Uredništvo
inupravništvo:
Kolodvorske ulice štev. 15.
Z urednikom so moro govoriti vsak dan od 11. do 12. uro.
Rokopisi se no vračajo.
Inserati:
Šeatstopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnom ponavljanji dajo se popuot.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan razen nedelj in praznikov ob £». uri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo lotoCgld., za pol leta 3 gld., za četrt lota 1 gld. GO kr., na mesec 50 kr., posiljatev na dom volja me-sočno 9 kr. voč.
Po pošti velja
za colo leto 10 gl., za pol lota 5 gld., za Četrtleta2gld. 50 kr. in za jedou mesec 85 kr.
Štev. 135.
V Ljubljani v soboto, 9. avgusta 1884.
Tečaj I.
O slovenski politiki.
Čudna stvar v istini, naša domača politika! Drugod so uže z davna spoznali, da nobena stroka duševnega dela ne zahteva več premišljenosti, več teoretičnega znanja in praktičnih skušenj nego javno življenje in urejenje načel, po kojih se razvija. Le pri nas misli vsak, da je poklican politik; vsak črevljarsk pomagač, kateri pri posebnih slavnostnih prilikah smukne v rudečo košuljo, si domišljuje, da ima skrivnosti prave narodne politike v svojem ma-zinci, in nezreli mladiči, koji niti latinskih šol niso prebili, sodijo o državniških problemih s tako apodiktično sigurnostjo, da bi zaman jo iskali med elito angleških parlamentarcev. In otročja bolezen je ukoreninjena pri slovenskem narodu; saj tudi mi nismo bili dosta bolji, le da se takrat toliko važnosti ni pri-pisavalo našim bombastičnim izjavam nego se godi v denašnjem položaji slovenske politike.
In vender uže svetovna lega naše domovine in razmerje našega naroda do njegovih sosedov in do velike Avstrije tako silno vplivati na slovenstva usodo, da morate previdnost in preudar j e n ost v javnem postopanji prvi brezpogojni lastnosti biti slovenskemu politiku. Obkoljen od dveh velikih kulturnih plemen na obalah Jadranskega morja ter v zaledji velikega pristanišča boruje se maloštevilni slovenski narod za svoj obstanek. Gmotno stanje njegovo je v obče slabo, v posameznih pokrajinah naravnost obupno; zgodovinskega prava nima, kajti tisočletna po-vestnica njegova le pripoveduje o tisočletnem pritisku gospodujočega tujstva, plemstvo pa, sicer povsod jako odvažen faktor narodnega probujenja, ni njegove krvi ter se nejevoljno ozira na njegovo prizadevanje. Sploh se ne smemo varati glede utiša, kojega je provzročil naš narodni preporod; razmerno malo tvornih simpatij med sorodnimi plemeni, tem več protivja med onimi tujimi narodi, s katerimi smo v neposredni dotiki. Ni čuda! tako gotovi so bili našega narodnega pogina, tako
Listek.
Carigrad.
(Zlatorodov.)
(Dalje.)
4.
Glavna vrata.
Bab-Humajun so bila in so še glavna vrata, ki so tako veličajna, in ki vodijo na majhin trg; na trgu stoji vodomet sultana Ahmeda z džamijo sv. Modrosti. To so velika vrata belega in črnega marmorja, okrašeua z obilnimi arabeskami, na koja se naslanja visoko osmero-okensko poslopje. Streho ima čez molečo, sezidano pa je v mešanici arabskega in perzijskega sloga, po katerem so poznati skoro vsi spomeniki, postavljeni od Turkov v prvih letih, ko so bili premogli Carigrad, ven-der še preden so začeli posnemati bizantsko zidavo. Nad uhodom je brati še na marmorni ploči napis Muhameda II., ki se glasi:
trdno so se zanašali na našo dedno zapuščino, da z odkritim srdom sedaj gledajo naše življenjske pojave, posameznemu samosilniku podobni, kateremu se je čez noč prikazal pravi zakoniti pretendent.
In baš v tem težavnem položaji nam pri-hruje preglasna tolpa komičnih „politikov“!
Spominajo nas na one divje rudečepolt-nike, s kojimi amerikanski romanopisec Cooper obradosti mladostno domišlijo. Z glave doli jim ponosno frfetdjo fantastično zakrivljena peresa, neutrujena desnica maha neprestano s tomahavkom, v čudovitih skokih plešejo okolo plamteče grmade in brez prenehanja spuste svoj jednolični krik: „V boj, v narodni prepir!11 Narod pa jih vidi in sliši, in marsikomu se še dozdeva, da je tako brezumno počenjanje, taka politična epilepsija nazadnje vender le — prava slovenska politika!
Nespametno bi bilo, ako bi tako, dasi čisto napačno sodbo zamerili onim narodnim krogom, iz kojih izvira. Naš narod živel je v opoziciji, odkar je zopet začel svoje politično življenje. Belkredijevo in Ilohenvvartovo mini-sterstvo bili sta vender le prekratki epizodi, da bi mogli vplivati na narodno mišljenje. Sicer je bila vlada od uokdaj odločno sovražna slovenskim težnjam. Ni čuda tedaj, da se je naš narod privadil opozicije, tako da si narodnjaka niti predstavljati ne moremo, kateri ne bi udrihal po vladi. Podobni smo v tem oziru mornarju, ki po dolgi in viharni vožnji na morji zopet enkrat stopi na suho zemljo. Poskuša hoditi — ali noge, mirne, hoje nevajene, se mu šibž in mož začne tavati, nalik pijanemu. Toda le počakaj, prijatelj, kmalu ti bode to minolo, avtomatični refleksni gibi ponehajo in stopal bodeš možato in čvrsto, kakor te je tvoj stvarnik bil vstvaril.
Drugače se v6 da z ono hrupno družbo, katera in scen uje take prizore! Ti možje, vsaj deloma, dobro vedo, zakaj da neprestano v boj terajo nevedno množico. Mnogo je sebičnega koristolovja pri teh pustolovcih. Oni
„Alah, varuj slavo njegovemu lastniku. Alah, učvrsti njegove zidine. Alah, umočni njegove podloge."
To so ona vrata, pred katera so vsako jutro hodili Carigrajci gledat, kateremu dvorskemu velikašu je odpala po noči glava. Glave so visele na žrebljeh v dveh izdolbinah, ki sta še videti, na levi in desni uhoda, ali pa so bile izstavljene v srebrnih posodah, zraven katerih je bila prilepljena obtožba in obsodba. Na trg pred vrata so metali mrliče, ki so življenje izgubili na konopcu. Tu so stali, ča-kaje dovoljenja uniti v prvo ogradbo serajsko oddelki vojakov, ki so prinesli zmagodobitna znamenja ter so na pragu na kup zmetali orožje, zastave, lobanje vojvod in krvave se-inanjice. Četa kapidžijev, vratnih čuvajev, sinovi begov ali paš, je stražila pred vratmi v sijajnih opravah. Z višave zidov in skozi okna so neprenehoma pazili na prihajoče in odha-joče, ali pa so z dolgimi in krivimi sabljami podili nemi radovedni ljud, ki bi bili radi skrivaj skozi poko videli kos dvorišča, ali vjeli vsaj en lesket mogočne skrivnostne prestolnice, ki je vzbujala toliko želja in toliko strahu. Po-
računajo dobro, čutč lastne slabosti ter uvide* vajo, da za resno parlamentarno delovanje, kakor pristaja parlamentni večini, niso ustvarjeni. Kar hrepene nazaj po polnih piskrih nekdanje opozicije! To vam je bilo tedaj življenje! Ni trebalo ubijati se z dolgočasnimi študijami, kovati sitne paragrafe, stavljati premišljene nasvete — zadostovalo je, ako si vstal pri tej ali oni priliki, nekoliko krepkih izrazov nasprotnikom vrgel v lice, nekoliko ostrih napadov spustil proti sovražni vladi, s samosvestno pestjo časi udrihal po mizi ter s polnodonečim stentorjevim glasom vzbujal burno pohvalo navdušenih poslušalcev. In posedel si oblastno, odobravanje občinstva, pridobljeno brez vsakega truda, storilo je dobro tvoji duši, zvečer pa si vzel v roke glasilo tvoje stranke in tam z zadostenjem si ogledal lastno podobo, okrašeno s širokim svitom, kakor ga nosijo svetniki na kmetskih znamenjih. Pač blažena doba je to bila za nekatere ljudske tribune! Ali sedaj v istini ne razumete, zakaj se tolikrat čuje iz nekaterih ust hvalisanje temporis acti in zdihovanje po oni dObi, v koji je Slovenec tudi na Kranjskem še bil zatirana, ria zid pritisnena in z nogami teptana — manjšina?!
Taka narodna politika ugaja morda nekaterim osebam, narodu samemu pak je v očividno škodo. Smoter naše politike mora biti, da si priborimo popolno jednakopravnost v vsakem oziru ter da povzdignemo svoj narod na ono stopinjo duševne izobraženosti in gmotnega blagostanja, na koji se nahajajo srečnejši naši sosedi. Kar čez noč se to seveda ne bode dalo doseči; kar je proizvod stoletnega zgodovinskega presnovljenja, ne d& se hipoma predrugačiti in tudi najbolj naklonjena vlada ne more vsega storiti na enkrat. Napredek bode morda počasen, a tem bolj gotov in varen. Ako pa pri vsaki priliki zavzemamo pozicijo razkačenega borilca, ako klic na boj postane aksiom, okolo katerega se suče vsa politična modrost naša, potem je naravno, da se bode nasprotje nabožni moslim, ki je šel memo, je mrmral molitev za svojega presvetlega vladarja; ubogi, častiželjni mladič je sanjal, kdaj bo prestopil prag ter prejel konjski rep; šopirno dekle je sanjarilo, da tu notri nosijo gospe najlepše in najdrajše obleke; žlahtniki in rojaki palih žrtvi so sklanjali glave in škripali z zobmi; po vsem trgu je vladala resna tihota, katero je le trikrat na dan izkalil jasni glas muezina na džamiji sv. Modrosti.
Skozi vrata Humajun se stopi v tako imenovano
5.
Janičarsko dvorišče.
To dvorišče je veliko in prav dolgo, stoji še zdaj ter je obdano z neurejenimi poslopji, v senci košatega drevja, med katerim stoji velikanska jablan, janičarka; debela je, da je deset ljudi obseči ne more. Na levi uhoda stoji cerkev sv. Irene, sezidana od Konštantina velikega, ki so jo pa Turki prestvarili v orožarno. Malo naprej a vse na okolo je bila serajska bolnica, javna zakladnica, pomerančno skladišče, kuhinje, vojarne kapidžijev, kovnica,
ših sovražnikov le poostrilo, ter da se tudi marsikaj prepreči, česar bi sicer gotovo bili prejeli od naklonjene nam vlade.
Druga glavna zmota naših radikalnih politikov pa obstoji v tem, da se veliko premalo ozirajo na splošne razmere naše državne polovice. V tem oziru so na las jednaki svojim somišljenikom na Hrvatskem, stranki prava in pristašem Ante Starčeviča, koje tudi sicer več ali manj srečno posnemajo. Vse njih postopanje je urejeno tako, kakor če bi v vsej Avstriji le dve veliki stranki bili, slovenska narodna in njeni nemški protivniki. Za vse drugo se ney brigajo. Malo jim mari, da imajo Poljaki in Čehi svoje posebne težnje in nazore, ter da jih navzlic vsem slovenskim simpatijam vender ne morejo in nečejo žrtvovati na ljubo radikalnim našim sanjarjem; še menj se zmenijo za to, da moramo avstrijski Slovani vedno imeti svoje zanesljive zaveznike v nemškem taboru, kajti brez pošteno nemških, konservativnih poslancev smo takoj zopet v manjšini. Ako jim pa pripoveduješ, da vsa velika avtonomistična stranka, v kateri smo Slovenci vender le neznaten oddelek, podpira sedanjo sistemo Taaffejevo ter se boruje pod ono zastavo, na kateri se blesti načelo njegovo, jedino primerno polyglotni naši državi: „Sprava med narodi," ako jim dokazuješ, da morajo tudi slovenski narodnjaki udati se tem nazorom, — potem je ogenj v strehi in v vseh svojih glasilih, od mogočnega »Slovana" pri-čenši doli do jetičnega »Škrata", te proglašajo naši nezmotneži — narodnim izdajalcem, odpadnikom! Slepci duševni, mala sestavina le smo v velikem stroji, le jeduo gonilno kolo v umetnem aparatu, — in vender narekujete nam politiko, katera je v flagrantnem nasprotji z vsemi načeli, merodajnimi za vse one stranke, iz kojih je sestavljena sedanja vladujoča večina!
Od nekdaj smo ponosni na to, da je Slovenec naravno nadarjen, „prebrisana glava". Tudi v politiki bode kmalu spoznal, da se z mirnim, treznim, možatim delovanjem neprimerno več doseže v naro d-nem oziru, nego z bolestnimi izbruhi vrtoglavega radikalizma. Nadejamo se, da se to pokaže tudi pri bodočih dopolnilnih volitvah,
—	koristi od tega bode le imela prava narodna slovenska politika!
Hrvatje v Pragi.
Južni bratje Hrvatje in tod živeči Čehi podali so se v zlato Prago obiskat severne svoje brate, utrdit vzajemnost slovansko. Po vseh kolodvorih od Dunaja dalje vzprejemali so Hrvate povsodi z navdušenostjo, z iskreno bratsko ljubeznijo. Sprejem v Pragi pa je bil veličasten, ljubezniv, prijateljsk, bratsk.
hiše dvorskih mogočnjakov, cesarske konjarne. Pod veliko jablano sta še zdaj dva kamena, na katerih so sekali glave.
Todi so hodili memo, kateri so morali v divan ali pa k cesarji. Dvorišče je bilo kakor neizmerna sobana, zmeraj natolčeno polna, kjer se je vse trlo in mešalo in hitelo po opravkih. Sto in petdeset pekov, dve sto kuharjev in posodopralcev je delalo v velikanskih kuhinjah ter pripravljalo hrano neštevni družini, »ki je jela kruh in sol velikega gospodarja". Na nasprotni strani so se rili straže in služaji, ki so se delali bolne, da bi prišli v bolnišče, v katerem je zdravilo dvajset zdravnikov in četa postrežnikov. Dolge karavane mezgov in velblodov so nosile hrano v kuhinje, ali pa orožje premaganih vojska v cerkev sv. Irene. V njej se je svetil poleg sablje Muhameda II., Skenderbegov meč in bodalo Tamerlanovo, džagatajskega sultana. Tod so memo hodili davkarji in davkarski tirjavci, spremljani od sužnjev, obremenjeni sč zlatom v zakladnico, kjer je bilo toliko dragocenega blaga, da bi se bila mogla, kakor je pravil Sokolovič, veliki vezir Solimana velikega, stesati, po cela brodovja s srebrnimi sidri in svilenimi vrvmi. Lepi konjušarji bol-
Mnogobrojno izborno občinstvo zbralo se je na kolodvoru uže delj časa pred prihodom hrvatskega vlaka. In ko se je prikazal vlak na kolodvoru, tedaj zaorilo je iz vseh grl navdušeni „slava“, »živio" in »nazdar!" Stiskali so si v bratski slogi severni in južni Slovani roke in marsikatero oko je bilo solzno, solzno radosti. Ko so nekoliko utihnili burni pozdravi, tedaj pa povzame besedo predsednik »Urnč-lecke besede", dr. S t r a k a t y, ter pozdravlja iz Hrvatske došle čehe, Čehinje in Hrvate tako le:
»čehoslovani! čehoslovauke! Preljubi bratje in sestre! Dovolite mi, da vas v imeni vseh praških zadrug na tleh predragih nam vsem, presrčno pozdravim po dokončanem romanji k prekrasnemu tempeljuu umetnosti, ki si ga je češki narod postavil v znamenje svoje vstrajnosti, v znak svojega vstajenja in svoje samostojnosti. Gnalo vas je, dragi rojaci, videti veličastno poslopje in počiti si vsaj za kratek čas pri domačem ognjišči v zlati Pragi, po katerem ste hrepeneli tudi v metropoli starodavnega trojedinega kraljestva hrvatskega, kjer ste našli sorodne brate in sestre, pri kojih ljubezni in uaklonjenosti vsaj deloma pozabite, da niste v domovini. Prišli ste, da se skupno z nami radujete pri vzvišenem umotvoru, s kakeršuim se do sedaj na izobraženem svetu noben drug narod ne more ponašati! Bodi vam zato naša najiskreueja zahvala! Še večjo zahvalo dolžni smo vam pa zato, da ste pripeljali s seboj zastopnike vi-težkega hrvatskega naroda, ki so se vam pridružili, ne boječ se dalnjega, težavnega pota, dokazali so, da je Slovan Slovanu udau v ve-selji in žalosti. Bodite nam torej srčno pozdravljeni v zlati Pragi, dragi rojaki slavne trojedine kraljevine, ki ste si tudi v najbolj žalostnih časih umeli ohraniti svojo samostojnost in to v višji meri in boljše, kakor drugi slovanski rodovi! Z nami se boste veselili nad dovršenem tempeljnom umetnosti, katerega smo pozidali po skupnem prizadevanji in po skupni pomoči vseh stanov našega naroda. Vi Hrvatje ste bili srečneji! Za mnogo let poprej se vam je posrečilo, postaviti si narodno svetišče umetnosti, kjer gojite dramatično umetnost v sladkem jeziku vaših pradedov. Da ste nam torej, preljubljeni bratje slovanski, v Pragi najsrečneje dobro došli!"
Od vseh stranij čuli so se na govornikove besede burni »živio", „slava“. Vse je bilo ginjeno!
Na to pozdravi hrvatske goste v hrvaščini gosp. Pavlika blizu takole: »Mnogokrat imeli smo uže priliko pozdravljati sim došle goste, toda nikdar nismo hiteli s tolikim navdušenjem simkaj, kakor danes pozdravljat naše južne brate, ki so prvi izmed Jugoslovanov dolgo pot nastopili do nas. Prepričani smo, da niso prišli gledat našega šaplja, temveč gledališča sezidanega z neizrečenim trudom. Znano nam
garski so todi mimo vodili črede onih devet sto konjev Murada IV., ki so jeli iz jasli, napravljenih iz suhega srebra. Od jutra do večera so stale tukaj kope leščečih semanjic, med katerimi so se kazali stari beli turbani janičarjev, velika čapljina peresa solakov, posrebrene čelade pejikov, straže sultanove, oblečene v zlato dolamo, katero je držal pas z biseri posut. Zuluftu-baltadžije, služaji pridani uradnikom komore, so imeli volnene pletenice, viseče s kap; kaseki s svojo znamenito palico v roki; baltadžije s sekiro; ščitonosi velikega vezirja z bičem, okrašenim s srebrnimi vrvicami; bostandži, čuvaji gajev, z ru-dečimi kapami; neizmerna množina drugih vojakov razne barve in raznega opravka; strelci, suličarji, straže neustrašljive in predrzne, črni kopljenci, beli kopljenci, konjarji, čavši; velikani, ohole zunanjosti in gosposke dostojanstvenosti — vse se je tukaj trlo. Na-tanka in ojstra zapoved je dajala vsakemu za vsako uro posebni opravek, tako da je vladal vender le red v tej navidezni zmešnjavi. Na tem dvorišči so se gibali vsi kakor možici na mizi, v katerih je gibalo.
(Dalje prihodnjič.)
je, da niso prišli jedino le spoznavat našega narodnega življenja, temveč da so simkaj hiteli okrepčavat in utrjevat našo narodno medsebojno ljubezen, ki nam je za medsebojni obstanek potrebna. Zgodovina Čehov in Hrvatov se čudovito ujema. Oba naroda imela sta svoj čas stisk in težav in spomin na tiste žale dneve krepi naj nas pri dalnjem vspeš-nem delovanji v korist naše narodne reči. Prizadevati si hočemo, da vam bivanje med nami kolikor možno prijetno napravimo in vam na ta način povrnemo ljubezen, katero ste nam skazali obiskajoči nas. Zaradi tega pozdravljamo vas v naši zlati Pragi iz celega srca: »dobro došli". Da, iz celega srca vam kličemo: »dobrodošli" in »živeli!"
Od vseh stranij odmevali so živahni pozdravi hrvatskim gostom z dolgotrajnimi »živeli" in »dobro došli."
Na pozdrave predgovornikom odgovarja v imeni Hrvatov prof. lloič, izrekajoč, kako se je ves slovanski svet veselil nad bodočim češkim gledališčem, vsak je radostno pozdravljal to podjetje in občudoval češko vztrajnost in požrtvovalnost; zdaj da stoji poslopje, katero je postavil »Ndrod sebi", in te posebne slovanske slavnosti hoteli so se udeležiti tudi Hrvatje: „ Kakor v slavnostnem sprevodu potovali smo simkaj preko Morave in Češke, česar se hočemo vedno spominati. Med vami smo sedaj, predragi nam bratje Čehovi! Bolj natanko želimo se z vami spoznati, da nam bode možno občudovati vaš napredek, da vas zamoreino kot svoje prave brate prav iz srca ljubiti in da se tako okrepčamo za ustanovo bodočnosti svoje. Predragi nam bratje! Če tudi nas ni prišlo toliko, kolikor bi se nas bilo v očigled ljubezni, ki jo ima hrvaški narod do Čehov, spodobilo, verujte nam iti vedite, da z nami biva sedaj ves hrvatski narod od Donave do Adrije v vaši sredi. Zaradi tega ne znam lepše skleniti, kakor če vam v imeni hrvatskega naroda za prekrasen vzpre-jem in pozdrav najtoplejšo zahvalo izrečem: »Živili Čehi!"
In zopet zadoneli so navdušeni pozdravi od vseh stranij.
(Daljo prihodnjič.)
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
Na Štajarskeni vršč se sedaj volitve volilnih mož. Slovenci se mnogobrojno udeležujejo in volijo pošteno v narodnem zmislu. Da bodo zmagali v vseh onih volilnih okrajih, kjer so postavili slovenske kandidate, o tem danes ni več dvojbe. Slovenski kmetje so'po volilnih shodih in oklicih tako poučeni, da jih nemškutarji ne preslepijo lehko. Zastonj trosijo denarjev.
Na Koroškem vršč se danes v kmetskih občinah volitve za deželni zbor. Kmetske občine volijo 14 poslancev. Upamo, da prodrejo tudi Slovenci v onih okrajih, kjer so postavili svoje kandidate.
Iz Prage se poroča, da se je hrvatskim gostom, kateri so prišli občudovat nov češki umeteljni hram, priredil sijajen sprejem. Kakor poročamo obširneje na drugem mestu, pozdravil je na kolodvoru Hrvate načelnik »Umč-lecke besede", dr. Strakaty, ter se jim v imeni češkega naroda zahvalil, da so prišli radovat se in občudovat neminljiv spominek, katerega je postavil »narod sobč". Profesor Hoič naglasil je v izvrstnem govoru, da je Praga tako rekoč Meka vseh Slovanov, kamor romajo, da se poveselč slovanskega napredka.
V	večer bil je sijajen koncert v »Urnčlecki besedi"; pela so društva »Lyra“, »Kytara“ in »Kolo".
Hrvatska vlada sklicala je konferenco zaradi rešenja vprašanja, iraali-li se v prihodnje vzdržati v hrvatskem gledališči opera ali ne. Posledica konference je ta, da je obstanek opere sedaj osiguran. Dežela povišala je podporo za gledališče od 32000 na 40000, a mesto Zagreb od 4000 na lOOOOgld. Objed-nem imenoval se bode poseben odbor, kateri bo nadzoroval gledišče. V ta odbor poklicani
bodo od strani hrvatske vlade: gledališki intendant Knajzel, veliki župan Vardian, svetnik deželne vlade Jurkovič, tajnik E. Tomič in inžener Zloli. Tudi mesto Zagreb voli dva zastopnika.
Tuje dežele.
Revizija francoske ustave vzburja zopet politične strasti na Francoskem. V poslednji seji stavil je Andrieux predlog, vsled katerega se ima onim rodbinam, koje so kedaj vladale na Francoskem, odvzeti pravo, da bodo voljeni v predsednike republike ter jim sploh onemogočiti kako si koli bodi častno službo. Vlada je izjavila, da je sporazumna s tem predlogom, ki bode torej gotovo sprejet.
Med turško vlado in mednarodno zdravstveno komisijo v Carigradu nastal je oster spor. Članovi komisije protestovali so proti sklepu Turčije, da se ima karautena podaljšati, ter so izjavili, da se bode komisija razšla, ako se Turčija ne bode ozirala na njene sklepe.
Angleški major Kičener prodrl je v mesto Dongola ter brzojavlja od tamo, da mu je prišel v roke list generala Gordona, v katerem se javlja, da bi se Kartum mogel osloboditi z 7000 mož. Pomoč je zelo nujna.
Dopisi.
Iz kamniškega okraja 7. avgusta. (Izv. dop.) Učitelji tega okraja so imeli včeraj svojo skupščino v prijaznem Kamniku. Prišli so vsi in tudi nekateri gostje. Po primernem pozdravu nadzornikovem na učiteljstvo in na navzočega g. okrajnega glavarja so prišle posamezne točke na vrsto.
Zapisnikar je bil g. Ivanetič in g. Kos. Gospod nadzornik je povedal svoje opazke stvarno in dobrohotno, da se je videlo, da mu je zel6 pri srci povzdiga šolstva v kamniškem okraji. Druge točke dnevnega reda so se dobro rešile, in tudi gospodičina, ki je imela referat, govorila je prav lepo slovenski. Sploh z veseljem konstatujemo, da se ni tu šopirila tujščina, in da se tudi inteligentne dame zmirom bolj navdušujejo za mili naš materin jezik, smatrati smemo to za velik napreden korak.
Gosp. tajnik kmetijske družbe, gosp. G. Pirc, govoril je prav navdušeno in elegantno slovenski o kmetijstvu sploh in o šolskih vrtih posebej. Videli smo, da je on pravi in iskreni prijatelj naroda slovenskega in domorodnega kranjskega učiteljstva. — Iz poročila odbora za pregledovanje knjig družbe sv. Mohora smo bili uverjeni, da je bilo potrebno, plevel od zrna ločiti.
Ko so se potem vršile volitve v razne odbore, prišli so samostalni predlogi na vrsto, izmed katerih omenimo tega, da se okrajna knjižnica predene iz Mengiša v Kamnik, kar je bilo sprejeto.
Konferenco, ki je pet ur trajala, je za-tvoril g. nadzornik s prav lepim in za učiteljstvo laskavimi besedami, konstatuje, da vlada v tem okraji lepo soglasje med učitelji, da ga ne moti nobena disharmonija ter ga veseli taktnost in lepi parlamentarin red de-našnjega zbora, priporočuje učiteljstvu lojalnost in pravi avstrijski čut, zakliče trikratni „živio presvetlemu našemu cesarju, na kar so potem učitelji navdušeno intonirali cesarsko pesen.
Ko se g. Burnik zahvali g. predsedniku za nepristransko vodstvo skupščine, odšli smo v gostilno k »Fischerji", kjer smo se dobro in dolgo zabavali.	__
Iz Kranja 7. avgusta. (Izv. dop.) Redko kje, znabiti tudi nikjer nimajo občine na deželi redarjev v pravem zmislu besede. In kako naj bi se to tudi od kmetskih občin zahtevati smelo, ako mestne in tržne občiue takih organov nimajo.
Naša, v vsakaterem oziru pomenljiva mestna občina vzdržuje uže več let samo dva tako zvana „policaja“, izmed katerih je pa jeden le navadni delavec in ima popolnoma zadosti posla s snaženjem trgov in ulic, z mestno razsvetljavo, z vodovodi, spremljanjem
odgoncev i. t. d., drugi pa rabi se kot pisarni sluga, za vročevanje raznoterih spisov za oklice, za preskrbovanje vojaških stanovališč i. t. d. Da je tedaj prava redarska služba le površnja, sc lehko umč. Hvala Bogu! nimamo sicer posebnih izgredov, radi kojih bi 'izrednega pomnoženja redarjev zahtevali, vsekako pa hočem nekatere vzroke navesti, kateri so tehtni dovelj, da se na tem mestu želja izreka, da naj bi mestno predstojništvo uže več let izpraznjeno službo redarja razpisalo, ter jo potem kakemu sp os ob ne mu prosilcu podelilo.
Po upeljavi stroge redarske službe bi se tuji postopači, koji se zopet dan za dnevom množijo in časi prebivalce na grde načine nadlegujejo — odpravili, — ponočni mir, ko-jega je vsak državljan zahtevati opravičen, bi se ne kalil, ali pa vsaj v tej miri ne, kakor se to navadno v noččh od sobote do vtorka godi. — — Zakotne krčme, iz kojih ponočni nemiri izvirajo, bi se nadzorovale, ter nepotrebne lehko odpravile; — eno glavnih nalog bi imel redar tudi imeti, da bi ob tržnih dneh pazil na prekupce, katerih število se je v mestu tako pomnožilo, da preskrbujejo na daleč železniške služabnike s prekuplje-nim živežem in na ta način tako draginjo mestnim prebivalcem, radi katerih so tržni dnevi vpeljani, — piovzročujejo.
Iz tega naj pa se ne sklepa, da bi bila tu redarska služba po polnem zanemarjena, kajti „policaja“ čuvata, kolikor je njima pri raznoterih ostalih poslih ravno možno, toda redarja v pravem pomenu, kateri naj bi izključljivo ter oborožen na vse v redarstvo spadajoče pazil — tega ni.
Razne vesti.
— (Srebrn goldinar požrl.) Iz Budimpešto se poroča: Pred kratkim stavil jo v neki gostilni Ivan Spanicsa, da moro na mizi ložoč srebrn goldinar pobrati z jezikom, brez pomoči z rokama. Dolgo časa je poskušal, naposled pa se mu posreči, dobiti goldinar v usta, a hitro so mu je zmuznil v grlo in požroti ga je moral, inače bi se bil zadušil. Goldinar pa jo obtičal v goltanci in Spanicsa bi se bil skoro zadušil, da mu ni zdravnik s kleščami vzel iz grla denarja.
— (Velikanska postrv.) Prod kratkim ujeli so v jezeru poleg Vihorleta na Ogerskom volikansko postrv. Eiba jo bila 108 centimetrov dolga, 30 široka, glava jo	bila	dolga 27	in široka
12 centimetrov. Težka bila je	ta postrv	13	kilo-
gramov. To jo bila gotovo velikanska postrv, kajti navadno največje postrvi no tehtajo čez dva kilograma.
— (Princ Juraj Karagjorgjevič,) kateri je bil uže tri tedne v Gostinu, umrl jo dnč
4.	t. m. v 56. letu svojo dobe na plučni bolezni. Truplo se bode prepeljalo	na Dunaj.
— (Pran Josipov	red	v vodi.)	Iz	Sara-
jeva so poroča: Reven Bošnjak mudil so jo prod nekatorimi dnevi ob reki MiljaCki in opazil na dnu vodo zlatoleskečo reč. Vzel je korec, potegnil iz vode lepotijo ter jo izročil policiji. Policijski komisar se je zelo čudil, videč pred seboj Fran Josipov red. Do zdaj so ni še oglasil oni, kateri jo izgubil ta red.
— (Iz življenja gledaliških igralcev.) Znano je, da gledališki igralci no dosežejo visoke starosti, kajti njih življenje je burno, ta umetnost uničuje duševne in telesne moči. Uže Iffland jo v letu 1787 tožil: „Pri nas so bliža vse hitreje koncu, veselje in trpljenje, pa tudi življenje. Solze, katero prelivamo, smehljaji, katere tako radi delimo, stanejo nas zgodnji grob." Vender so tudi tu izjeme. Najstarejši gledališki igralec bil jo Jean Noel, kateri jo dne 13. janu-varija 1829 v Parizu umrl, 118 lot star. Nastopil jo v gledališči še, ko je bil uže 100 let star. Z osmim letom pristopil je k gledališču in ostal 92 lot ter igral 2760 ulog. 28 010krat jo nastopil, 1040krat jo umrl, lSOkrat jo bil kralj, 920krat jo bil pošten mož in 13 500krat jo bil lopov in nesročnož, a vsolej z dobrim srcom; Rimska igralka Luceja nastopila jo še v svojem 112. letu, in igralka in plesalka Galouia Copiala jo igrala v 90. letu svoje dobe, pozdravljajoč Pompeja.
Domače stvari.
— (Visoki dar.) Nj. veličanstvo prosvetli cesar podaril je po toči poškodovanim občinam v okraji volikovškom 2000 gld.
— (Deželni odbor kranjski) dovolil je po toči poškodovanim posestnikom v okraji krškem 1500 gld. podpore.
— (Imenovanje.) Gospod Lambert Einspieler imenovan je kanonikom krškega stolnega kapitelj na.
— (Škofova prstana) daroval je brat pokojnega škofa Zlatousta, gosp. Simon Pogačar, novi cerkvi Jezusovega Srca, da so vdelata ondu v monstranco.
— (Pogrob.) Včeraj popoludne spremili smo k večnemu pokoju bivšega c. kr. profesorja M. Peternela. Kako priljubljen je bil pokojnik v vseh slojevih ljubljanskega prebivalstva, dokaz nam jo izredno mnogobrojna udeležitev pri pogrebu. Sprevod vodil jo č. g. stolni župnik Urbas. Na čelu sprevoda nosila se je zastava »Katoliške družbe", mnogo krasnih vencev; potem so šli čč. oo. frančiškani in bogoslovci, pojoč žalostinko. Krsti sledila jo čestita duhovščina, med ostalimi č. g. prošt Supan, generalni vikar dr. Paukor pl. Glan-fold, prošt dr. Jarc, potem učiteljski zbori tukajšnje višje gimnazije in višje realke, na čelu šolski nadzornik gosp. S mol oj in ravnatelj gosp. dr. Mrhal; za njimi župan g. Grasselli, deželna odbornika gg. Murnik in Deschmann, predsednik hranilnico gosp. Dreo, predsednik be-ležniško komoro g. Zupanec in mnogo družili.
— (Spromombev učiteljstvu na Kranjskem.) Gosp. Iran Jarm, učitelj v Poljanah, gr6 na jednorazredno ljudsko šolo v Ambrus; začasni učitelj v Vodicah g. Pran Trost je nastavljen stalno; začasni učitelj v Drašiči, g. Ivan Muren, je nastavljen stalno; drugo učiteljsko mesto na dekliški šoli v Kranji so je podelilo začasni učiteljici gdč. Pranciški Jugovič.
— (Gledališki vlak v Prago,) Na mnogobrojna vprašanja zaradi vožnje z gledališkim vlakom v Prago odgovarjamo: Udeleženci mogo stopiti na železnico na vseh gorenjskih in koroških postajah, nikakor se jim ni treba voziti v Ljubljano, da bi tu vstopili. — Vožnina v Prago in nazaj znaša za III. razred 19 gld. 60 kr., za II. razred pa 29 gld. 30 kr.
— (Včerajšnji živinski semenj) ni bil posebno živahno obiskan; prignalo se je samo srodnje živino, in tudi kupcov ni bilo obilo. Korošci pokupili so nekaj krav, a no po visokih cenah. Konj so je pokupilo malo.
— (Kravo u kr ali) so tatovi na včeraj š-njom živinskem semnji. Kmet, kateri jo kravico prignal na trg, podal so je v gostilno krepčat si svoje onemoglo telo, kravico pa jo pustil privezano pri ogradi. Med tem, ko je mož tešil svoj želodec, odveli so mu kravo, in zastonj jo je iskal, vrnivši so, po somnji.
— (Tatvina.) Prodvčeranjem jo znani vla-čugar Semrajec iz Tomačevega hotel okrasti posestnico Marijo Mačkovo v Ilovici. Prislonil je lestvico k hiši omenjene posestnice, splezal na streho ter udrl v podstrešje. Ravno je imel polne roke dela, ko ga preplaši nek šum — tele v hlevu zabavalo se je skakajoč sem ter tjil. Preplašen spusti so Semrajec v beg, vzemši seboj samo neko stare črevljo in robec v vrednosti 2 gld. 45 kr.
— (Godba v „ Zvezdi".) Jutri svirala bode ob ugodnem vremenu v „Zvezdi" vojaška godba po naslednjem vsporedu: 1.) Koračnica; 2.) ouvortura „Emma d’Antiochia“, Mercadan-tejova; 3.) „Laguneii", valček Straussov; 4.) v vstopno dejanje iz „Lokongrina“, Rihard Wagnerjev;
5.) „Apropos“, franc.polka Straussova; 6.) „Dia-bel“, skok Wronskega.
— (Rimske najdbe.) V Drnovem pri Krškem našli so rimsk grob, čegar notranja stran ima krasne freske. Našli so se tudi kosci prstenih posod.
— (Volitvo na Koroškom.) V Veliko vci zmagala sta narodnjaka gg. Einšpieler in Muri; v Šm oboru jo bil voljou tudi narodnjak g. dr. Abuja. V Beljaku in v Celovci pa so ostali Slovenci v manjšini.
— (Iz Pulja) so poroča, da v tamošnji stolni cerkvi izkopujejo dragoceno rimsko starinar-stvo; našli so več rimskih novcev in posod.
Telegrami ,,Ljubljanskemu Listu “
Bero lin, 8. avgusta. Cesar došel je pri najboljšem zdravji ob 8. uri 23 minut dopo-ludnč v Grossbeeren in se podal potem v odprtem vozu v Babelsberg.
Versailles, 8. avgusta. Kongres je z burnimi prizori sklenil generalno debato in prestopil v specijalno debato. Popravek, naj se skliče konstituanta, se je zavrgl
Toulon, 8 avgusta. Od včeraj do danes tukaj 5, v Marseillu G mrličev za kolero.
Salerno, 8. avgusta. Tukajšnji stolp za smodnik se je razletel v zrak; tri osebe usmrtene, tri ranjene.
Telegralično borzno poročilo
z dnž 9. avgusta.
gld.
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih....................81	10
»	»	»	»	srebru.......................81	'75
Zlata renta.......................................... 103	80
5% avstr, renta.......................................96	• 25
Delnice n&rodne banke................................861'	—
Kreditne delnice...................................313‘25
London 10 lir sterling................................121-55
20 frankovec.......................................... 9-656
Cekini c. kr....................................... 5-74
100 drž. mark..........................................59-55
Srečke
z dn6 6. avgusta. Praga: 85 13 28 29
81.
A. Mayerjeva
trgovina piva
v steklenicah
v Ljubljani
priporoča Izborno
«
iz pivovarne bratov Koslerjev
v zabojčkih po ‘25 in 50 steklenic.
Cena 7/io M* steklenici ... 16 kr.
^	»	7io	»	»	...	12	>
Zabojčki in steklenice franco nazaj ali se -J pa najceneje vračunavajo.	(66)	2	T
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦*♦♦
n
Japonska ajda
edino prava in ravno došla
se dobi letos po znižani ceni
kilo
(kedor je več skupaj vzame, še ceneje) le pri
J. R. Paulin-u
zaloga špecerijskega blaga v Ljubljani.
Ona je posebno izvrstna tudi za zeleno krmo in v prid čebelam.
Nli.
K
Nahaja sc neka sibirska ajila v kupčiji, japonski le v podobi zrnja po polnem enaka, ali v njenem bogatem pridelku nikakor ne, torej ,,pozor“ nakupovanji.	(60)	7
Uradni glasnik
z dne 9. avgusta.
Eks. javne dražbe: V Kočevji zemljišče Fr Pajeta iz Novega Vinkla v dan 25. sept., 8. okt. in 11. nov. — V Senožečah zemljišče Marije Muhe (1262 gold.) v dan 10. sept., 11. okt. in 12. novembra.
—	V Ribnici zemljišče Ant. Petelina (1453 gld.) v 23. dan avg., 23. sept. in 24. okt. — V Metliki pre makljivo blago Janeza Ivanetiča (212 gld.) dn6 6. sep temhra.
Tuj ei.
Dn6 7. avgusta.
Pri Maliči: Merteus in Prohaska, trg. potovalca, Dunaja. — Scuglievich, trgovec; Monti, trgovec, z rodbino, in Burgstaller Flora s sinom, iz Trsta. — Dr Wieser, c. kr. nadzdravnik, iz Mautern. — Tribuzzi c. kr. vdova okr. glavarja, iz Vipave. — Strumme želez, uradnik, s soprogo, iz Payerbacha. — Kolleg-ger, c. kr. nadlajtenant, s soprogo, iz Krškega. Gerstner, zasebnica, iz Pulja.
Pri Slonu: Vaupel, operni pevec, iz Augsburga. — Pilz, zasebnica, in Langer, šolski vodja, z Dunaja
— pl. Burgstaller s soprogo in Tedeschi, zasebnik, iz Trsta. — Lazar in Fras, c. kr. profesor, iz Gorice.
— Altenburger, želez, vodja, z rodbino, iz Pulja. — Sevar, trgovec, iz Nove Vasi. — Fischer, posestnik s sinom, iz Beljaka. — Riedel, c. kr. profesor, s soprogo, iz Nov. Mesta. — Lavrenčič, živinotržec, iz Hrenovic. — Vidmar iz Cira. — Jezeršek z Gorenjskega.
Pri Avstr, carji: Bizjak, uradnik, iz Reke. — Tratnik s soprogo iz Idrije.	___________
Umrli so:
D n 6 7. avgusta. Miha Ženko, hišnega posestnika sin, 10 mes., Krakovske ulice št. 12, driska.
V b61nici:
Dn6 6. avgusta. Marija Nunar, gostinja, 69 1., želodečni rak.
Dn6 7. avgusta. Lovrenc Račič, delavec, 60 1., Rcsudatum pleuriticum.
Meteorologično poročilo.
j Dan	Čas opazovanja	Stanje barometra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm
ss m Si S 00	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-76 737-93 738-42	+17-1 +20-3 +17-6	jzpd. sl. svzh. sl. »	obl. * js.	18-50 dež
Za vse mnogobrojne izraze gorkega sočutja o priliki bridke izgube, katero nam je storila prerana smrt preljubega sina, oziroma brata, gospoda
Antona Kersnika
izreka svojo najtoplejšo zahvalo
Kersnikova rodbina.
Na Brdu, 7. avgusta 1884.
Bukov
gozd
160 oralov
okraj Litija
se proda.
Dr. Franc Papež,
odvetnik v Ljubljani.
UHiti
V	podpisani specerijski prodajalnici vzprejme se
praktikant
ali
učenec.
Carl C. Holzer.
Račune, nakladne iste, kuverte, vizitke, sploh vsakovrstne
tiskovine
izgotovlja v mičnej izvršbi in po nizkih oenah
tiskarna
leinmayr & Bamberg
v Ljubljani.
J.pLMoczy, Mar pri ,pri zlatem sainorop'
priporoča in razpošilja 8 poštnim povzetjem
Marfjaceljske kapljice
za želodec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: mankanje slasti pri Jedi, slab želodeo, urak, vetrove, koliko, zlatenloo, bljuvanje, glavobdl, krč v želodou, bilje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranioi, na jetrih in zoper zlato žilo. — 1 Sklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 6 tucatov samo 8 gld.	Svurilo! Opozar-
jamo, da se tiste istinite Marijaceljske ka-pljioe dobivajo samo v lekarni pri ,,Samorogu“ zraven rotovža na Mestnem trgu v Ljubljani pri J.pl.Trnkoozy-Ju. Razpošiljava se le jeden tucat.
Brez le varstvene ttnamlee, postavno zavarovane, ima se to zdravilo po dr. Maliču smatrati kot ponarejeno.
Cvet zoper trganje
po d.r.
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter revmatizem, trganje po udih, bolečine v križu ter žlvoih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa, če se rabi, pa mine po polnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj se samo „ovetu zoper trganje po dr. Ma-liču“ s zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr.
/ialivala.
mmmm
vTRGPFEN
NUR ECHT BEI
flPOTHEKER TRNKOCZV LAIBACH 1 STUCK zoi
£r[)H(|ra«rff
Gospodu pl. Trnk00zy-ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protlnskej bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko je pa bolezen čimdalje hujša prihajala in uže več dnij niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Vaš dr. Hallčev protinski ovet po fiO kr. ter si ga nemudoma naročim. In res imel je čudovit vspeh, da so se po kratkej rabi oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam torej dr. Maličev protinski ovet kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednakej bolezni priporočam. Vašej blagorodnosti pa izrekam naj-prisrčnejšo zahvalo, z vsem spoštovanjem udani
Frasi T-u-g-, posestnik v Šmariji pri Celji.
Planinski zeliščni sirop kranjski,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine 1 steklenica 66 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini se nahajajoči soki in siropi.
Pomuhljevo (Dorsch)
olje
najboljše vrste, izborno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustke in bez-gavne_ otekline. 1 steklenica 60 kr.
Salicilna ustna voda,
najboljše za ohranjenje zob ter zobnega mesa in takoj odpravi smradljivo sapo iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kri čistilne kroglice, c. kr. priv.,
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se uže tisučkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatuljah & 21 kr.; jeden zavoj s 6. škatuljami 1 gold. 5 kr. Razpošilja se le jeden zavoj.
Naročila iz dežele izvrše se tekoj v lekarni pri »Samorogu"
Jul. pl. TRNKOCZY-ja na Mestnem trgu v Ljubljani.
Odgovorni urednik prof. Fr. Šuklje.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Ped. Bamborg v Ljubljani.