KRONIKA 227 MESTNA OBČINA MARIBORSKA IN NJENI USLUŽBENCI F R A N J O KRAMBERGER M, I estna občina je v Mariboru eden največjih službo- dajalcev. Ne bo zato odveč, če »Kronika« objavi ne koliko podatkov, ki morejo služiti za presojanje raz merja med mestno občino in njenimi uslužbenci in posebno radi tega, ker se s tem tudi nekoliko osvetli položaj mariborskih uslužbencev v zadnjih petnajstih letih. Mestna občina mariborska zaposluje precejšnje število uslužbencev. Uslužbenci mestne občine mari borske nimajo službenega razmerja enotno urejenega. Po veljavnih predpisih, ki veljajo za urejevanje služ benih razmer, bi mogli mestne občinske uslužbence razdeliti v tri skupine: 1. one, ki jim je službeno raz merje urejeno po službeni pragmatiki za mestne uslužbence mariborske iz leta 1925.; 2. one, ki za nje glede službenega razmerja veljajo kolektivne pogodbe in 3. one, ki imajo posebne pogodbe po zakonu o obrtih (ali po zakonu o mestih), oziroma za katere veljajo glede službenega razmerja ti zakonski pred pisi. Naslednji podatki so posebej zbrani in urejeni v dveh delih: za delavce, t. j. one uslužbence mestne občine, ki opravljajo pri mestni občini izključno le ročna (težaška in rokodelska) dela in za uslužbence v ožjem smislu, ki opravljajo izključno ali večji del duševna dela. — Določiti točno mejo med obema sku pinama je težko, ker med njima ni očividnega pre hoda; gotovo pa je, da bo po naslednjih objavljenih podatkih razdelitev jasna. DELAVCI Statistični podatki so sestavljeni po tedenskih iz kazih, po katerih so bile mestnim delavcem izpla- čevane njihove mezde. Upoštevani so podatki za vse mestne delavce, razen za one pri mestnem elektri- škem podjetju, pri plinarni, pri mestnem pogrebnem zavodu, v klavnici in pri avtobusnem podjetju, za ka tere se iz upravnih razlogov podatki ne morejo dobiti. Pri sestavi pregledov in tabel so upoštevane delovne moči, ki so za svoje delo uporabile v tedenskih iz kazih navedeni delovni čas ter po tem delovnem času prejele plačilo. — Za primer 30. teden leta 1933.: 25 delovnih moči, ki je 1247 delovnih ur pometalo ceste, je prejelo na mezdah skupno 5437'90 Din; ali 28 delovnih moči, ki je bilo zaposlenih 14 delovnih dni ali 2363 delovnih ur pri vzdrževanju cest, je do bilo za ta teden na mezdah 14.109'— Din; ali 20 delovnih moči, ki je 95 delovnih dni ali 292 de lovnih ur delalo pri mestnem vodovodu, je dobilo na mezdah 663920 Din. število delovnih moči se je seštelo za vsako leto in dobljena številka razdelila na toliko delov, za kolikor tedenskih izkazov so se delovne moči seštele. En del izkazuje povprečno število delavcev za dotično leto. Delovni čas je radi enostavnosti preračunjen na ure tako, da se je delovni dan preračunil z 8 delovnimi urami. Pri tem računu so se radi enotnejše sestave in lažjega pregleda morale upoštevati tudi nadure kot navadne delovne ure. Skupni zneski delavskih mezd so se sešteli po te denskih plačilnih izkazih. Povprečne mezde so dob ljene na ta način, da so bili za mezde izplačani zneski sorazmerno razdeljeni po delovnih urah, delovnih dnevih, tednih ali letih. Leto 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 delovne moči 4.686 5.005 4.933 5.248 5.101 6.253 7.576 9.959 13.420 10.992 10.762 10.702 13.954 12.590 delovni čas v urah 221.643 246.635 230.943 244.353 238.117 319.132 361.758 514.808 564.643 541.979 512.448 495.123 631.354 553.030 na mezdah izpla čano Din kron 1,884.909-63 Din 993.12905 1,365.79622 1,754.22016 1,840.56933 2,273.790-75 2,321.343 — 3,149.08313 3,550.782-58 3,211.885-44 3,140.97415 2,756.70410 3,352.617-51 2,883.19673 Ako iz gornje tabele preračunimo dejansko število zaposlenih v posameznih letih ter njihove povprečne mezde, dobimo naslednjo sliko: 228 KRONIKA 1-7: 100 delavcev ali 100.000 delovnih ur ali 1 milijon dinarjev Leto 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 število delavcem 90 96 95 101 96 120 146 172 258 207 203 198 263 238 letnih r ur 2462 2569 2431 2429 2480 2659 2478 2993 2189 2618 2524 2501 2401 2324 Povprečne mez letno 5.235-75 10.345 — 14.377 — 17.3-69— 19.173-— 18.948"— 15.900"— 18.309 — 13.763 — 15.516"— 14.980-— 13.923-— 12.748 — 12.114"— tedensko 102 193 284 345 296 342 311 394 302 289 285 267 255 250 de v d dnevno 1450 32 — 47-^ 57 — 49 — 57 — 51 — 49' — 50 — 47 — 47 — 45 — 42 — 42 — inarj i h na uro 212 4 — 6 — 7 — 7-75 T— 6'50 6 — 625 6 — 6 — 5"50 5-25 5'25 Razmere, ki so nastale v Mariboru med svetovno vojno in po prevratu še posebej, so tudi pri mestni ob čini povzročile zmedo v njeni delavnosti. Ta pojav je bil z ozirom na uslužbence tem težji, ker so izpreme- njene politične in socialne razmere povzročile tudi pri mezdah veliko neurejenost. Naraščajoča draginja v letih 1919 do 1923, pa tudi izprememba plačilnih sred stev je povzročila, da so se delavske mezde brez si stema in neenotno določale ter poviševale. Primernih delovnih moči ni bilo mogoče dobiti; oni delavci pa, ki so bili zaposleni pri mestni občini že pred prevra tom in oni, ki so bili sprejeti v delo v poprevratnih letih, so bili sicer smotrno zaposleni, vendar se je v mnogih primerih delalo vse preveč v nadurah (poseb no ob nedeljah in praznikih) ali pa za posebne na grade.1 V teh razmerah se je moglo dogoditi, da sta bila dva delavca, ki sta opravljala eno in isto delo, različno plačana, ali pa da je skupina delavcev, ki je opravljala važnejša opravila, mogla biti slabše plača na, kakor ona, ki je bila zaposlena pri manj važnih opravilih. Saj so imeli leta 1921. delavci, zaposleni pri izvozu fekalij, povprečno po 19'36 krone na uro, de lavci pri mestnem vodovodu pa le 6'52 krone, pri vzdr ževanju cest pa samo 5'90 krone na uro. Mestna upra va, ki je bila izvoljena pri volitvah mestnega zastop stva dne 26. aprila 1921 in ki je bila po svoji večini socialistična, je imela zelo nehvaležno in težko na logo, vse to urediti. Le s pravilnim razumevanjem ča sovnih prilik in pa razmer, v katerih so mestni delavci takrat živeli, nič manj pa tudi radi določil pozitivnih zakonskih predpisov2 ter pod vplivom delavskih stro kovnih organizacij je mestna uprava po svojih naj boljših močeh urejevala in uredila dotedanje neure jene službene razmere mestnih delavcev. Urejevanje službenega razmerja pri mestni občini je imelo že ta krat velik socialen pomen za mesto in bližnjo okolico, ker so razna podjetja v mestu in bližnji okolici začela službeno razmerje delavcev pri mestni občini uporab ljati tudi za svoje delavce. Prvo povojno urejevanje službenega razmerja med mestno občino in njenimi delavci bi z današnjih vidikov ne mogli oceniti kot najboljše; hibe in pomanjkljivosti je imelo v tem, da ni bilo izvršeno sistematično, torej slično kakor so bile podobne zadeve urejene drugod, n. pr. s kolektiv nimi pogodbami.3 Vendar pa takratne mariborske raz mere drugačne rešitve med mestno občino in njenim delavstvom niso dovoljevale. Ko je bil 21. novembra 1924 izvoljen novi mestni občinski svet, v katerem je imel večino narodni blok. in ko se je začela delavnost mestne občine v novih smereh razvijati, so se pojavile pomanjkljivosti v uredbah službenih razmerij mestnih delavcev ter se je moralo misliti na enotno ureditev; vendar do pozi tivnih sklepov v mestnem občinskem svetu ni prišlo. šele po volitvah mestnega zastopstva dne 18. decem bra 1927 je novi mestni občinski svet začel s končno veljavnim reševanjem razmerja med mestno občino in mestnimi delavci. Dne 15. marca je klub mestnih svet nikov Slovenske ljudske stranke na seji mestnega ob činskega sveta vložil od A. Jerovška in Fr. Hrastlja podpisan tale predlog: Dolžnosti in pravice stalnih in pragmatično nastav ljenih mestnih uradnikov so določene s službeno pragmatiko, ki ureja s pokojnino tudi vprašanje sta- 1 Leta 1922. in 1923. se pritožujejo posamezni mestni delavci, zakaj so samo nekateri iz njihovih skupin zapo sleni ob praznikih in nedeljah ter zahtevajo, da se zaposli v teh dneh tudi nje. 2 1. Uvedba 8urnega delovnika leta 1919. 2. Uredba o delovnem času pri industrijskih, obrtnih, rudarskih in prometnih podjetjih iz let 1919 in 1921. — 3. Naredba o nadziranju izvrševanja predpisov uredbe o delovnem času pri podjetjih iz leta 1921. — 4. Razne uredbe glede delovnega č*asa pri gradbenih, obrtnih in trgovskih pod jetjih iz let 1923., 1924. in 1025. — 5. Uredba o ureditvi zavarovanja delavcev zoper bolezen in nezgode iz leta 1919. — 6. Zakon o zavarovanju delavcev iz leta 1922. - - 7. Razni predpisi glede bolniškega, nezgodnega in pokoj ninskega zavarovanja. — 8. Uredba o delavskih zbor nicah itd. 3 Mestna občina Ljubljana je imela že leta 1921 svoj »Delavski red«, ki ga je potrdil vladni komisar dr. Sene- kovič 1. avgusta 1921. Zveza industrijcev za Slovenijo, gradbeni odsek, je za svoje področje napravila z zastop niki stavbinskega delavstva dogovor o mezdah in odpo vednem roku 30. avgusta 1923. Vendar pa takratne mari borske razmere drugačne rešitve razmerja med mestno občino in njenim delavstvom niso dovoljevale. KRONIKA 229 rostne preskrbe in deloma tudi za slučaje onemog losti. Ni pa še urejena zadeva glede preskrbe mestnih delavcev in drugih začasnih uslužbencev za starost in za slučaje onemoglosti. Mislilo se je, da bo mo goče rešiti to važno socialno vprašanje najpovoljneje takrat, ko bo še država izvedla splošno zavarovanje za starost in onemoglost in zato mestna občina ni vzela stvari sama poprej v roke. Razmere nekaterih mestnih delavcev in začasnih uslužbencev pa so take, da ne kaže več odlašati še v naprej s samopomočjo, ki naj bo v tem, da reši ma riborska mestna občina vprašanje starostne preskrbe in za slučaje onemoglosti svojih delavcev v lastnem delokrogu. Nezadostna bi bila zgolj taka rešitev, da se sklepa o tem od slučaja do slučaja, temveč treba je v tem oziru točnih določil za vse slučaje brez iz jeme in da taka preskrba ne bo imela značaja neke miloščine, marveč zajamčenega prava. Da se izvede tak načrt in se predloži občinskemu svetu v pretres in sklepanje, predlagamo: 1. Najpozneje v teku dveh mesecev naj izdelata kombinirana II. in IV. odsek mestnega občinskega sveta skupno s socialno-političnim uradom in če tre ba, še s sodelovanjem drugih mestnih uradov, na tančen predlog glede preskrbe mestnih delavcev in drugih nestalnih uslužbencev za starost in onemoglost; 2. sestavita naj seznam vseh takih delavcev in uslužbencev; 3. pretreseta naj zlasti finančno stran tega vpraša nja in stavita predloge glede kritja in morebitnih dotacij za fond, ki bi bil potreben v ta namen. O predlogu samem se na seji ni razpravljalo, pač pa je mestni občinski svet sklenil, da razpravljata o njem socialno-politični in finančni odsek občinskega sveta. Najprej je o predlogu razpravljal finančni od sek, ki ga je pa odstopil socialno-političnemu odseku, da ga ta preštudira, sestavi seznam delavcev in usluž bencev, ki bi prišli za zavarovanje v poštev in da se stavi osnutek pravilnika za pokojninski sklad; glede finančnih strani naj bi se posvetovala oba odseka skupaj. Socialno-politični odsek je na svoji seji dne 17. aprila 1928 zahteval od magistratnih uradov, da oni sestavijo pravilnik in zberejo potreben material. Medtem, ko so magistratni uradi material zbirali ter dobili tozadevni pravilnik, ki ga je že leta 1921. uve ljavila mestna občina ljubljanska, je načelnik so- cialno-političnega odseka dr. Pavel Strmšek pripravil za sejo mestnega občinskega sveta dne 2. avgusta 1928 predlog, da se osnuje posebna mestna delavska zavarovalnica, kakor jo ima že Ljubljana.1 Za isto sejo mestnega občinskega sveta dne 2. av gusta 1928 pa je klub občinskih svetnikov sociali stične stranke Jugoslavije predložil naslednji predlog kolektivne pogodbe: Mestni občinski svet skleni urediti delovno razmerje med delavci, zaposlenimi pri mestni občini in v mest nih podjetjih na podlagi posebne delovne pogodbe, v kateri naj se poleg drugih na delovno razmerje se 1 V Ljubljani je že 1. 7. 1923 začela poslovati »Bolniška blagajna mestnih delavcev«, ki je zavarovala delavce zoper bolezen, onemoglost, starost in smrt. nanašajočih določil fiksira minimalne in maksimalne mezde, izvede kategorizacija delavstva po kvalifika ciji in službenih letih in določi višina mezde po kate goriji in službenih letih. Oba predloga, predlog dr. Strmška kakor tudi predlog kluba SSJ sta bila sprejeta na imenovani seji s pristavkom, da se morajo v enem mesecu zbrati vsi potrebni podatki. Po tem sklepu mestnega občinskega sveta so začeli posamezni člani socialno - političnega in finančnega odseka vprašanje razmotrivati in je na podlagi teh razmotrivanj občinski svetnik Grčar Viktor sestavil poseben predlog za kolektivno pogodbo. Ljubljanski »Delavski red« in Grčarjev predlog sta bila predmet resnih razprav in je na podlagi obeh mestni občinski svet na svoji seji dne 20. novembra 1928 sklenil napraviti kalkulacijo po obeh predlogih. Delo pa se je zavleklo preko novega leta 1929 in šele na seji mestnega sveta dne 7. februarja 1929 je bilo na pred log posebnega odseka sklenjeno, da se uveljavijo splošna določila in plače za kolektivne pogodbe. Splošna določila naj bi stopila v veljavo 1. marca 1929, plače pa šele, ko bo potrjen mestni proračun. »Splošna določila za kolektivno ureditev službenega razmerja med mariborsko mestno občino in njenimi delavci« ugotavljajo dolžnosti in pravice, ki izvirajo iz službenega razmerja med mestnimi delavci in mest no občino mariborsko ter vsebujejo: definicijo mest nega delavca (one osebe, ki jih najame mestna občina kot delodajalka in ki opravljajo pri mestni občini ali njenih podjetjih izključno le ročna [težaška in rokodelskal dela in ki niso obsežene v že obstoječi pragmatiki za uslužbence mestne občine), določila glede nadurnega dela, dopustov (najmanj 6 in največ 14 plačanih delovnih dni), sprejema in odpusta, obrat nih zaupnikov in strokovnih organizacij, plač (kva lificirani 7 dinarjev, kvalificirani-pomožni 6 dinarjev, pomožni 4 dinarje), naturalnih prejemkov, reševanja sporov (spori med obratnim vodstvom in delavstvom se rešujejo po dogovorih med mestno občino, oziroma obratnim vodstvom in predstavniki strokovnih orga nizacij dotičnega obrata) in zajamčenje pridobljenih pravic. Na podlagi splošnih določil naj bi se sklenile med mestno občino in predstavniki obratnih strokov nih organizacij posebne kolektivne pogodbe. S sploš nimi določili predvidene kolektivne pogodbe za po samezna podjetja, oziroma za posamezne obrate pri mariborski mestni občini do danes še niso sklenjene. Po gornjih ugotovitvah in po pregledu delavcev, delovnih ur in povprečnih mezd ter diagrama o vzpo- reditvi delovnih ur, ki so jih povprečno uporabljali delavci v posameznih letih, z odgovarjajočimi mezda mi, se pokaže, da so splošna določila za kolektivne pogodbe ugodno vplivale zlasti na razmerje med de lovnim časom in mezdami. Razmerje med povprečnim delovnim časom in povprečnimi letnimi mezdami je bilo vse do leta 1928., ko še niso bila v veljavi splošna določila, nepravilno oziroma neugodno, kar se pa po letu 1928. popravi. Ravno diagram o povprečnem letnem delovnem času in letnih povprečnih mezdah potrjuje, da so se pred letom 1925. mezde nepravilno določale, oziroma zviševale. 230 K R O K i K A Padec povprečnih mezd od leta 1925. naprej ne gre toliko na račun efektivnega znižanja mezd; kakor je ugotovljeno, je imela mestna občina pred letom 1925. po številu manj delavcev, vendar so mogli in morali ti delavci svoje delo opraviti v nadurah in so radi tega dobivali povprečno večje mezde. Ko se je po letu 1925. začelo dosledno izvajati zakonito določilo, da se delavci zaposlijo res samo po 8 ur dnevno, je bilo deloma potrebno najeti več delavcev, deloma pa so se povprečne mezde zniževale, ker so odpadale in od padle nagrade za nadure. Nekoliko pa je padec po vprečnih mezd utemeljen tudi v tem, da so nekateri delavci profesionisti, ki so imeli najvišje povprečne mezde, bili leta 1925. prevedeni na mesečne prejemke po službeni pragmatiki za uradnike in ostale usluž bence mestne občine mariborske in so v tedenskih izkazih izkazane mezde brez profesionistov. Kdor bi hotel ugotoviti, pri kakšnem delu je mestna občina svoje delavce v zadnjih letih zaposlila in kake mezde so delavci v posameznih obratih dobivali, bi moral sestaviti 22 različnih pregledov in tabel. Zado stujejo naj najvažnejše. ŠTEVILO DELAVCEV mestni vodovod 8 8 8 8 8 10 Ki 19 40 16 20 18 16 17 VZPOREDITEV LETNIH DELOVNIH UR IN LETNIH POVPREČNIH MEZD Leto 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 cestna dela 53 59 62 63 671 89 73 92 110 100 97 107 115 802 gradbena izvoz dela odpadkov 14 6 15 5 13 5 16 5 11 3 19 4 20 4 26 4 25 4 20 4 17 4 17 4 35 5 202 5 olepšal mests — — — — — J 14 13 15 16 16 17 17 24 1-4 lOOO ur SOOO dinarjev letne mezde Leto 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 Leto 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 cestna dela 132.506 145.438 152.239 157.134 177.244 183.279 186.077 288.232 280.786 282.182 263.687 273.234 296.289 131.1537 DELOVNE URE gradbena izvoz olepšava dela odpadkov mesta 33.394 39.921 30.948 36.918 26.266 47.983 45.841 46.201 62.259 49.560 39.959 40.419 67.825 34.267 15.346 16.331 12.538 11.416 5.775 27.720 29.719 11.710 9.851 12.109 9.944 10.694 9.176 6.003 7.823 33.042 31.627 35.784 39.249 38.798 41.745 40.996 20.665 mestni vodovod 22.527 22.917 19.606 19.251 21.163 25.305 30.831 52.298 42.285 46.175 49.903 45.721 37.576 34.778 cestna dela 1.38 2.46 4.25 5.39 5.60 6.17 6.12 5.46 5.88 5.50 5.66 5.17 5.17 5.— gradbena izvoz dela odpadkov 2.12 3.54 POVPREČNE MEZDE NA URO V DINARJIH olepšava mestni mesta vodovod 4.84 — 1.63 9.52 — 3.32 5.71 15.65 5.31 6.39 16.98 6.52 6.58 30.91 7.— 6.27 6.13 5.65 6.99 6.39 5.52 4.21 7.12 8.41 13.13 4.18 6.19 4.52 15.02 4.19 7.97 6.29 9.42 4.48 6.34 6.22 11.32 4.24 6.72 6.23 10.54 4.37 6.11 5.92 11.09 4.17 6.44 5.89 11.41 4.26 6.53 Pri pomožni akciji se za zadnja tri leta pokaže tale slika: Leto 1932 1933 1934 število zaposlenih 3 47 85 delovnih ur 6.172 103.196 130.485 urna mezda 3.96 3.71 3.68 skupno izplačano 24.44775 382.587-50 507.38290 1 Prišteti bi bilo 9 tlakarjev za 57255 m2 tlaka. 2 Samo za 36 tednov. Ko bi primerjali mezde mestnih delavcev z mezdami drugih delavcev v Mariboru, bi mogli ugotoviti, da so delavske mezde pri mestni občini nekoliko (v neka terih primerih precej) višje, kakor pri zasebnih pod jetjih ali pa pri državi. S tem mestna občina uve ljavlja v Mariboru regulativ, ki more in ki bi moral služiti za zgled in primer drugim mariborskim in okoliškim službodajalcem.