEM opisov in člankov, DVANAJST pesmi, OSEMNAJST informativnih spiaov in statističnih podatkov, PETINPETDESET slik, portretov, ilustracij in mnogo drugih raznoterosti vsebuje sedemnajsti t AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR i LETNIK 1932. VSI, KI SO GA ClTALI, SE O NJEMU POHVALNO IZRAŽAJO. STANE $1. KOLEDAR JE VEZAN V PLATNO. Za večja naročila POPUST. — Pišite na naslov: "PROLETAREC", 36)9 W. 26th Street, Chicago, 111. [y/TflTSTfiWWWWf*í f. ftViWiWlVIN1» èV'ft\ / #Y/1»1/è^f ^ 'V SN*/ #V, IN'. è ,* k *< »•'• »Vi »wfiV* 0 ZADNJI PREMOGARSKI STAVKI Nace Žlemberger. Namenil sem se povedati svo- do ruski delavci sami zbrali mi-je misii z ozirom iOi piosio sLas- lijone, kaienh pa ni bilo. ima-Jco premogaijev, katero je vo- jo pač svoje poaebe in ne bi dila Nationai a&iners unija. Jaz mogli prispevam "milijone" za sem stavkal 111 agitnal za stav- vsako stavko, ki jo v tej ali ko, enako drugi socialisti v.oni dežeh vodijo komunisti-Ohiu in Pennsylvaniji. Sociali-1 Kompanije niso dobile ulti-sti so organizuali pomožne ak- matuma. Izvedele so le, da se cije. Socialistični listi, so nam od njih zahteva, da priznajo naklonili moralno,pomoč. "Pro- N. M. U. Temu so se uprle, sveta" in "Proletarec" sta pisa- kajti če jim ni bilo niti za U. M. W, Čemu bi priznavali kako drugo unijo? Tako so vprašali samega Sebe in se pognali v boj proti tej uniji kakor pro- la v prilog našega boja. Na«la pot v poraz Vzlic vsemu je šla ta stavka pod vodstvom komunistov po ti vsaki, ki posega v njihove poti poraza se hitreje nego interese, prejšnja stavka pod vodstvom U. M. W. of A. Komunisti so ! Demonstracije in shodi, končno izdali dekret, da se lah-> N- M- obdržavala v ko vsak lokal zase pogaja in godnem Ohiu m tudi v za-napravi pogodbo "s kompanijo. Podili Pennsylvaniji mnogo sho-V proglasu so opravičevati svoj dm' m demonstracij. Njeni go-neuspeh z nepripiavljenostjo vormkl 80 navduševali ljudi, da N. M- U. in z neizvežbanostjo se ^ m treba batl *>omk> njenih voditeljev za take bor-,™*zelVe' ne krePeljcev in ječe. Xje „ Kdor bo aretiran in pieganjan, i Zdaj pa si zamislimo tole: se ,b° *avzeJ* zanJ Internalio-Ako bi vodili to stavko sociali- «al Defense. Tudi to sti in bi enako propadli z njo, 80 blle le °Mlwbe. kaJu L L• D« to bi bilo vika in krika med ko- se Je "V2,ela Pač Za svo\e ' munisti o gigantskem sociali- ne ne pa za šikanira- stičnem izdajstvu! Venomer bi Premogarje Poroštva zanje vpili, da so socialisti prodali ®<> polagali njihovi tovariši in stavko in premogarje kompani- P^Jateiji- Sele v obrambnih jam akcijah so rudarji uvideli, da Jaz pa dobro vem, da so tudi M U* sP*oh ni uniJa> komunisti ljudje, kot vsi drugi e Propagandistična enota, ka- Reports adornments important pointa are as cuasions on Socialiam, bills, resolutions, etc. If you're in doubt on any Socialistic view or stand taken by our Socialist officials, they will be readily explained by such leaders as Hoan Benson, Coleman, Raskin and many others. Many facts and data in ne morejo delati čudežev, pač pa prav lahko male in velike pomote. A raditega še nimam vzroka, da bi jih zmerjal 7. „izdajalci in jih nazival za zaveznice buržoazije. Tudi to je njihova velika napaka, da napram socialistom ne morejo in ne morejo biti pošteni. Ne-glede, kako se socialisti trudijo in koliko dobrega store za delavsko stvar, komunisti jim ne bi priznali zaalug za ves avet, pač pa jih venomer zmerjajo bolj kot koga drugega, ki je res sovražnik delavstva. P oče tek stavke. Rudarje so pozvali v boj, ne da bi bili pripravljeni zanj, kar so po porazu N. M. U. sami priznali, da opravičijo svoj ^ neuspeh. Začeti s stavko tako tjavendan, brez pravega načrta — to je morda v soglasju s komunistično taktiko, ne pa v interesu prizadetih delavcev. Organizatorji pridejo in odidejo- Njim je to delo. Ce ni v enem kraju, je pa v drugem in kovna internacionala) je po-komunisti svoje ljudi že zapo- zvala vse pridružene unije in sle zdaj v tej zdaj v kaki drugi tiste strokovne centrale, ki so tera operira z maso ne da bi mogla izvojevati kako zmago. Komunisti so na rudarje zelo apelirali, da naj masno piketi-rajo. Mlačneže so terorizirali. Mnoge so prisilili v stavko z grožnjami. Sličnih metod se je posluževala U. M. W. in menda se jih vsaka druga unija, ki se trudi, da dobi v stavki vse delavce z lepa ali z grda na svojo stran. Veliko navdušenje stavkarjev. V začetku stavke je vladalo med rudarji res veliko navdušenje. Razmere v premogovniški industriji so postale tako slabe, da ni bilo v njih človeku ne za živeti, ne umreti- Govorniki so pridno udarjali po stari U. M. W. in zagotavljali, da bo pod novo unijo vse drugače. (Dalje prihodnjič.) Izolacija A. F. of L Mednarodna federacija delavskih unij (socialistična stro- akciji. Ko so rudarji šli na stavko, niso vedeli, kolikšno moč ima za seboj N. M. U., toda oblju-bovala je silno veliko in "mili-tantnost" njenil\ govornikov je premogarje jako navdušila. Vsled srda napram stari U. M izven internacionale, da pošljejo zastopnike na konferenco, na kateri se bo razpravljalo o metodah in sredstvih za omiljenje brezposelnosti. A-meriška delavska federacija, ki ne pripada nobeni interna-cionali, je sodelovanje odklo- * **ay Out For American Workers Years ago the workers in this country were more «trongly organized than now. The semi-skilled and unskilled laborers did not have automatic machinery and labor saving inventions to contend w;th as now. The coal mining indiistry where the pick and shovel were used is now chiefly mined by electrical by operated machinery. In the printing trade linotypes were introduced, doing away wjih the old method* of .setting type by hand, placing many of their men on the streets. The shoes are manufactured with a number of operations on machines. The same can be pointed out in other industries where new inventions and labor saving devices have taken the place of workers. The result of this n/achine age is unemployment, poverty and misery for the workers. The one and only way out of this depression is by social ownership and democratic management of machinery of production fojr the benefit of all the people and not for private profit of its owners. There is no hope of achieving 'better working conditions under the Republican or Democrat administration. The people must become more class conscious and through their own political party —the Socialist Party—can they help bring about a more equal distribution of wealth. • On Tuesday, February 23, a dinner will be served in honor of Clarence Senior, National Secretary of the Socialist Party, at 627 Hol-brook promptly at 6 P. M. The admission fee is 60c and tickets can be secured from comrade Joseph Koreic and the city headquarters at 69 Erskine. Reservations mtat be made not later than Sunday February 21. A large attendance is necessary to ma*e this dinner a success. Get your tickets early! At 8 P. M. comrade Senior will speak at Eagles Hall, 275 East Ferry Ave., on the subject •'America in an " " World." Its most follows 1) The city must have power to condemn land which is need* for any municipal project. 2) We must have a law to asses benefits. That's where the shoe tnttIiy iaru( Srt/ownr0^^ the. wealthy 'can k* obtained at th£ meeting. f mT *r* opposed Which can h* used hi our campahfn Iv X they Wil1 10 Woik- WSunday morning VUI be E? arTT^, e*PedaI,y WCl1 "*nt' f°r * you 0. ■ ■ ™ wLho «tuated in the attend these Socialist ire^totfeth*.™ Short speeches were made by com" oi city. , «»^fetrtogetAers. rade Sidney Yelien, state secretary .h<,n city widens a street or tu . * of the Socialist Pa.t» Noa Mundei m*k** other marked iniprov- JTut TT* w.labor ~ then the uroueitv ,„ the 1j J 981 u. ^ Wbeonijn or code, r reedom of collective bargain- bmnch 27, Andrew vi^CiW in value. UunuC ^ed to he the policy of Uv rod boy, both from Johnstown, Pa. n fl4fht ^ P^^nor pefton* ieiiow- . tL.. 1 . . * Socialists. At least 200 people get ist League was a success their meals there every day. There two application cards were are about 32 soup kitchens scattered out. through-out Pennsylvania and all of them kept up by the "Kelief Fund". On Saturday February 0, the ______ ciiUists in Pittsburgh had a street corn, on« time Socialist councillnaii ement» meeting. It took place near the in Cleveland, Joseph Siskovich from vicimty increases, Carnegie Library and various com- ^ U ' |T | 4 " ranks spoke. A considerable amount of Socialist literature was sold at Kosala Kodrich, Ivan Jontex and John bt*neltUid thus should be given a little " Lok** Jr. ,n0ie ** tax burden on the fm- After the meeting, dancing follow- ^rwVt'mcnt than the property owner ed and refreahments were ser ved. I, . doeti 001 benelit at all financial-The groceries were donated by Frank y .lrom 1116 improvements. Kuhel, 16321 Arcade Ave' utfM t^ The beiielit xuassmt this meeting and to my surprise it wasn't hard to persuade the people to buy it. This meeting proved to be interesting to me primarily because 1 like to observe people and a-isesment bill is as I was standing there with th<5 Slovene Cooperative League Workers be ** ten msuuimenu, ii tho rest of the crowd I had the opportun- from Waterloo and E. 168th St We ntty of hearing the opinion of the most heartily thank them for their people on various issues as well as on Socialism. 1 believe that street meetings bring fruitful results and that they are the best and least expensive form of agitation for out party. s Comrade Josephine Yamnik's article recently published was very interesting. I hope she continues to write albout local and other news from Imperial. Jan* Fradsl, Latrobe, Pa. Collinwood Socialists Organize Youth Group The meeting sponsored by branch 49 at the Slovene Workmen's Home on February 6 for the purpose of organixing a Young Peoples Social- donations. We hope good results will be made from this meeting and that our young applicants will ' btfild a strong youth movement in Collinwood for our party. Frank Barbtcb, Collinwood, O. Observations From Milwaukee In the coming city election a referendum is to be voted upon. If passed it w4U benefit the small home owners as well as the city. The city did have a similar law to this bill, but it was shattered by the supreme court of Wisconsin. ' The Socialist party of Milwaukee aaaeseu wisnes to pay it in that man- ner. clared contrary to public policy a.) 1 are void. This State also increase 1 the compensation rnie to more than two-thirds of wages and decreased the waiting period from seven to three Throughout the country more than 500 labor laws were enacted in forty-six states. The most important ones deal with unemployment« accident compensation, old age pension and labor's right on bargaining Tne appointees wni se-ve In tile pudt uiH a judge, wnen their services were 4) To place coademnations and benefit aase»uMu*ts on scientnic bases, a oo*ra v4 uiree experts in that line „ . wni oe appointed by the mayoi, witn , tne conceit 01 uic «o uniwi. council i The PeoP,e oi ^ »^te are be-wni se've tuil tin.e ,cominS morc interested in politics; weie appointed by |watchin^ every move that-is made by n their sei-vices were th® Socialist representatives. I needeu (usually his intimate UienOi.) lieve that many of them are beginning at a salary 01 ^ou a day. to reali*e that Socialist's are the real 0) Uouj* win be iswied by the ***** only 8ervanU of the working city to piovide tne money to 0e repaid by aasesetl wno are using uie m-suaiiment pwtn (mentioney fcianch 180 in West Allis at ta to deeply tunken in the rut with set up. So while we are .planning » . . I Krula' Null TV» fn«**»^ fUA such deplorable policy makers as this and working fur 8oci.li2i we a£ """" ^een 80 opportune to | all To forget the paper. The Tribune it not satisfied at the same time, working for |ft«,ute for Socialism and bring depression for one night, com-to see Chicago politicians steal, gtab, peace«. If our readers want to do , its message before the working' ra"es and friends are urged to be present and enjoy themselves with the crowd. vision of brahch 114 has charge of this affair and assures the audience a real treat. One of the two plays that they will prqduce is an English comedy "Hans von Smash" which made a big hit in Chicago. We feel certain that this play aa well as the rest of the program will be enjoyed and well worth ita admission fee of 50c. On Saturday February 20 a The New Way rob and graft. No, it wants to pol- uieir share towards peace the So- class, mde the mind« of the decent citizen- ciaiist Party oilers them «his op ry of Milwaukee with this dreadful degenerate disease. It is a disgrace to see such unwarranted, presupposed aiid umbilicial figures trom men who New Leader and enjoy some splendid are *uppo*edly clean. i>oc Milwaukee aitides, discussions and editorials, is a fum structure ana will wwiurtand In its completion of eight years portunity. • • * We are always happy to read the On Friday February 26, the regular meeting of branch 1 will toe held. As discussions on various subjects always follow the regular order of bua- aii such aUacas, as orny turn suuet- service for the Social** movement jness, the comittee will also ar-u.tis can. ttere Muwauaee on.y aitne New Leaier deserves to be con- ___ delicately constructed organization gratulated and complimented. We THE DISARMAMENT CONFERENCE » . • Secretary Stimson is a better man than "Hell and Maria" Dawes for the American delegation to the Geneva Disarmament Conference. At beat there it little enough to hope from the conference, from the American administration, or from the American delegation save as the pressure of working class opinion in all countries may force upon reluctant statesmen some constructive action. In Europe where labor organizations are stronger than here and far more dominated by socialist ideals I believe that it is possible and indeed essential that deliberate effort be made to lay the groundwork for a general strike in the event of war. Even in America it is well to agitate for the idea and to urge the kind of organization tfcat would make it effective. Even partial strikes or threats of strikes have helped block wars. They have been endorsed in principle by socialist and labor bodies. A general strike against, war is more feasible and easier to organize than such a general strike as was tried in Great Britain. (That strike showed astounding possibilities.) It is not at all on such a footing as the Mooney-Billings general strike once proposed by the I. W. W. It would produce a far more direct and immediate effect upon government. It would tend immediately to paralyze effective military preparation, and "bv proper educational work it could be iruue clear to the workers that a strike against war while no picnic party would involve less suffering for tnem than enforced participation under conscription in war.—Norman Thomas. Private Enterprise Has ,v Failed .During the past two years it has been demonstrated that the task is too great for private industry to co-operate in its solution. It is historically proven that whenever any project has been too great for private enterprise to handle the government of the United States has been called upon to act. The Panama canal was built by the government because it was too big for private enterprise to accomplish. It is building Hoover dam for the same reason- it built Muscle Shoals for the same reason. It carries on the postal system for the same reason and the time is coming when the railroads of the country will be dumped in the lap of the government for the same reason. It is apparent, therefore, that the great industries which are the basic factors in industrial prosperity in this country must have the supervision and control of the government. Notwithstanding the oft-repeated and urgent cry of those entrenched in favored places that the government cannot operate industries of the nation as efficiently and satisfactorily as private enterprise, the answer appears to be quite clear that private enterprise in failing utterly to do it. —Typographical journal. He Ought to Know If you had seen but one day of war, you would pray God that you would never aee another.—Wellington. MmggBmMMim** > —" ' we wouid never become »o e»itnu®«.u over it. • • • There is another answer to all theae blind attacks upon Milwaukee, tt ranks Uie higheat in the counuy lor ita municipal financial institutions. it . nas Uie lowest intUiance rates because it Has the most efficient lue lighting force and policemen. At rales one oi tne lowest in crimes committed and in auto accidents. The records are there and the figures speak. ' That's why we hope that the c>ttaens of Milwaukee will not be fooled by the dope dished out by this disgraced capitalist sheet but return to power honedt and efficient men who will keep the good name of Milwaukee where it is today. • • ♦ These poor capitalists cried ever so loud to keep the government out of business and formed a society "to keep the government out of business". B.ut what have they done noy? They forced the government to go into busineas and a dam rotten business too, of salvaging the wreck these imperial wizards and experts have caused. The government will now go out and salvage the financiers and industrialists who have been stranded on the rocks of their greed for greater profits. This whole thing could j be adjusted once and for all. While i the government is giving two^ billions of dollars to save the crooks and ! grafters and exploiters why not take the reign« of the business. This is a good chance now. These experts have shown that they are not capahle of mastering the situation, that they need the government to help them in their business. Any man with any sound ideas cam now see that business runs the government and that the capitalists have the government just lor the privileges derived, that of exploiting the great masses beinc one of them. Yet, while the hungiy and destitute have been crying for assistance there was no heed. Nobody cared whether they starved or froze in the cold. Just as soon as the^ big moguls needed help tneir petty comtroLs brought them the needed revenue. And the former outnumber the latter to 1. Hut how can that be, you ask? You see, the poor are dis-orgamized. Most of them have very litUe education and they allow the IV* of tne people to bluff and fool them. And every time there it an election they eitner prom/ise beer, a full dinner pail or a job, for everyone and alter each election, alter the worker» nave gi*»«" ulur votes to the wealthy they are left out in the com without beer, a full dinner! pail and jobs. Tate a lesson, you iciiow wotters irom the acUons ol jutu- government in supplying heip Aur tuo wealthy and ignoring tne mkseiaoie wretches. When the next eicCbiutis come vote for your lellow not a Pioiesaional politician. * ovc oocialist. r- Sixty three towns in the U. 8. have tneir own power, ga« and wuter pmnu. All of these municipal plants have made profitable returns duiing the past year. In many, cases city governmental taxes have been eliminated because the power plant made enougn pi of it to take care of governmental costs. "Government in ousiness" had better be the slogan oi the working data, it is~feason enougn, that the big bankers and industrialist* oppose xL One apecilic group haa to its credit the governmental owner* ship of public utilities, the Socialists. By voting for. them .t election time you place money into a your own pockeU • hvpe its present policy will continue and that it will improve with each succeeding issue as in the past. • • • Pioneer I>odg edly respectable bankers paid a bribe of half a millioi dollars to the son of a former president of Peru ia ; order to get a loan which time has defaulted. It tt | estimated that the bankers made around 120 milU>e J dollars profit on floating foreign loans which have * cost the American people around two billion dollars in ' losses—unless an unexpected amount of the loans ahould be made good. Senator Johnston has brought j up testimony showing that little banks on Main stit*t I were forced under pressure to take some of thest j phoney foreign loans from the big banks. The ¿an» 1 pressure doubtless compelled them to take phoney 1 domestic loan aecurities. Perhaps the worst thing A I all is the fact that apparently the State Department | brought pressure on Columbia to grant an oil conces»'] sion as the price of an insecure loan. That's what ~ economic imperialism meant.—Norman Thomas. The Worst Way If merciless repression can break the spirit of the Indian revolutionists, their cause is lost. The British government is doing everything short of the tacticfc of open war to crush the independence movenfent. The arrest of Mrs. Uandhi followed that of her famous husband by about a week, and scores of other Nationalist leaders have been imprisoned. The Indian National congress has been declared illegal and forbidden the use oi the mails; its funds are liable to confiscate ion. Street meetings are being broken up and tht unresisting participants1 are beaten sadistically. The Indians^ in return aie p«aying ail their usual methods with redoubled energy and apparently with great effect. There is a campaign against paying taxes; all British goods aie unuer the ban; Indians art withdrawing their money from the postal saving« banks. Even the postolfice it boycotted, and tht .Nationalists are setung up tne banning of a parallel man-carrying system of their own. In Bombay, it i» estimated Uiat all business is leduced on the avertge by to per cent. Ine cotton exchange s loss is >3,ou0,uu0 a day, and the sale of cotton cloth has been cut by *avo,oU0 a day. When China boycotted British goods ll was omy a ahoit time until proud AiDion wa brought to her anees, and her policy completely rt versed. The Indian position is of course very different; yet it renlains a question whether Great iintain in the midst oi a linancuu and economic Crisis can long «iiUiU to pay uie terrible cost of holding India lamely luicc.—a he New Republic. S . The Scottsboro Case The withdrawal of Arthur Garfield Hayi Clarence l>arrow from the fccottsboro defense because of the Communists refusal to join in a statement promising to mate the interests of the condea-ned ¿Negro Ooys the chief concern of the defesH attorneys and to engage in no controversies betweea the vaiious groups wnicn are interested in the aliair» means that the case wiu now become merely a tool 10' i/ommunist strategy. Communist doctrine mates K inevitable that the late ol tne convicted boys will N made suoservient to the cause oi dramatiting the ckM> struggle in America. This does not mean necessalW trial me ouj» wal ue sacrificed to political necessittti out u vwc- tacau tiwa uieir i»te wui not be tne ais® concern oi inooe wno are deieiunng tneii. v/!>nj»i«l«r ntg uie mo»bid lears ol the aouun Uiat CommunM®» may spread the terror of revolt among Negroes, it quite vovious that a purely Communistic uelense for tne boy» *»eav.y -reuucea tneir chances of acquit»» u in-jdeU does not seal their doom. —The World Tomorrow. ' No Man—not even the flch man—can e«espr J himself from the, troubles of this maladjusted We must nil cscapc together by joining hand« in w» organization of a cooperative society. It used to be, "Daddy, if you don'i give me a I II eat worn*." Now it's, "Uncle Sam, if JT«® ^ loan me a billion, 1 11 go BoMievik." _ J —The Americi