135
Šopek Marijinih čednostij
IX. Hvaležnost.
epa in pač ne tcžka je dolžnost. hva-ležnega. se izkazovati za prejete do-brote. Človek, ki zna ceniti dobrote, lepo zahvaliti dobrofnika in dobrote tudi povračevati, kadar mu je mogoče, je hvaležen človek. Največ hvalež-nosti smo dolžni Bogu, ki je naš Stvarnik in delivec vseh dobrot. 2i Bogom smo dolžni biti hvaležni naj-prej starišem, ki skrbti za nas. potera duhovski in deželski gosposki, in sledtvjič onim osebam, ki nam store kaj dobrega, čeprav nimajo do nas ntbene dolžnosti. Marija je prekrasen vzor vseh čednostij: ona nas tudi uči, kako moramo biti hvaležni. Sveta Devica je imela veliko «ffčje in boljše spoznanje o Bogu in o dolžnostih. ki jih imamo do njega, kakor mi, in zato je bila njena hvaleinost tudi toliko večja, toliko iskre-nejša. Lepo je pokazala to hvaležnost z bcsedami, ki jih je izrekla takrat, ko ji je bil angelj oznani]. da bode mati Jezusova. .Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi", je rekla. S temi besedami je spo-znala, da sama iz sebe ni nič, da ima vse od Boga, da je pripravljena v vseh rečeh storiti božjo voljo. Te besede kažejo ponižrioBt, pa tudi hvaležnost. Uveko-večeno pa je Marijino hvalezno srce v prelepi hvalnici, ki jo je zapela pri svoji teti, sveti Elizabeti. ,.Moja duša poveličuje Gospgda, in moj duh se veseli v Bogu, mojem Zveličarju, ker se je ozrl na nizkost svoje dekle- — tako je začela Marija hvaliti Boga. Vendar ni samo zahvaljevala Boga za vse, kar ji je storil, ampak ga je tudi poveličevala, rekoč: ^Sveto je nje-govo ime. Njegovo usmiljenje je od roda do roda njim, ki se njega boje."
Kakor za neizmerno dobroto, da je bila izbrana za mater božjo, tako je bila hvaležna Marija Bogu za vse druge dobrote in je to hvaležnost kazala v goreči,
136
prisrčni mulitvi. S tem je posebno ravnala po božji volji. To se vidi že iz tega, ker je Bog v stari zavezi zaukazal posebno jutranjo in večerno zahvalno daritev, ki se je opravljala v jeruzalemskem templju. V novi zavezi pa nadomešča 10 daritev jutranja in večerna molitev.   Kdor takrat  pobožno moli Boga, kaže s tem
.   Marija.  kraljica devic.
pravo hvaležnost Stvarniku za dobrote, s katerimi ga dan na dan obsipa. Prav tako je Bog ukazal že Izra-elcem, da mnlijo po jedi in se zahvaljujejo za božje darove. Mojzes je moral naročiti vsakemu Izraelcu, da, ko bo jedel in se nasitil, naj zabvali Boga za prelepo deželo, ki jim jo je dal. Marija je poleg drugih zvesto
•                                            137
izpolnjevala tudi to zapoved in v tem zopet kazala svojo hvaležnost.
Castilci Marijini so vedno posnemali nebeško Kraljico tudi v lem, da so bili hvaležni Bogu. Sveti Frančišsk Asiški je nekega vročega dne potoval s svojim tovarišem Masejem. Vsa utrujena in jako žejna prideta na kraj, kjer je izviral bister in hladen stu-denček. Tu sedeta. vzameta iz torbice kos suhega kruha, ki sta ga bila izprosila. ga pomočita v vodo. jesta in pijela. Kar zaon6 s\r. Frančišku obilne solze kapljati po licih. ,,Očea, pravi brat Masej, ,ti jokaš, zakaj pa jokaš?" —rOh!" odgovori svetnik, ,kako bi ne jokal, ko nama je božja previdnost tukaj pripravila tako dobro kosilo?" Bralu Maseju se uborno kosilce ni zdelo tako dobm in zato še bolj strmi. ,Glej' vendar, dragi brat", naditljuje svetnik, »kako je Gospod dober! Od vekomaj je že vedcl, da bova nekdaj midva tukaj sem prišla žejna in utrujcna: od vekomaj je torej sklenil, da naj tukaj izvira hladen studenec, da se bodeva mogla pokrepčati. S čim sva si pač zaslužila tako očctovsko skrb in ljubezen? Ali nam taka dnbrotljivost ne bode privabila solz hvaležnosti in nasprotne ljubezni ?u
Dejansko hvaležnost pa je pokazala Marija s lem, da je porabila vse milosti in darove v to. za kar jih ji je dal Bog. Tako si je zaslužila zopet novih milostij in darov.
Nekatere darove dobivamo neposredno od Hoga, druge pa nam Bog naklanja po drugih osebah, po stariših, dobrotnikih i. t. d. Zato moramo kazati svojo hvaležnost tudi starišem in dobrotnikom. Ali si morete misliti, ljubi otroci, Marijo. da bi se bila le jedenkrat po-kazala nehvaležno Joahimu in Ani} Mislite li, da so se mogli kdaj pritožiti radi njene nehvaležnosti duhovniki v templju, kjer je preživela svoja mlada leta in poslušala lcpe nauke? Ati vas nič ne mika njen lepi zglcd?
Nehvaležen otrok ni dober otrok. Hvaleien otrok pa je !jub Rogu in ljudem.                             A. Stroj