DOKUMENTI SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA MUZEJA DOKUMENTI SLOVENSKEGA GLEDALIŠKEGA MUZEJA 4 Izdaja Slovenski gledališki muzej v Ljubljani, Cankarjeva 11 Urejata Mirko Mahnič in Dušan Moravec Tiskarna Jože Moškrič v Ljubljani VSEBINA: Repertoarna samostojnost in odvisnost slovenskega gledališča v Trstu 1902—1920 (Dušan Moravec) ... 121 Slovenske premiere v Trstu od ustanovitve Dramatičnega društva do požiga Narodnega doma (1902—1920) 146 Dramatično društvo v Ljubljani od 1869 do 1892 (Mirko Mahnič).........................................154 Naši likovni umetniki in novo deželno gledališče v Ljubljani (at)..................................172 Naše zbirke: Knjižnica, Fonoteka....................178 TABLE DES MATIÈRES: L’indépendance et la dépendance du répertoire du théâtre Slovène de Trieste (Dusan Moravec) . . . 121 Premières Slovènes à Trieste........................146 L’Association dramatique entre 1869 et 1892 .... 154 Nos artistes et le nouveau théâtre national de Ljubljana (at)..........................................172 Nos colletions: Bibliothèque, Phonothèque...........178 DOCUMENTS DU MUSÉE DU THÉÂTRE SLOVÈNE — N° 4 Publié par le Musée du théâtre Slovène, Ljubljana, Jugoslavija Rédigé par Mirko Mahnič et Dušan Moravec Imprimerie Jože Moškrič, Ljubljana, Jugoslavija Kepertoarna samostojnost in odvisnost slovenskega gledališča v Trslu (1902—1920) Gradivo o razvoju Dramatičnega društva in poznejšega Slovenskega gledališča v Trstu, dotlej skrbno hranjeno, je šlo po zlu hkrati z vsem ostalim ob požigu Narodnega doma poleti 1920. Kar se nam je ohranilo, so le drobni, pa zato toliko bolj dragoceni fragmenti: lepa, četudi skromna zbirka fotografij, med katerimi pa pogrešamo (prav to velja tudi za ljubljanske zbirke) kakršnih koli živih odrskih posnetkov; blagajniška knjiga, ki je bila ob požaru k sreči zunaj gledališke hiše in iz katere je mogoče vsaj za nekaj sezon ugo-viti ne le finančno poslovanje ustanove, temveč se da vsaj posredno preveriti tudi nekatera personalna in tudi repertoarna vprašanja; poleg te knjige, ki jo hrani sedanji tržaški arhivar, igralec Rado Nakrst, je rešil pred nekaj leti za Slovenski gledališki muzej njegov takratni ravnatelj Janko Traven zbirko letakov, ki je doslej največja evidentirana seiuja, pa čeprav je še tako skromna, saj predstavlja teh trideset listov komaj desetino pred prvo vojno natisnjenih tržaških gledaliških programov. Razen tega gradiva imamo na voljo še nekaj sestavkov, ki osvetljujejo nastanek in rast slovenskega igralstva v tržaškem mestu in so bili natisnjeni večidel v tržaških in ljubljanskih gledaliških listih zadnjih dveh desetletij. Repertoarnih vprašanj se dotikajo avtorji teh člankov in spominskih zapisov (Marij Sila, Janko Traven, Milan Skrbinšek, Rado Nakrst, Adrijan Rustja) le posredno oziroma vzporedno s celotnim razvojem tržaškega gledališča, ni pa mogoče ob njih ugotoviti niti bibliografskega zaporedja, posebej še, ker se podatki v omenjenih sestavkih ne ujemajo docela. Tako bi ostal današnji raziskovalec, ki bi hotel določneje odgovoriti na vprašanje, kaj je dal Trst od ustanovitve Dramatičnega društva in poklicnega gledališča pa do dne, ko je to gledališče izgubilo svoj dom, samostojnega v repertoarnem pogledu — skorajda praznih rok, ko bi ne bil ohranjen še tretji vir, tržaški dnevnik Edinost. Lahko rečemo, da je tako skrben registrator dogodkov, kakršen je bil ta časnik, za gledališkega raziskovalca celo zanesljivejši vir od samih letakov, saj se pogosto primeri, da je letak že natisnjen in se tudi ohrani v arhivih, predstava sama pa je bila iz kakršnih koli razlogov odložena. Edinost pa ni samo najavljala vseh premier, jih pogosto že vnaprej komentirala, dan kasneje ocenjevala in sploh vse leto spremljala gledališko delo, temveč je vsaj s stavkom ali dvema vpisala v svojo kroniko sleherno ponovitev. Tako je mogoče na primer v ponedeljski številki vselej preveriti, ali so v soboto in nedeljo res igrali »Othella« in »Legionarje«, ali pa je bil zaradi odpovedane gostoljubnosti ali bolezni spet na sporedu samo popoldanski »Mlinar«, večerna predstava pa je bila zadnji hip odpovedana. Tako zbrano gradivo nam omogoča ne samo zanesljivo določitev zaporedja vseh slovenskih predstav, ki so jih videli Tržačani med leti 1902 in 1920, temveč tudi odgovor na bolj vabljivo vprašanje: koliko so bili tisti, ki so usmerjali pota slovenskega odra v Trstu, to se pravi od leta 1907 drugega poklicnega gledališča na Slovenskem, glede programa odvisni od ljubljanske hiše, koliko pa so vendarle mogli uveljavljati težnjo po samostojni izbiri besedil, posebej še domačih. 1 Četudi moremo govoriti o takih, samostojnih prvinah v tržaškem repertoarju šele po letu 1907, ko je postalo gledališče poklicno, je treba vendarle omeniti nekaj značilnosti tudi iz prejšnjih obdobij, saj niso korenine kolikor toliko kontinuiranega gledališkega dela v Trstu skoraj nič manj globoke kakor v Ljubljani. Tako kakor v Ljubljani so dali tudi v Trstu pobudo za začetek slovenskega igranja ali vsaj za priprave na tako dejavnost revolucionarni dogodki 1848. leta. Ze tisto leto je bilo ustanovljeno Slavjansko društvo, ki mu je bil prvi starosta sam Koseski, vsaj 2. junija 1850 pa je imelo to društvo — po mnogih prejšnjih prireditvah — tudi že prvo resnično gledališko predstavo, za katero je izpričan datum: Stepankovo igro »Tat v mlinu« ali «'Slovenec in Nemec«, uprizorjeno pod vodstvom Feliksa Globočnika. Bila je to tista malo zahtevna, pa vzpodbudna in dolga leta priljubljena češka igrica, prikrojena za domače razmere, pri kateri od jeseni 1848. leta v Ljubljani »o poli sedmih že skorej ni bilo več moč v glediše priti« in »več gospa si je v silnim drenji obleko stergalo in zlatnino s sebe zgubilo, predin so mogle na svoj sedež priti«, kakor so takrat zanosno poročale Bleivveisove Novice. In nič manj ponosen ni bil zdaj dopisnik tržaškega Jadranskega Slavjana, četudi nam žal ni ohranil podatkov o obisku: »Jas rad obstojim, kar sem si tada v spominj zapisal: da me še ni nobena kazališčina igra tako veselila, kakor naš Tat v mlinu.« PRfll/ILfl „DRAMATIČNIMA DKl’STYÁ“ V TRSTI' UTlMtUlJU m S KAtf‘ !« . # I. la- la «rkvi. jk I. lHv*t»a j* .mr „Ihunlaiiii ¿f»¡4«. % Trat« 1 (. > IHuualr a» im» »nij «nir» i Trn«. II. \>an Inttiii t 4. iHukta \r ik> i aujáiixm frana b> In ih 4rU u la, k •« ' Ilira« »»Miuta daba» aUitrtaku - r Trat*-.. -Ha » p» g r. kr. aandta id 12 >t. »ii. f. L V» gU.laiUfcr jarr»!*»«-, k.arr- pr »»!• .limcm -vi ilruHm' mikiitn » p» 'l jeli ‘ f aa>l|Mi« .IkaaMtliV» .ImlUn r . Trahi'. «r pti’ri-ju l Antijuijra i «. li l-tir»}*«- «M*ni * . t. .V jHw.il« iam wlamili pr atu« hJI*I ca «»«(V •arelar »In>«a4n» ' driiliH*. ki mi 'uh ra HaliHi ib-»«. atoarata». . Uta aa Mr« ¿U«lalU/u. * u banw-u w r-drla • mjra • **w li/tI, kak« i* ra« ntili t ta naklad. lil. kak« Jmu irabla naj Max. | C. I‘iaawr«‘n i 4niira4a»M ■• i*j tam a/ Ha «krkt u .lalrr n-prrtaa- «mr. Ha •kri.i (a taiiraa liwwlfb •'«la >■ M pr»-Mak JnautHik pua-.-U.. . hi -ta »krta m petn-Jann ■ tracal»« n kialaini rt Ha akrili ra pnUi-Hae |MlM« (arHraala; i Hi Ja aaaaiii ia rabiujr a Tati ■ltanai«k«< in prvak« mitu. » k «trn ar HoHlJilf)» laUHr nwa'i ca tíleilaltíkn qpaijr : • i Ha pnakila «iiata icgiilalr |» tn-l«i »-ir pl» icralianfa• «»lija. kni> rti ■f«|.i / ihwli'ai j i »ima r Matau •irad t*-nrya a 5 .lianpisianarfB min' 3 M. Mraki i «alk I. I | * 7. Inaltau «aar prialnjHtl tnak-ki. U»Hm m »»-'-k.*« aB raaaHri-ga «pola. ^ . (. * |tr»*trmikl n', inriajei i. p««l- parat, aalanaiai U laalci klaal { f. Hala» a«*»*-. ta&» iptaaan» m nakan g or ***r «tnp«H "* jpa 1«»V »katMi wa -Hin»tia aSnni. i«j i b»i |T»j aamaaili uHlma. Ha «a ta Hw» aa C Hnr*m ml nl»iirji rlur«. Mimau . k T‘ ij» i ww|« apeli .li« l»«ti. k. bora parkaii akmtaik. lir pkara nrk ikakm trknili pkurya Irla, «taclia •» upWaaa mita ac Hfuitirni Irkami iktatark m "biti.'nrja ar aatatra, nr aa taaaaa«r»lka pta (w aa pnil|-imlk«. •" ram « <• «kk« ar uplciaaa mar tantr mlaa .InHtinHaa. t 13 t celta ■ laúd m 4ra> l I k. \ «wk/Hrina ilnatM* ■tlwkliw «Ih kii—ra ki «tabre an VI. Pnlitral Ma< t U iHWtwal Htabtak. al Mrtanmaiaa. ki Jr ar-Hntak aa olimkJ.' kal> rr .r «tarj. kan- ataotkr; • ; .UH»-tki nbdabUib pmMai Ji priman la Harwil. TU. Mbar. i. U. VaHltdj ilrw¿t ru >r kt -rrtaji Ik Jrtrt .dtawaik..«. mbnk urwbimlmlelk, taloik. I« i«H.-»*ko*. 1 II Ittlbar intl icnn«l «•a*, taja** l» ••kuralalk. «nrt Irta. I I", y» jnicUa upratil •«ak*> kt» m-j iHa) ialra i/ralai «•l«rk. tf Itf. • bit«« ■«• ink COI na» J í**. < MM j.wtlkaeni Vtak« . «k«w .b.Uaa MtajMi Gotovo, gledališka dejavnost v Trstu neposredno po marčnih dogodkih 1843 je bila tako kakor v prestolnici tudi v tem mestu le iskra pod pepelom, prebujena le za kratke mesece. Vendar, kakor hitro je po zlomu Bachovega absolutizma znova zavel svež veter in so se pokazale možnosti za obuditev vsaj najbolj skromnih oblik kulturne dejavnosti, so bili Tržačani prvi na nogah: 29. januarja 1861 je bila ustanovljena tam prva slovenska čitalnica, prej kakor v Mariboru in še celo prej kakor v Ljubljani! Prve čitalniške prireditve sicer tudi v Trstu še niso bile prave gledališke predstave, pripravljale pa so pogoje za bodoče gledališko delo, privabljale množice obiskovalcev in našle pot že tudi na velike tržaške odre, celo v gledališče Fenice. Kronika te velike gledališke hiše, kakršne ne takrat ne kdaj pozneje ni premogla Ljubljana, govori o slovenskih nastopih že od leta 1880 naprej, v februarju 1889 pa so se zbrali Tržačani k predstavi, znameniti za naše takratne gledališke razmere: s sodelovanjem domačih diletantov so uprizorili ljubljanski igralci pod Borštnikovim vodstvom popularnega »Revčka Andrejčka«, že prej pa so vsepovsod v Trstu in v okolici mesta uprizarjali igre, odbrane iz ljubljanskih sporedov: »Županovo Micko« in »Rokovnjače«, »Lumpacija Vagabunda« in žalostno igro o mlinarju in njegovi hčeri, Borštnikovega »Starega Ilijo« in Tvlovo »Požigalčevo hčer«, pa burke, kakršne so bile »Bob iz Kranja«, »Eno uro doktor« ali »Čevljar baron«. V takem znamenju je teklo prizadevno delo tržaških amaterjev, zavzetih za prebujanje domorodnih čustev in vnetih za odrske nastope brez preobčutnih umetniških stremljenj, vse do zatona devetnajstega veka. 2 Vsa ta leta pa so pogrešala predvsem dveh stvari: trdnejše organizacijske enote, ki naj bi pripravljala pot do poklicnega gledališkega dela, nič manj pa lastnega, resničnemu gledališkemu delu namenjenega poslopja, saj je bilo vse dotedanje delo vezano na predmestne odre in na milost tujih lastnikov velikih tržaških dvoran. Iz teh potreb je zrasla pobuda za ustanovitev Dramatičnega IX iMIm rar-*')* MV|*r li u •») Hurt vr»«k I « lili ilniuoii «"ran . ?l \ ..HaT-vA -)*ll p*fv»-ajl* Mbu ja mi grah» . lajmk lilipjilH n i |rrtnr)A lain, Ju Ji- rrmnoin *** it |ai4niiHiJii p-*au -n * i.Mrtk*« . Sit iMWiir air mi lajn» |% «MlromM i «tnrliaju. liri« J* • «J naiuaSK nA«* da iuii)i^»i«-iu uriai |*t«!nf. k **■ (ta-«ln A-Wujr x »Mit» ClrdardtlL L ft l'mW-Int dknji alrür »Ir*» >n wjr. taUiiai |HT-.W»<«)» •». »aa.. all ait IMU-Iiir wir dlUaii' (imlwxl« 1 ■ W rntm MiirtaM A »U IumIm Ut iat.tr*» Mmnd« ; *■» 1‘ra-tmU.k laiiomi ja»l|.i»4-r»U t. javX fnl^Mljrlt VW ilra-li'ik p *!)*--•. » nu|w if|ii». * «brr *a* nnthir *.pf»> l • U bl w friVji» **-<-)—f- J*ia4mkrtij». ty ii Mljr 1*1 Ma*a)»-V. I r». I’mbM-hiib. .Ulmm» Ml I»ll*m k. kaU-fujf» i*Ha« < Ul pi*44ur' ik [naiv* daAij, uhIh)* Hr»»tl» jrvrH IIM* a l)n*lan L .»l T» jr *>w«4a*k ¿murni jtavlli. ¿piair var pHfibr. l*t ulrjtlU »»)—»Vlit m *laulw. a katml» |i*r*Ht mtlMti. I 'I Tajak «*far*«Ja *1 *r)«ti «Ija arv k .lra.ii.ulki « ter i.«« .Uj**~ri«Mj*. TajrM» walM.ij* 1-1 ur tj» Wf f |«alb|a *H**nrar« ttmun t «kr j. 1). fnit UJuit'»« uda» a-i iiMirtr kaiiyr in kuj tome. I nUlijaik J. MUr*)'i»k »»*•.«» mi tinaiii *» Hmk* m- ibltuHr Irr «i-U kn^afr « *l*4»«1i .V ta Hw.iWt I .11. Va *«lj»lw 1« iir>JMu kl »■ li»»;» ln«/*}ri|twtf« uakiTailja, «op«l|,iMi-. m | *irr «n iWdink 1« taj«'l I :«V liU**iaik *»t a k«i *• u Wtw< ntnui V }»4*i i«p»ujr -Utl«». Mtlnn muiliiui. V ll ll I I ru- • ak.flr iWliaWf. Ilk u ¡«lojmidi ukUvl, !• I • I r ll i I ■ i Ija. f, lut lirrnbih |)> *r«lu) •/ Ink irlUm till l*t*a tiMimj* *rki!«j> irla l>i »'* «)«»»•' ha MI I muk viaiMn* pirkln r fkr- •UM/a. J. 3< 1'iawiwJ «l.ilva* «im.Urr. iWi .la*«*, r»«*»it. *i. uiiMvir Oin-Iit*. 'uht ■■ iliwald. ■.HhiUu la* |Mlu. tin w UtfUi> kl*m in 4Uia-pl*i**rtfi ml t *•. lirlnrUw.1* w ..Ji.»MM «*!!•••• F. If «al»i *.!*'k | 3V I jra ni *aWk anl.H' X |*tili Olllari-ai* ■n ki « |i .*U|»»i —iU.f ir ««».jr 1/TuUr-ai« • -l-rli 1» naWy *kr*Mi; »» i*- )»ft' l*T t Uljariw waBW* ‘»air i i>i Ijnhn nffrt iMr« m pi»'«1«» »» h*|irr-•JfU V lafcjrmijr. VIII. OM»l »fcar. L II HvNl iHa-w »1— wUv w y. ). -I krai ii Irm. ii iv pi IiVwi ni.-*Ulraki ®*fci prihp4nji *m**r. a wmiIbi. k*rl«rt«t *r r« liylMn* "*l* aklinti •i*ll*i<» tli «k.* f» «lui i*i .iniMiririi.» valit»* a, Hnlvi *«l*raii r*>— rvp*» *.- tag >t*n»*j*i .ini prj. ■ rii*-l«i i«j Inlni •br* ^ftrri- / »mU r»H»liu ■•!*«.*• rt«»rail <*»<• ujr w luk i|ru»IW<*l kt». ' t. 13. iWw i*«« mi* iht«« aj fa At i .«Oax u r «jam •» jirrtlw.l- ki Mtaiyii. .•|I»«imi p i» ¿.i «. ¿nalinaai •I .»I'.brai*1. nil Miurtaii f».m* m.r- l»x* a |mM«Puii I»•«.«»<■ Iran **. iimMijiili drnXvrfui pravita | n nUMjill Mrj *«H-.frm* *ti i|fn*uvtuki a* •Ink- |»r|»f. •. kaki H-uXrmi ami /I »kWpali >• ral>ln*)lv *tn«4f* I 41 liUa.i ika ••••A *i«a ^f*|k.kuka l‘r»yU.k***t* a .uu irniln. <*k '•*!»• .«m j*tr a Iraki, at * rai'Miw. *la m uirnan. all jv '.i*C.,iiT*t!" )a«4fi«n*jc * Mala **« alat’tw flair a« |«»i *»,!«•* «- • a*»« k> )• p*a»a* * ■J*3* *^a»aipjrr pfl ittn*» i«Ra«r *>l«1ltf-l*i.i llrovai tl. ttu.111 «I«» rrf*«). Il la-h ilrMat***. •iiii Hiiak -r'*r4i t. n»»i ui».av .alia»«. n»»"r—. iiljfim liilwia* •lit>-1«.a*h jnatil I. 4*. Va. I ('«•*.- ... ruU^ .»•*»» •*«■• jr f halb* all fat v*U - I. K. I *a -Wlr|r abtrlia. tjvlat aa4p**UvUair ip'.M fU.mU *lru-it«Mik«i. M».rkl«|*. -la a- pratiU prian.l* unraaa iiiUditl Jif trail»« a vUrpu U « Hnviita ruHm/1. in •vtitiar iinvuW'Ji (taw«. I*n •khiMMiitt *• «nralraUii«. ram Ui «»|-«...II .li~..i.i la«-.» naiv-.k IV. M.filn f 1 «•«i* .-tW-'i.U pnladuk. IV. Iujm4 trailu. « 4a. Vk*i ir 4nuH»a r**4»uii. A*« i »»4-I*j' *4.111 ik.', k«**a na| p*ip»4r tmety w društva, ki je zaživelo v letu 1902, in za zidavo slovenskega Narodnega doma v središču mesta, ki je sprejelo prve obiskovalce v prvih dneh leta 1905. Borba za gledališke hiše, ki jih sicer tržaškemu mestu ni manjkalo, je bila že takrat kar se da trda in pogosto spominja na naših dvajset let po tej vojni, kc je bil slovenski teater v Trstu spet brez strehe. Prva predstava novega Dramatičnega društva je bila še v gledališču Armonia (27. aprila 1902), že malo zatem pa so mu odrekali pravico tako do tega odra kakor do drugih v središču mesta, kjer so svoj čas že bile slovenske predstave. Tako so eno izmed predstav naši igralci že nekajkrat odložili — igrali naj bi jo v gledališču Armonia — dokler »po dolgih pogajanjih, po mnogih obljubah od strani uprave gledališča je vendar došel odboru točen odgovor; namreč ta, da uprava sploh nobenemu Slovencu ne da več gledališča ne za predstave, ne za koncerte, ne za plese.« Ko se je malo kasneje odboru Dramatičnega društva vendar posrečilo, da je pridobil spet po mnogih letih gledališče Fenice, se je živo pokazalo, kako trdna je pravica Slovencev do lastne hiše v središču mesta. »Pred leti so se obhajala lepa slavja v tem gledališču,« tako je pisala Edinost pred premiero. In zdaj? Zadnjega maja 1903 so tržaški in ljubljanski igralci skupaj uprizorili v tej prostorni dvorani »Desetega brata«. Osem igralcev je prišlo iz Ljubljane, med njimi Danilo in Danilova, Nučič in Rasberger, dober del vlog pa so zasedli Tržačani s Prunkom, Stularjem in Žužkom, ki je takrat, malo pred svojo smrtjo, igral Krjavlja. Poseben čar pa ni dajalo predstavi samo izjemno sožitje obeh slovenskih ansamblov, temveč še posebej »uprav nabito« gledališče, saj je bilo prodanih nič manj kakor 1900 vstopnic in je bilo v hiši toliko ljudi kakor ne prej ne pozneje v nobenem slovenskem teatru, saj je bil tak dogodek v sami Ljubljani — neponovljiv. Pisali so tudi o umetniškem uspehu, ki sta ga dosegla oba ansambla; četudi sta imela komaj dve skupni vaji, je predstava vendar »napravila celoten harmoničen utis«. Predvsem pa so se Tržačani dodobra zavedali, kaj pomeni ta dogodek tudi sicer in Edinost je njihovo razpoloženje takole opisala: »Obila udeležba pa naj bo jasen dokaz našemu narodnemu nasprotniku, da smo tu v Trstu mi Slovenci zelo važen faktor, s katerim morajo Lahi vedno in povsod računati.« Tako je pomenila ustanovitev Dramatičnega društva — tako kakor že več desetletij prej v Ljubljani — odločen premik v organizacijskem pogledu. Pomen novega društva je rasel iz dne do dne, saj se je vse bolj približevala preselitev v novi ponosni dom sredi Trsta, ta dom pa naj bi dal hkrati ugodnejše pogoje za ustanovitev resničnega poklicnega slovenskega gledališča, katerega zakoniti predhodnik je mlado društvo bilo. Zal pa, veliko manj kakor v organizacijskem pogledu je bil zaznaven ta premik v repertoarnem. Prva predstava Dramatičnega društva — v gledališču Armonia — je bila že zdavnaj preigrana burka »Čevljar baron«; še pred omenjeno skupno predstavo tržaških in ljubljanskih igralcev so nastopili — po mnogih letih — v gledališču Fenice z burko »Pojdimo na Dunaj«; najavljene drame Viktorja Čara Emina »Zimsko sonce« niso uprizorili, pač pa so z »Mlinarjem« celo začenjali sezono 1902/03 in hkrati odpirali novi Narodni dom pri Sv. Ivanu; tako je bil Finžgarjev »Divji lovec«, uprizorjen nekaj mesecev po ljubljanskem krstu, edina igra v sporedu tistega časa, ki je tržaški obiskovalci niso poznali že iz časov pred ustanovitvijo Dramatičnega društva. Zanimivo je, da so delovale hkrati še nekatere druge amaterske skupine, ki so bile pri izbiri včasih celo bolj domiselne: dramski odsek pevskega društva Adria je dal prav tisti čas, ko je novo društvo začenjalo svoje delo z novo inscenacijo »Čevljarja barona« — Vošnjakovo dramo »Lepa Vida«, to »lepo narodno žaloigro«, kakor so pisali o njej. Samostojnih prvin v tem, sicer kratkem obdobju od prve predstave Dramatičnega društva pa do začetka dela v novem Narodnem domu (od 27. aprila 1902 pa do 8. januarja 1905) še ni bilo prav nobenih. 3 3 Ob preselitvi v Narodni dom se je ponovilo to, o čemer smo govorili ob ustanovitvi Dramatičnega društva in o čemer moremo govoriti ob mnogih prelomnicah tudi v razvoju osrednjega slovenskega gledališča v Ljubljani: mejniki, tako pomembni v organizacijskem pogledu, so komajda mejniki, kar zadeva repertoarne tokove. Niti pri sami otvoritvi niso poskrbeli za uprizoritev dela, ki bi bilo vsaj za tržaške Slovence novost, temveč so se zadovoljili z že tudi v tem mestu preigranimi »Rokovnjači«. Zanimivo je, da so bila poročila sicer kritična do uprizoritve, o kateri je bilo vljudno zapisano, da še ni bila umetniška, repertoar pa ni nikogar motil, še več, imeli so ga za »brez dvoma jako umestno izber«. Vendar, posamezna dela v obeh sezonah, preden je bilo ustanovljeno poklicno gledališče, so bila le tako nesrečno izbrana, da niti pri še tako prizanesljivih poročevalcih niso mogla najti milosti. Tako je bilo zapisano ob igri 1 1" - ■P „Dramatično 8rnštvo“ v Trstu. ,:ii r>' f' *• «*■ V iKMlelJn. 27. aprila li>02. m ttpnur’ v gledališču „ARMONIA“ CEVLJAR-BARDN Htljiri igra * 8 Jtjiujtk • petjem to godbo» po*Jo venil JAKOB ALtšOVKl’. nsajTA Rfillier go»p Aloj« Or »bes o. ==. Začetek točno ob 6. uri zvečer. r*lopoini »■ pritličju JO kt„ »edeii I.*-V er»te 60 v. VI -VII 40 kr , VUI -XL JO k« l»oJc v pritličju rl 3, lol« * rodo |l 1 30. e II. redu gl 1 -50. v IU redu gl. t Uatopeiaa ai g*l«rljo »ri. 20 ložo m sedeži, dobivajo se v kavarni Cotn mercio m na večer predstave pri Magajni. • - —1111111 rDramatično društvo v TrctiPj Leto VI. lir. pr 48. (1. AB-priilvtava) V nedeljo, dne 6. oktobra 1907. ob 8. uri *i Kv», PUtoarjt va hi prvega zakona . Fran. Kosali} in i/. pr vrgn zakoni* . Josip IloUitpn. tijr; j atol j Krrorvi Pmetijnnra cnt ■lan/.u ......................g PodkrnjAek IVANKA, natakarica pri Domnu . gca. KatAlanova KK\VKK ANf)Ki:d«'KK| . g Verovftek ZMIKAVT MATIJA T ’"*1', . g. Sil« ■ IO.IMKNK JANEZ I slron"’k' . g Slug« STKEM | . g Ilnmli«. POK | 1 “ g 1‘ogHi'nlk Hlapci In dekle pri leklenovlh. l«ovcl In kmetje, v ril *e v Uiihinjn • Pr: jrtuvu tolelije losiolea urtesler c. Ir. pejpolka str 91 tol CrilircijeiB kapelnika i H. 0. Voiric r——Blagajna se odpre ob 7. uri. r==i L'----'1 Začetek točno ob 8. uri zveč. I----------1 » 'ENE: L»ž.e K •• in vstopnina K — O» za n«ei*o. Vstop v pritličje 1 K >«*de/i r vstopnino vred od I do \ III. vrste 'J K LH stot.. «mI IX do XV K I So z vstopnino vred. — Vstop nu galerijo 90 stot . sedeži na galeriji /. vstopnino vred 'J K. — Dijaki in vojaki d«* narednika plačajo polovico vstopnine. Dame se prosi da pridejo brez klobuka Sedeži se prodajajo v soboto od 2 do 4 pop v nedeljo od 9 do 12 predp. in zvečer pri blagajni. Zgoraj: Tržaško gostovanje v Gorici leta 1910 Spodaj: Tržaško gostovanje v Gorici leta 1911 ne smemo misliti na kakršen koli poskus uprizoritve klasične drame na tržaškem odru. Pač pa sta oživljala to sezono vsaj še dva dogodka, pripravljena ob robu rednega dela: gostovanje Tgnacija Borštnika, ki je ob tej priložnosti slavil v Trstu petindvajsetletnico igralskega dela, in pa obisk hrvatskih igralcev: prej kakor katero koli Shakespearovo delo v slovenskem jeziku so tržaški obiskovalci to pot spremljali njegovega »Hamleta« z Andrijo Fijanom v naslovni vlogi. 5 V naslednjih dveh sezonah, 1908—10, sta vodila Slovensko gledališče v Trstu Anton Verovšek in Avgusta Danilova, spočetka skupaj, pozneje Danilova sama. Razumljivo je, da je bila odvisnost od Ljubljane še vedno očitna, saj je bilo za to vzrokov veliko več kakor pa možnosti za samostojnejše usmerjanje dela. Eden od teh vzrokov, ki se nam zdi z današnjega zornega kota komaj razumljiv, je bilo vprašanje prevodov. Ce se je drugo slovensko poklicno gledališče, to se pravi tržaško, kdaj odločilo in dalo kaj prevesti za svoje potrebe, je bil to dogodek, o katerem so široko pisali, v veliki večini primerov pa je ravno dejstvo, da je bilo delo že prevedeno, usodno vplivalo na odločitev, ali naj se yprizori tudi v Trstu ali ne. Kljub vsemu temu pa je bil spored v tem drugem in tretjem letu poklicnega gledališča ne le veliko tehtnejši, temveč, kot kažejo posamezni primeri, tudi veliko samostojnejši kakor kdaj koli prej. Tako je prišel med domačimi deli poleg neizogibnih »Rokovnjačev«, »Legionarjev«, »Desetega brata«, »Martina Krpana« in podobnega »narodnega blaga« vendarle na spored tudi prvi Cankar — in hkrati edini v vsem tem obdobju pred prvo vojno — »Kralj na Betajnovi« z Verovškom v naslovni vlogi. Bila je to prav gotovo davna Verovškova želja: pri ljubljanski krstni predstavi je sodeloval v vlogi župnika, domala vse ostale vloge pa so bile v rokah čeških igralcev; zdaj se mu je ponudila vabljiva priložnost, da ob svoji interpretaciji Kantorja posreduje Cankarjevo delo prvič slovenskemu gledališkemu občinstvu v Trstu. Ob premieri, ki je bila 18. oktobra 1908, so pisali o »cvetu domače umetnosti«, ki »dokazuje, da si je vodstvo svestno svoje visoke kulturne naloge«, o »pièce de force za naš gledališki ensemble in tudi za naš publikum«, o uspehu »pri razmeroma jako polni hiši« (Edinost), pa tudi o tem, da so bili »poslušalci večinoma socialni demokrati« (Rdeči prapor). »Kralj na Betajnovi« je ostal res edino Cankarjevo delo, uprizorjeno ta čas v Trstu, vendar je vredno v zvezi s tem in še posebej v zvezi s kasnejšo krstno predstavo »Hlapcev« v tem mestu spomniti na pobudo, naj bi se »Hlapci« tam dajali že dobro leto po »Kralju«. Ko se je namreč vprašanje uprizoritve na ljubljanskem odru konec leta 1909 do kraja zapletlo in je bilo sleherno upanje izgubljeno, je nameraval Cankar, kakor je znano, brati to svojo dramo na javnem večeru najprej v Ljubljani in zatem še v Trstu. Bil je že določen dan in kraj: 8. januar 1910, Delavski dom. Cankarjevo ponudbo so v Trstu z veseljem sprejeli, Ivan Regent pa je dal ob tej priložnosti celo pobudo, naj bi se pisatelj dogovoril raje z Dramatičnim društvom v Trstu, ki naj bi v Ljubljani prepovedano delo postavilo na oder s sodelovanjem ljubljanskih igralcev. Žal se je kasneje vsa stvar tako daleč zapletla, da ni prišlo ne do predstave niti do branja, stvar se je odložila za celo desetletje, — še vedno pa je bil Trst, kakor vemo, prvi, ki je dal »Hlapcem« spregovoriti z gledališkega odra (1919). jp -Ai ¿o. üai .¿iSi aftälSÄj| Slovensko gledališče v Trstu. OTUORITUENfl PREDSTflUfl. r V efaonementu prva predstava. V nedeljo, dne I. oktobra t. I. ob 8. url zveder Smrt majke Jugovičev Dramska pesem v treti spevih Ivo Vojnoviča, prevod Jos. Wcatra. ■— Režiser LEON DRAGUTINOVIČ. -f—r-rm,- Prrluilij' In koral ko-oir.ol M1UK" POlJČ . Rajka Jugovičev . l>r i«tiUOO*..>Vs Prva »iiaba . . . HvroeUčev« Ibtut*........... Tretja . .... Gregoričeva ('«trta..........KorVtitr» Peta .. ......Zelevaikova KmU M .... Kočevarjeva Nislnu _ .... Volkova fkuna „ .... Hočeva I b-Att.v t .to/el-ja) Mekiodnva If ariea Mtltra . . Starka............ Koiov.ka devnjaa [kmjžii JugoMČ Slej«« zotUr . . Starkio vaaiii . I*a Ur ..... I*rvt ffUasik . . . I^ruifi „ ... ! Glas tarUc. \ jetnika . Kanveva . ¿eloaaikova . lanov« . ljubit . Dregati nov Id _ • . Grseončeva aeL . Pan v Bratka« li .uiajetrm ikre Jujpoj.‘*r. Turški vijaki, vjetniki. «I '•'(tiki. vlaritke, pstrijarhi. gsinUo • Olasuvi rve«d-kr« i.nrv vetra. — Prva dva «pe\a «e ArMa oa »tratair Jaa Ko*-• - ,jn# leta 13 . tarči, tene, dec*, rveed*kreatur, elaaovl noč-vršita »a »tratair: Joe KofnUnor« kole. tretji na Koamem polju okolu Vidove*« dne Uta 1389. Med II. I« 1*1 apevoai Igr. godba Jenkovo ovevtoro KOSOVO. Sodeluje vojaSka godba c. in kr. peSpolka $tv. 97. . „„„ - 1/bfcK. brvr »liii . K H— MK0KŽ4 * »•»••im. wvl v pritličju : t€ilB • drug* ■ « «d I - IV ' r*te . . g ?.*> V>t»|N»ioa a l"<«............-Tu . V -Vlil ........... lil) htojiača v pritličju . . . . » 1* - : - IX XV. > . . . - 1 40 iKiaAke io vojaške vatnpnire SoVli na gali-riji......... 180 i/i< |irMičj* , m otmri . . - — «W Stojišča n» liSU-riji . ... f —Jo Dam« naj biig»*l|t priti brsz klekuka. Prihodnja predstava bo v nedeljo dne 8. oktobra. Slov enako g ledališč, e v Trato. SC7.09A 1000 tO V nedeljo 16. januarji) 1910 ob VI mta NOVOSTI Izvirne novitete trJ. pisatelja! PRVIKRAT! Po petnajstih letili Slt/ira P »n a .-»..-u. — Kj.|. ,1 TTuOMIH. . •) 0 E D K r ra •dicvtur 1-3}. . . , Mail* Man...k. o vi« Ka rl. n a. Wi«. . I....... wš.}.Trr.::::: :-:|3|j Sa-iOu Mid. . ■ .'. uk....... I»r. Hdsnj I VI •■ur«. |Tn««ru... lir tiran!. I > K • f-ku. x-kAinJ«ri| . . . . . pku, x'bandi «rlitik* v tndiilŠM . .«M J. J . I*iatk» jrjr. * . l*U«-i lj- a a , Z* ll . iltirl i . IVrun . Bratini . lVita. . Vavpotič v. -j;"........»' f V TEMI ^ Mila* - 8|n»..t ....\|IN>iELv' - 1.1 S K IS r. : •*ai*Uu< r. A i.j, liiiNučui ki-mr.i-.r . ..... »loLi TivMif*. iijvt;.,» 1 trüa ...... ........ Ikanil-.'» .ViHui,’(\j<'Ki" • I' : i» lira rt » A .n«....'di4.n l. a Olg«, ni**^"* i* Ilrnjfi ,r« /ukon«........Nlfrnitora Pavel Zahl/. ir-.ir.rfii......................Kajn. Ki'kcm K*r.-i. Vrtal, konci p*m fr Ati k a ut .... I’ulriln .»uly W.f. '.-•»mV. ........................ .Kritin, ln-O. Milk.:/ ./.|.H. *......................,*r Podor pl I • ito.-in ttaaiiijd i-’rdk in iv*J. Im wv.iMoinik . ............................/atnlaii Ia^ü ' • uiii««*L, i- ••!. ..................VaAjH'tu trat«. uj«g«,A« >••!....................... . MiiU<*rji-va NVl HliMi. divy.il............................Pr.Ur Paul*, njicova ♦•i.-.........................Zoraii« Knn»t Pnidsr, fljimkl ............. Vkalwni' trau« >mr«luii f'lir«>nii ko'.-.i............Ik-InliAtlil Ki«. Hj'-g'.A < *. na.....% Pimik-. aiji-A .1 Mii’ur . ty 111- • I . . ........... 1‘urt-ljrA a MilAry lU-rl'-k. ruam . • V-mv|.-'...........1 »jetra »*«jC f•'••{** Kd»i-«jf • .•»•.* . . , diiukn. nlujkirij. • 1 ........... . IWnrti'rV» ‘••»1» wt v 1.. ir., .Cilki .. »nfo<«kv»n 1.11-cta — f"«*; »edanjoM. SAMKITANC1 ■ . ** T-hl. oj • 1 I. J-tiiju. r-j*ir Igranj I’.,-.. /'tnavuik .../. . Cr^TA I»* t*lallAi’i 1 /.•«•. • i-k. Ii*t» in -«MlMnti , »r.-luik .................. %H,lu "7 Ik.ta, aluškiiiiiA......Ikmctlirti^ '■laliar v ivkcw pi.otnin« .1 iiNutn. — i\v». «nlmyuat.. * . . Rotijo ntb Irak Iger vodi g.a P«rlova Stdra arkeftor Fond* l»»3Ti VH »>r iif. 1.1 Poglobil pa se je v teh dveh se2onah tudi tuji spored. Klasične drame res nista tvegala ne Verovšek ne Danilova, uprizarjala pa sta prve tehtnejše modeme drame, zlasti slovanske in nordijske (Tolstoj, Subert, Strindberg, Ibsen). Med temi so bile nekatere na sporedu takoj po ljubljanski premieri, včasih komaj dva ali tri tedne (Šubertova »Žetev«, Strindbergov »Oče«), spet druge pa so znatno presegle ljubljanski uspeh. To velja zlasti za Ibsenovo »Noro« (12. decembra 1909), ki je prišla na spored res veliko kasneje v Trstu kakor v Ljubljani (1892), zato pa je bila deležna veliko večje naklonjenosti občinstva. Medtem ko je bila v Ljubljani po premieri na čitalniškem odru — kljub uspeli kreaciji Zofije Borštnikove — prva in edina ponovitev šele jeseni v novem Deželnem gledališču, je bila v Trstu še isti mesec ponovitev »na vsestransko zahtevo«, z velikim uspehom pa so gostovali s to predstavo (naslovno vlogo je igrala A. Danilova) tudi v Gorici in celo v Pazinu — z uspehom, ki ga je priznaval tudi italijanski tisk. Dragocenejša od te pa je ugotovitev, da sta prinesli novi sezoni tudi že veliko več samostojnih prvin. Poleg nekaterih, večidel anonimnih iger, pri katerih spet ni do kraja ugotovljeno, če ni bilo spremenjeno le ime (»Bogata je-dinka«, »Tretje zvonenje« itd.) so bile na sporedu še štiri igre, ki jih Ljubljana ni videla, dve slovanski in dve slovenski, napisani v samem tržaškem mestu. Še pred Šubertovo »Žetvijo« je bila v prevodu intendanta Merharja uprizorjena na tržaškem odru (31. januarja 1909) njegova »Drama štirih revnih sten«, ki ne prej ne kasneje ni prišla na ljubljanski spored. Tržačani so se svoje prednosti zavedali in vse napovedi so ponosno zatrjevale, da bo z avtorjevim dovoljenjem prvič v slovenskem jeziku uprizorjena »znamenita socialno-narodna igra s snovjo iz rudarskega življenja«. Bila je res tako »polna življenja, polna realne aktualnosti«, da je cenzura več mest omilila s krepkimi črtami. Vendar — uspeh je bil popoln in Tržačani so bili ponosni na to igro, ki je občinstvo navduševala in ganila, kakor je poročal zvesti kronist Edinosti. Drug, nič manj pomemben dogodek pa je bilo srečanje z »enim najboljših del hrvatske dramske literature«, z Vojnovičevim »Ekvinokcijem«. To pot kajpada ni šlo za predstavo, ki bi je Ljubljana nikoli ne videla, vendar so Tržačani za celo sezono prehiteli Ljubljano (6. marca 1910 — 19. novembra 1910). V režiji Avguste Danilove, ki je igrala hkrati glavno vlogo, je dosegla predstava lep uspeh, ob katerem je bil zapisan en sam pomislek: ali kaže uprizarjati na tržaškem odru umotvore, ki stavljajo tako velike tehnične zahteve? Zanimivost svoje vrste pa sta bili krstni predstavi obeh dramskih besedil tržaških pisateljev. Prvi primer sicer ni bil znamenit dogodek: uprizorili so »operetno burko« popularnega dolgoletnega režiserja in igralca v Trstu, Jaka Štoke. Tudi kot pisatelj manj zahtevnih odrskih besedil je bil znan Štoka gledališkim obiskovalcem že iz sezon pred ustanovitvijo Dramatičnega društva in nemara je bil že v tem vzrok, da so njegovo delo zdaj, postavljeno na »poklicni oder«, precej brezobzirno odklonili. Njegova »Moč uniforme«, tako so pisali, je /le za kak manjši oder in za nerazvajeno občinstvo brez vsakih pretenzij, resne kritike pa ne vzdrži. Pomembnejše je bilo srečanje z drugim domačim dramatikom, z znanim tržaškim političnim delavcem dr. Josipom Mandičem. Več dni zapored je Edinost skrivnostno naznanjala, da bo gledališče svoje obiskovalce v nedeljo presenetilo s tremi izvirnimi dramskimi deli »nekega odličnega Tržačana, ki se skriva pod psevdonimom Tugomir«. Snov: socialno življenje. Režiser: Avgusta Danilova. Slovensko gleda&šče v Trstu (Narodni dom). ----------■ m • Repertoar za sezono IM. Iz slovanskih slovstev: Kristan Ljnbislara .. Samosvoj . Mriko : 2Ta smrt obsojeni. Notó Svet. Koraufr V«sv ottnloa. Vojnovič Smrt maj k« Ju Ifovióev Birimki : Moloh ¿«nitnvmin. Itarb: JI a dnu. I^coid Amlrvjr • Ig-at* s*\nnt * „ Anatkemn. ToUtoj: Ajo» Karanima , Živ mrtvec. PravbvjeevAi Blato runo. SwnkK-i*i- / Quo vadiu ? Brata Mrftyk aUriU. I <\prk. Bogkov sasno-kros. L Stoli«: Koraka deklica. VrhKckv Bo d nn Karli tajna. Iz tujih slovstev: TIl n Oharlajeva tetka. Mmk«|«uv Hamlet Romeo ia Julija. Oskar \VflH-Ii«r. Vara ia dom. ■ KuH M-t: Žonina na-mostnioa. i Si>p)iu» MiharUe; Kovol'ioij-ska iivadia Havel: Stati skrb. Sudi-rntan; burt. ,. Kouoo Sodomo J) Anuunzi»: Oiooomda. Brai-cu ; InjaMjouci. Uugvnl: Yajfpja. Molnar: VrChff. Otroške igre: < inrenr ; 8xag«lti«a n Trw<ioa. _ Pci¿M»lka. HAh!: Sodem favruov. Oporete: •lamo; X«ograjrjeva Krista Parma: O ari ó la o Arnacos ké. Audmn Punčka. I .»II; Ločena ta n n. Dolarska prinooao. Knlmnnn; JtoeKiki manevri. /ellnr; Tičar. ' ••*!- Bitioir d’on Piar-rot Režiser gosp. Leon Dragutinovič. Abbonement za poljubne prostore sprejema „Dramatično društvo“ v Trstu. ^C\IC IJUŽE. \*m ¿tiri K H .Irug. K O N «topnina V l«>Ir K —-SO StiijMa * pn-j ^ j4. * tbiju K * *¿0 m r«ija«kn v«t>fminr is* pntlft-) in Otrvi K —*S*I. Sc- ln#i t Ttlopeui' rr»-«l v pritličju ; »I I II -.r»w- K '2 50. i«| V,— \ IH. rr»U K Z .«I l\. —W K I 'Mi V.H1 tu ffal*-nji K i Nt»»j*We na K*lrrij< K —SO. Robert Primožič kot Zrinjski 1911. leta Režiser Leon Dragutinovič v Trstu (ljubljanska fotografija) Naslovi teh treh dramskih del: »Po petnajstih letih«; »V temi«; »Samaritanci«. Premiera: 16. januarja 1910. Naj bo kakorkoli — besedila niso ohranjena in se moramo lastni sodbi odreči — bilo je nekaj nenavadnega za Trst, že ne glede na to da je šlo za »prvinke domačega tržaškega pisatelja«, kaj šele tako: ena od njih se je dogajala v operacijski sobi, druga je bila »tragedija neozdravljivo bolnega«, vse tri pa so, četudi neodvisne druga od druge, tvorile »glede naturalističnega obdelovanja iste in socialne tendence harmonično celoto« in zapisana je bila sodba, da »razkrivajo gotovo modernega, po rešitvi življenjskih problemov nemirno stikajočega duha.« Skratka: bil je ne le zanimiv, temveč tudi časten večer za tržaško gledališče in še na občnem zboru so ponovno govorili o tem, da so te tri igre zaradi svoje globoke vsebine splošno ugajale. Za nas pa je posebno dragoceno spoznanje: ob teh in prej omenjenih predstavah je bila izpričana trdna volja po uveljavljanju samostojne poti pri izbiranju dramskih del, namenjenih tržaškemu odru. 6 Ta težnja pa je dobila še izrazitejši pečat v naslednjih štirih sezonah (1910—14), ko je prevzel umetniško vodstvo tržaškega gledališča dotedanji ljubljanski igralec in režiser Leon Dragutinovič. V njegovem času se je vse delo | H Letni račun Dramatičnega društva v Trstu u poslovno dobo od 1. maja 1912 do 51. aprila 1913 oOo—- — ' Promet leta 1912-1913. Vatel torto**. Gotovina k-Aiiu apnu I«! i taacrail na (Itd peogrnrjiri ‘IbrcMi *alcdrn*ga denarja Nalrtlrns t;loba Spe*, .¡«at g ¿rdet «ta Da« Tri jv ta hran Da» |udnui»kr banke nar Tre obrtne rad «»er l>ar Ln*M| kresi, banka Irti nri4inMrMr(i Podpira tavbalk-tv Ctanmma IV>K.-dk. predrta v dram«. <(t rti« m •>p«ie IbMri Oakedbl ra «Mija 4-tora*« dl kOKtfll fr) »bodi ■ lliittai d '»uit tliage j.»irtdt'r r) rau»«d)avi . Dvtgnieiio u T O Z. . . . Pnlte« hrardti»' \ i|d'1 |tl»i «ir C Ib ; « k 1 •17? » Tinko» u»c ISJ2 HO 1135 Lihi-m »fr« JA» 4.’l **J A? 17 Na^i.J, .’.■Vi 71 V) Sijtu-uia gtavitoja J*» Spooifrna garderoba *y> IS .«»*• ¿«»atm.-lmo» Ti e*» Kul.. . M '4 *■> fVbiianj«* ¡-alpou- NI 100 V i;i lunina 1-II.Mili l ca ^»iifcni!»■ IH.* 25 IVI •UVs Oj R»r i »n.rtu j~ri A5 . srn fViin.na hi («Icgfaaii 14\ i2 ■124 (‘.pr.na kuii. JI 4 •>4 /-...luliov Obirati IDI 74 MU J7 V>JK3 71 'unjk- pftdtlav (gilknai 'ler. ♦tak' V' artM 2. n k.ii Jrjin* <^.ei«tc jffi . ptic IM7J *4 Pl«a in^bamrmu uaotlju . '-’7342 *«) 7u> taf »ari 4) u) Hur.kjiijr . 4T7 .15 UH) to ^(2-, Ut t.52 KI . i V a' vi mova) JIO H! Hrt iv. ."M 7 *> dl it kuni* l'rt o« JOD _ *1 i.ldek* m drugo . II.1» Dl I7b H.» 470 »1 f\ pr» p » m pre»».rt igt» 4S JiW7 97 iMOi 10724 S Halvi freetana ij» iHranina 307 S fr) »Miruj« dv. ftnr nj »4» e) pmlu ude m pim.i 113 7 2 rfi cl«k:i k. -Mil 12 n drogi «o 53P 37 120« J» Predala ve Vodpcnuna mcDelkov Uaaanan . . Parm dediodki i Zgnita K i. 22110 3H 7723 -3*4 A23N W MD2 V3 1 3756D M 17306 93 | , ODBOK. 6r V««»Ui» Mitevet. p.-r-.tvrdntk ; Tra« P*«rtn.a pod.vftdtoJfi* Rtjim Mirt* mltmtar.l Su**i tajnik Anton Mati. Magajnu De. Jatlp Maito (, Andrej čak, de. L Stara Pran ir««* Belka S »ritnik Pran Karati odborniki Amen Mmu. t t Mtgajivk .*»rgi«dila M v redu Mita Pehar Vekert m PaHan rt**mar, prrgirdovaka raiuno* * Statistični pregled o stanju „Dramatičnega društva’ od leta 1907 do 31. aprila 1913. *> | U|an»w W>f*" «nattt» ktoff Oala H ‘JU« to»iu IVafn Cm ««•m JtoM» —itaanai w ** ■crir •«» prtoto. ’ kue*e*ji ■ M Htatl, • )«l? to V -I- ! » •IMOi USI«» MHU «VII Urtaia) ' !*■ to P» » ] Htaftll | IIM/'J 11*03 10 »-t tl i 1 l»« U> 3! ul — ; - i «S MJ® «rt ’ IMTOM ri«oi )«M »77 »o . it ne 1*1* -11 Hi Sim - «1 «BI - /»IIP« ■17a m i»M I3S7 «t • vili K i*ii iJ IS — I 30 j • - «s lilJ'W . 3MM14 im; oi «IS. /MICI • »f.rt». 1*11 13 to I «0 i 11 JTMlaO ■ «*»•>« innrjM 7743 - i.in/SJ 1 11/414 J* Specifikacija stroškov predstav Zat*UK«*rh.............. . «tiariak> |« fm cm f«v4«tan> at mn«. Predstave vpruorjene v seroni 191213. «InUivicbaAt . Imtoka............ . totorti i" liMt|a k »t: . era» . l»J -. ivai -. »>-■» . Ml . IS21 . f««rjik) gartorab« . . . . \ irMiM............................. . *»«S «rotor........ ............. ,r-m.iV amaAallttcfi m»i«rt|ata. . . . IMS -. B}| 12 . IM!» . MS . av> . mv . IM M Dr>m*i M.MI it Uti), fnl »tort pi, ljwUat« tta. i?l Mltaur . •• ■«»« kO • »>. Ntnuat» |jfc Oiaruada lU Rt/HuAtol lil V rtn; (Ji tto»i fatvMctji (t\, {Tl Vtptotef .A \amU>)ea* kotaa • >A trtni at •«■to (Ti tUtkiurf» |l). iMai »-tol* |J<. V tniU« lik fVrdie m Vrtan»p >7). Vrtka **nu (U Rccn.Utcn» »Trti» <7» «fr*»1« • ‘•'rt Uatto« li>. C»M httirt (S) iCMtuki m» •mi S). IbkmU -trie» (A Ukai tuu lij. Vkbw t« i tj. Cw-tiaina Šarfi (H ktomrrfir VhmcIk pl IMtna frtatnt tU Upa Hetam Qi **P*r» -• Ntarta into« Zrtapti «7k Hienga. Prt Hitom« f*. Prv nma moli 14) ') . [Ktm Jrtaevar |» tul" .. rv. Ofltleatc Itanto . I» - . JI’— K 't*’ -M Zofka Štularjeva v »Jesenskih manevrih« Leon Dragutinovič v »Jesenskih 1912. leta manevrih« 1912. leta v Trstu nenavadno razmahnilo, tako organizacijsko kakor repertoarno. Število predstav je nenehno raslo, ob njih pa so se mogli tržaški obiskovalci kaj hitro seznaniti s tistimi gledališkimi deli, ki so jim bila prej na voljo le ob gostovanjih italijanskih umetnikov: Dragutinovič je že v prvi sezoni odprl vrata klasični drami, ustregel je davni želji po opereti in malo kasneje pripravil z dirigentom Mirkom Poličem tudi prve operne predstave. Prva sezona pod novim vodstvom se je začela z Gogoljevim »Revizorjem«, kmalu za tem je dal Dragutinovič uprizoriti prvega Schillerja (»Kovarstvo in ljubezen«), ob koncu leta pa že tudi prvega Shakespeara (»Beneški trgovec«). Gotovo, vzporedno s tem je tekla tradicija nezahtevnih burk in ganljivk a la »Mlinar in njegova hči« — ta igra, ki jo je sicer že Verovšek poskušal odstaviti, se je spet vračala sleherno jesen kljub ironičnim glasovom časopisnih poročevalcev, da je le še »tragična za tiste, ki jo še hočejo gledati, komedija pa za tiste, ko jo morajo igrati.« Gotovo, uvajanje operete je slabilo kvaliteto vsega gledališkega dela, vendar bi se ji v duhu tistega časa praktičen gledališki ravnatelj komaj mogel odreči. Ze več let prej, še preden je bilo gledališče poklicno, je kritik Edinosti takole vzpodbujal domače amaterje, ko je pisal o igralki Štularjevi: »Porabljam to priliko, da opozorim naše Dramatično društvo na to lahkonogo, veselotlično muzo gledališke umetnosti. Ali niso pri nas v Trstu najboljša tla za opereto? Gotovo! Ves naš temperament in ves tukajšnji milieu kar kliče po opereti...« Res, bila so kar se da ugodna tla, tako ugodna, da ljudi ni bilo treba posebej prevzgajati, pa so ob predstavah te »lahkonoge muze« brž zasedli Režiser Leon Dragutinovič in kapelnik Mirko Polič Karikatura Rendiča ml. ali Viktorja Gerbiča (Trst, okoli 1911) hišo do zadnjega kotička, ob resnejših režiserjevih prizadevanjih pa je zevala praznina, V poročilih tistih let beremo ob primeru resnega repertoarja (Brieux, »Rdeči talar«) res še besede o mirni vtopljenosti občinstva, tako da kritiku «še nikoli ni bilo tako jasno, kak napredek se je vršil v poslednjih letih v umetniški izobrazbi široke mase našega gledališkega občinstva«, pa tudi «Beneškega trgovca« je imela kritika za dokaz, da «se naše gledališče ni slepo in brezpogojno udalo ukusu časa, ki ga karakterizira povsodi velika privlačnost dunajske operete, dokaz, da si je svestno svoje kulturne misije«. Dragutinovič je pač hotel oboje, za vsakogar nekaj, nemara je bil njegov račun celo tak, da bo z opereto privabil v gledališče ljudi, ki mu bodo ostali zvesti tudi ob Shakespearu ali Ibsenu. Vendar, statistika nam zelo na kratko, pa prav zgovorno pove, kako . ,-i ... .. >3 S v.-o «T s SLOVENSKO GLEDIŠČE v TRSTU J NARODNI DOM. rUSOKTAVA M 9 nedeljo, dne 22. detembra 1912 sb 8 ivetcf §■ o IIKOLA oj IM ZRINJSKI Od*>« v Uih ««linjih (■ iIAih.) M «r***'l p*1 4f»»i lit« . i:*.ul4 l'.-U«M I■ ■« |J Z.jc H Ifei»«' L *• m Kapelnik Mirko Polič •** H> U MR|i IHKK h.nkt.4-I-. L-*> ' «•** . . . . E'-» «J«**»» '•••............ . . JI I • S l. n'««t IM ............. «IAoRAK AMPir , l.rn||i. )i H»MI l .uMrt.u vi k nnuTovH' I rH-LUKAj« m;um •• NMlMIll «.iLCViMi. ». r,«w Ml MIH «. ,,a. ..... . ali hhm k «a . T-,UUr» Vjih 1 ■ . K um Ml . IW4 ALI h«*ti K i«».:.««. lll|l‘IM«^f 1.1.LU ll| i. Uhri. «mo« . . It «In * kr S tM«ll M v pndpr. ojJi » . H.r (mit »mM d«« •« 0 12 top. U M » 2 i pep «• <»• pr*Mi«v« «d t 1 tofid«B rt ud 5 pop w 1 I .»1'M« •" TTfJ | («Mfi« . . . . . . I I l\ tnM . \ J .Ml v ! 9saiaamd F 7) pa rr n c^rgfT ti soecaesesao Slovensko g-ledaliide v Trsta. NARODNI DOM Pivdrtsts n Umn »»MDTonU 9 nedeljo, dne 21. decembra 1913 ob 8 'I, zvečer j gostovanje g. Stanislava Orlelskega PROPANA NEVESTA KR1>IXA. k»M« .............. Uti'MILA B|mr-ts iuo« . . . MARINK A. iij.jit Ut....... MIHA. km i ... ............ AHATA. ajugftTt ........... VA-KK. «J« m«.............. JAVK". M ha« m« ,« ,r>«v» «J lAIiMUUlA t cmtvLj u>ik« IsdiJMN ................. I V»-■**!. k medijR*u m 'Aiuri IVjisl« M trki »'S* | ituit'»t«ijv . . . K*t«I«s . . . '• M, ■ lj . . .UrirIM. . Mrsjrul «••vi« . IVtmdtNi . KroUmAmt^t I k •(DteiM « kun . *. . . 1 v i«iUjtj|* . . . InjtU- •.•.■itiIc» pre| ™S9S©S3eBei9e0gI90003(^J3!aiT. s Dptm * S J«ju* ."m Stfitd Itml P.uNuu ■«—' i T ». #'uMiai ■ l*oA l*'.rnii«'' i K-r-sk Mi> ko I’ L J je ravnala publika: »Beneški trgovec« je imel dve ponovitvi, »Valčkov čar« devet; premierski inkaso pri Shakespearovi igri je bil 244 kron, pri Straussovi opereti 1160 kron, tako je zapisano v ohranjeni blagajniški knjigi. Toda, Shakespeare je bil vendarle na sporedu in ob njem so igrali še marsikaj, kar je bilo dobro in za Trst novo, ne samo operete. Zato je prav gotovo krivična ocena, zapisana o tem obdobju kasneje, ko je vodil Slovensko gledališče Milan Skrbinšek, žaljive besede o Dragutinoviču in njegovi »ma-škeradni kampaniji«, o času, ko je slovensko gledališče v Trstu postalo kabaret in je bilo »naša prava sramota« (E 10. aprila 1919). Poskrbel pa je novi režiser in umetniški vodja tudi za mnoge samostojne prvine v tržaškem repertoarju, čeprav je kajpada razumljivo in opravičljivo, da je obnovil s tržaškimi igralci hkrati marsikaj iz svojih ljubljanskih let. Pripravil je dve predstavi, ki sta jima bili za osnovo Jurčičevi besedili, vendar se je — prav gotovo hote — ognil Govekarjevih dramatizacij. Nobene od teh dveh, ne »Hčere mestnega sodnika« (Plemič-Kleinmayer), ne »Domna« (Cesnik) Ljubljana ni poznala; obe sta bili sprejeti s kritičnimi pripombami, hkrati pa so bile ob tej priložnosti znova zapisane take pripombe tudi na rovaš Govekarjevih »narodnih iger«. Zanimivejše za tržaško občinstvo pa je bilo gotovo srečanje z novim delom domačega, spet tržaškega avtorja. Petintridesetletna škedenjska učiteljica Marica Gregorič je pripravila za uprizoritev »prvo dramsko delo domačega slovstva, ki nam ga je podarila ženska avtorka«. Bil je to po Jurčiču nov poskus upodobitve nesrečne usode Veronike Deseniške v ro- mantično zasnovani drami s prvotnim imenom »Zagorski biser«. Pisali so o njej, da je vsa ovita v nekak mističen idealizem, pa tudi o tem, da je dosegla velik vnanji uspeh in — ker je bila to poslednja predstva prve Dragutinovičeve sezone — da gledališče »ni moglo bolj dostojno zaključiti minole jako vspele sezone.« (E 2. maja 1911.) V repertoarnih načrtih tistega časa je bilo še nekaj slovenskih novitet, ki bi bile pomembna obogatitev tržaškega sporeda, pa iz raznih razlogov do uprizoritev ni prišlo. Za 26. december 1910 najavljena krstna predstava Kraigherjeve »Školjke« je bila najprej odložena in pozneje potihem odstavljena — zaradi nasprotovanja meščanskih krogov tržaškega mesta. Tako se je odložil odrski krst te zanimive in za tisti čas gotovo nove igre za celo desetletje, saj je bila krstna predstava šele 1920. leta v Mariboru, ljubljanska premiera pa šele 1921. leta. Tudi Kristanov »Samosvoj« je bil v načrtu, pa neizveden zaradi avtorjeve volje, naj bi bila krstna predstava v Ljubljani. Najavljen je bil tudi »Punt na Beneškem« Ivana Klodiča-Sabladoskega, vabljiv že zaradi snovi, vendar uprizoritve ni bilo. Poleg slovenskih so pomembni slovanski samostojni elementi Dragutino-vičevega sporeda. Celo Tolstojev »Živi mrtvec« je bil uprizorjen v Trstu (21. novembra 1911) prej kakor v Ljubljani, na sporedu pa je bilo zlasti več del jugoslovanskih dramatikov, ki jih Ljubljana ni spoznala ali pa se je srečala z njimi šele kasneje. Ze tretja Dragutinovičeva premiera je bila drama »Zimsko sonce«, na katero so mislili v Trstu, verjetno prav zaradi vabljive istrske motivike, že pred mnogimi leti. Ne samo tega dela, tudi njegovega avtorja, Viktorja Čara Emina, ni poznala Ljubljana vse do leta 1947, ko so igrali njegovo dramo »Na straži«. Igra je dosegla svoj namen, vzbudila je pri slovanskem občinstvu sočutje do razmer in ljudi in z uspehom so jo igrali — tako kakor tudi »Živega mrtveca« — pri popolnoma zasedenem avditoriju. Senzacija svoje vrste je bila prav gotovo — edina — slovenska uprizoritev drame črnogorskega kralja Nikolaja I »Balkanska carica«, uprizorjena v originalu ob balkanskih dogodkih, 10. novembra 1912. Uprizoritev so sprejeli sicer kot epopejo, polno domoljubnih besed, ki z resnično dramatiko nima veliko skupnega, vendar z vso simpatijo. Pogosta so bila tudi srečanja s hrvatskim dramatikom S. Tucičem. Po dveh premierah, prevzetih iz ljubljanskega sporeda, je njegova »Golgota« začela poslednjo predvojno sezono v Trstu, ki je s tem za celih sedem let prehitel Ljubljano. Tudi Nušičev »Svet« je bil obljubljen, a neizveden. Najpomembnejša pa so tržaška srečanja z Ivom Vojnovičem. Že Avgusta Danilova je pripravila, kakor smo videli, prvo slovensko uprizoritev »Ekvinokcija«. Dragutinovič je imel v načrtu »Lazarjevo vstajenje«, ki ne prej ne kasneje ni prišlo na ljubljanski spored, odločil pa se je za drugo slovensko krstno predstavo znamenitega hrvatskega dramatika, za njegovo »Smrt majke Jugovičev«. Toliko svečanega razpoloženja po pričevanju poročevalcev že dolgo ni bilo v tržaškem gledališču in težko bi bilo najti kaj primernejšega in lepšega za začetek sezone v slovenskem gledališču, ki je namenjeno vsem tržaškim Slovanom, tako je zapisala Edinost dan po predstavi. Nekaj po tej premieri, ki je bila 1. oktobra 1911, se je odločil za uprizoritev tudi Oton Župančič, takrat dramaturg ljubljanskega gledališča. Vaje so že stekle, vendar je posegla vmes cenzura in Trst je ostal edino slovensko mesto, kjer je bila uprizorjena ta drama pred prvo vojno. Ljubljansko uprizoritev je pripravil šele 1919. leta Hinko Nučič, v Zagrebu pa je bila še oktobra 1918 prepovedana! Ta dogodek tl SLOUEHSKO GLEDALIŠČE J -■ U TRSTU , /~~ \—-—•• ~.~~y V um. 10. cprtla 1919 ofi 9 zvttcr L Rtiill l [lili klili! W KI LEPA VIDA Spool Inn Conk.« U,tnrr Miloš SktMtfrf — OSEBE- t ■*«*■!«■» ' ' J OMNI P £7 □ □ □ £xt;£. : j HtT ! tt . m f-v . * u »k . ft«M n in» ■ ’■ «■*-*•! w n JLA NARODOV Hl-AOOR v i ■>»««■■ ■ «n 1'npratta M A 1 .TEKMA". je registrirala tudi tržaška Edinost in se ob tej priložnosti s ponosom, pa tudi z ironijo spominjala, da so to delo »v Trstu že videli, ne da bi se bila dogodila kaka nezgoda in da bi bila prišla s tem država v kako nevarnost.« Se več enodnevnic je bilo na sporedu, ki dopolnjujejo »samostojni« repertoar tržaškega gledališča te dobe, čeprav jih moramo spet sprejemati s pomislekom — ali ni bilo nemara spremenjeno samo ime (»Vampirji«, »Hotel Brabant«, »Madame Bonivard«); celo med operetami najdemo primer, ko je Trst — s »Ptičarjem« — prehitel Ljubljano; in še Lorde-Faleyeva, v nekaterih člankih o tržaškem gledališču po pomoti prišteta med opere, »grandguignolska drama brez literarne pretenzije«, enodejanka »Pri telefonu«. Pomembnejši od tega pa je spravljiv poskus tržaškega gledališkega vodstva, da bi kar najbolj na široko odprl vrata moderni italijanski drami. Tržačani so svoj dobri namen tudi javno razglasili: »Naše gledališče je ravno zaradi lokalnih ozkih stikov z italijansko kulturo v prvi vrsti poklicano za to, da uvede na slovanski gledališki trg proizvode italijanske dramatike in to direktno, brez nemškega posredovalca.« Odločili so se za igro »Papa ekscelenca«, ki jo je spisal takrat popularni, po drugem delu tudi v Ljubljani že znani dramatik Gerolamo Rovetta. Igra je bila v tržaških italijanskih gledališčih prava atrakcija že zaradi snovi — moderno italijansko parlamentarno življenje — in tudi slovenski premieri (5. januarja 1913) so dali priznanje najbolje igrane drame v sezoni. Vendar, dober namen, kakršnega so imeli slovenski gledališčniki ob tem poskusu, so jim kaj hitro zagrenili Italijani sami. Po dveh slovanskih operah, Zajčevi in Smetanovi, so najavili za 5. oktober 1913 premiero Puccinijeve »Madame Butterfly«. Vendar, že popolnoma naštudirano delo so pozno popoldne, tik pred premiero, prepovedali uprizoriti z utemeljitvijo, da je »Trst italijansko mesto in se zaradi tega italijanska opera na teh italijanskih tleh ne sme peti v slovenskem jeziku«. Obračun Dragutinovičeve ere je — ne glede na vse slabotnejše prvine v njegovem sporedu — z našega zornega kota vseskozi pozitiven: ne prej ne kasneje ni bilo izpričano v tržaškem gledališču toliko volje do iskanja samostojnih poti pri izbiranju dramskih del, tako domačih kakor slovanskih in onih, ki naj bi pomagala k boljšemu sožitju z zahodnim sosedom. 7 Ko se je Leon Dragutinovič na pomlad 1914. leta poslovil od Trsta, so bili namenjeni slovenskemu gledališču v tem mestu le še prav kratki tedni. Njegovo delo je obudil šele po štirih letih, malo preden je vojna potihnila, še v vojaški obleki — režiser Milan Skrbinšek. Umetniškemu večeru v marcu 1918. leta so sledile v »predsezoni« nekatere obnovitve svoj čas preigranih iger, za novo gledališko leto pa se je podjetni in domiselni režiser temeljito pripravil in v razgovoru za Edinost tudi takole razložil svoj širokopotezni načrt, ki pa se mu ni zdel prav vsklajen z razmerami: »Hotel bi imeti na programu same umotvore, ki dvigajo duha. Ali — denarja ni. Navezani smo na plačujoče občinstvo in zato ne more biti repertoar najboljši. Moj ideal je — ciklus izvirnih slovenskih dramatičnih del; tem bi sledili velikani, kakor so: Tolstoj, Ibsen, Strindberg, nekateri biseri slovanske literature, Shakespeare in Molière in končno Ajshilos... A to bo pač ostalo neizpolnjeno hrepenenje.« Vendar, novemu ravnatelju Milanu Skrbinšku v dobro je treba zapisati, da je kljub še nenormaliziranim razmeram neposredno po vojni, kljub finančnim zadregam, raznorodnemu ansamblu in podobnim težavam izpolnil marsikatero željo iz tega svojega programa. Izpeljal je ciklus izvirnih del s Cankarjem, Finžgarjem, Funtkom, Kristanom. Tudi velikani in biseri slovanske literature so prišli na vrsto: Strindbergov »Oče«, Ibsenova »Nora« in na novo »Strahovi«, namesto Tolstoja pa Turgenjev s »Tujim kruhom«. Res vse to ni bilo več novo za obiskovalce slovenskega gledališča v Trstu in res je tudi, da klasične drame med vsemi tridesetimi premierami Skrbinškove sezone ni bilo, na sporedu pa je bilo vendarle marsikatero vredno delo. Pa tudi nekaj novosti je bilo vmes, nekaj pričevanj o iskanju samostojne izbire, ki bi ne bila docela vezana na Ljubljano. Že prva predstava jeseni 1918. leta, 6. oktobra, je pokazala tri enodejanke in med temi sta bili dve taki, ki sta v Trstu prvič spregovorili po naše: to ne velja le za krstno predstavo »Matere«, temveč tudi za Neurodejevo »Nihilistko«. Se nekaj je bilo pozitivno pri tem: četudi je šlo za obuditev slovenskega igranja v obmejnem mestu, katerega usoda še ni bila odločena, so bile vse uprizoritve tega prvega večera kritično ocenjene, kar pomeni, da so pojmovali obnovljeno gledališče kot kulturno in ne zgolj narodnoobrambno ustanovo. Se nekatera dela govore o želji po samostojni izbiri: Petrovičev »Mrak« (Trst 1918, Maribor 1921, Ljubljana 1927), Schônherrova igra »Zena vrag« (Trst 1919, Maribor 1920, Ljubljana 1922) in Wildgansovo »Uboštvo«, nikoli uprizorjeno v slovenski prestolnici. Pomembnejše kakor vse to pa so bili Cankarjevi večeri, ob katerih se je seznanila tržaška publika kar s petimi njegovimi dramskimi deli in poslednji večer celo s še nikjer uprizorjenimi »Hlapci«. Samo prvo od teh dram, »Kralja na Betajnovi«, je Trst že poznal in to izza Verovškovih časov. Skrbinšek je pripravil svojo premiero v počastitev pisateljevega spomina natančno mesec dni po Cankarjevi smrti, 11. januarja 1919, sam je igral Kantorja, vlogo Maksa pa Jožo Martinčevič. Dve značilni pričevanji sta se nam ohranili o njej. Prvo je kritični zapis v Edinosti tri dni po premieri: »Uprizoritev sama je bila ubrana, morda umetniško najubranejša vseh dosedanjih predstav. Skrbinšek je v Kan- torju utelesil vse brutalno slavohlepje-------Tudi druge vloge do najmanjše so bile podane z enako ljubeznijo kot Skrbinškova, čeravno ne z enako zmožnostjo.-- Drugi zapis je bolj čustvene narave. Zapisal ga je veliko pozneje, ob svojem umetniškem jubileju, nekdanji igralec Maksa in Skrbinšek ga je vpletel v knjigo svojih spominov: »Gledališče je bilo natrpano, rdeče cvetje je padalo na nas z vseh strani in ljudje so bili tako pretreseni in prevzeti, da niso mogli niti ploskati, temveč so stali verno, dostojanstveno, s solzami v očeh, ponosni na našega velikega pisatelja in naše gledališče.« Predvsem pa »Hlapci«. Po vseh zapletih, ki so spremljali rojstvo te drame, bi bilo pričakovati, da bodo v novi državi z njo odpirali novo gledališče. Vendar se to ni zgodilo in Trst se je prav dobro zavedal svojega poslanstva, ko je dal pred Ljubljano to dramo na spored svojega gledališča: »Morda tudi v letošnji sezoni razmere tam gori niso dozorele toliko, da bi bili smeli ,Hlapci* na oder, ne da bi bilo zaradi njih toliko in toliko najbridkejših zamer in ravno toliko najhujših očitanj«. Zato pa je Trst ob premieri 31. maja 1919, pol leta pred ljubljansko, toliko bolj sproščeno pozdravil odprto besedo Ivana Cankarja, starega znanca in prijatelja tržaškega mesta. Milan Skrbinšek je delal v Trstu eno samo gledališko leto, zato je gotovo, da bera samostojnih del v njegovem repertoarju ni mogla biti tako zajetna kakor svoj čas v Dragutinovičevem. Vendar, ko bi ne storil ničesar drugega, kakor da je omogočil krstno predstavo »Hlapcev«, bi že dodobra izpolnil svoj kulturni in narodni dolg. Poslednje gledališko leto pred požigom Narodnega doma ni bilo nič manj plodno, saj je bilo spet na sporedu kar trideset različnih dramskih del. Milana Skrbinška ni bilo več v Trstu, primerjava njegovih načrtov in želja s seznamom uprizorjenih del pa kaže, da sta nova režiserja Emil Kralj in Marij Sila uresničila marsikatero njegovo zamisel. Poleg enodnevnic sta uprizarjala tako tehtne in takrat še moderne dramske avtorje kakor so bili Strindberg in Ibsen, Sudermann in Vojnovič, Tolstoj in Gogolj. Uprizorila sta celo Molierovo komedijo, ki jo je štel Skrbinšek v svoj idealni program in ta je bila hkrati ■— prvi slovenski »Skopuh« (Trst 1920, Maribor 1922, Ljubljana 1926). Molierova komedija pa ni bila edini primer vsaj do neke mere samostojnega usmerjanja repertoarnih načrtov. Prej kakor v Ljubljani so dajali »Anfiso« L. Andrejeva, prej kakor v Mariboru (v Ljubljani nikoli) Schonherrovo »Otroško tragedijo« in samo v Trstu Bernsteinov »Greh«, četudi je avtorja poznala Ljubljana že od leta 1907 po drugih njegovih delih. To gledališko leto pa je nadaljevalo tudi vzpodbudno izročilo, ki sta mu botrovala že Verovšek in Danilova v prvih letih poklicnega igranja: odprlo je pot na domači oder domačemu, tržaškemu avtorju, to pot Josipu Ribičiču. Bilo je to 8. novembra 1919, ko so uprizorili na isti večer družinsko dramo »Hudournik« in farso »Grom in pekel«. Prvo so označili dan po premieri kot »objektiven prizor iz vsakdanjega življenja brez subjektivne priftiesi«, v tem pa so videli tudi vzrok, da »nas puščajo vse osebe in dejanje, kolikor ga je, hladne«. Drugo so primerjali s Cankarjevim »Pohujšanjem« in jo imeli za posrečeno satiro na naše domače razmere. In naključje je hotelo, da je bila slovenska krstna predstava tudi poslednji gledališki večer v ponosnem domu slovenske kulture v središču Trsta, Nova-čanova »Veleja«, uprizorjena 29. aprila 1920, poldrug mesec prej kakor v Ljubljani. Pisali so, da je slovensko gledališče s tem »nad vse pričakovanje častno zaključilo svojo sezono«. Zaključilo pa je tudi svoje delo za celo četrtino stoletja. Trinajstega julija 1920 so požgali Narodni dom in uničili tradicijo slovenskega igranja v Trstu. Od prvih slovenskih predstav, ki so bile v Trstu neposredno po marčni revoluciji 1848. leta pa do konca devetnajstega stoletja je bila slovenska gledališka dejavnost v tem mestu v veliki meri odvisna od Ljubljane, kar zadeva izbiro repertoarja. Ko pa je bilo leta 1902 ustanovljeno Dramatično društvo, leta 1904 dograjen Narodni dom in leta 1907 odprto profesionalno gledališče s stalnim ansamblom in umetniškim vodstvom, se je vedno bolj uveljavljala težnja po samostojnejši izbiri domačih in tujih gledaliških del. Ta težnja je dala nekaj pomembnih rezultatov. Drugo in poleg Ljubljane v tistem času edino poklicno gledališče v Sloveniji je posebej stremelo za tem, da bi se mogli uveljaviti na njegovem odru domači, v samem Trstu ustvarjajoči avtorji in posledica take vzpodbude je bila vrsta krstnih predstav (Stoka, Mandič, Gregoričeva, Ribičič). Zelo na široko je odpiralo vodstvo slovenskega gledališča, ki je želelo biti namenjeno vsem tržaškim Slovanom, svoja vrata dramam drugih jugoslovanskih avtorjev. Pri tem so jih posebej vabila gledališka dela, ki drugod na Slovenskem še niso bila igrana, posebej še, če je bila njihova snov vabljiva za tržaško publiko. Tako najdemo med mnogimi, v Trstu prvič v slovenščini igranimi deli na primer «Zimsko sonce« Viktorja Čara Emina in pa kar dve drami Iva Vojnoviča, «Ekvinokcij« in še «Smrt majke Jugovičev«, ki jo je isto leto (1911-12) ljubljanska cenzura zabranila. Pa tudi drugim slovenskim avtorjem so bila vrata vselej odprta. Tako so v Trstu uprizorili prvega Čehova v slovenskem prevodu («Medved«), prej kakor v Ljubljani npr. Tolstojevega «Živega mrtveca« in samo v Trstu socialno dramo češkega pisatelja F. A. Šu-berta «Drama štirih revnih sten«. Tudi v neslovanskem delu sporeda najdemo več del, ki so bila prej uprizorjena v Trstu kakor v Ljubljani (ali pa sploh samo v Trstu). Posebna skrb je bila pri tem namenjena — z željo po boljšem sožitju v mestu dveh narodnosti — italijanskim avtorjem, zanimivost svoje vrste pa je, da je bil celo npr. Molierov «Skopuh« prej igran v Trstu kakor v slovenski prestolnici. Poseben pomen daje delu tega gledališča v zadnjih letih, preden so mu požgali dom, da je uprizorilo v letu po Cankarjevi smrti kar pet njegovih dramskih del, med katerimi je bila uprizoritev «Hlapcev« — krstna predstava, pripravljena pol leta prej kakor v Ljubljani. L’indépendance et la dépendance du répertoire du théâtre Slovène de Trieste Depuis les premières représentations Slovènes qui eurent lieu à Trieste immédiatement après la révolution de mars en 1848, jusq’à la fin du 19èm® siècle, l’activité théâtrale Slovène à Trieste dépendait en grande partie de Ljubljana, surtout en ce qui concerne le choix du répertoire. Le choix des pièces nationales et étrangères devient plus indépendant après la fondation de l’Association dramatique en 1902, la construction de la Maison Nationale en 1904 et enfin avec l'ouverture du théâtre professionnel sous une direction artistique et avec des artistes permanents. Cette tendance a donné quelques résultats importants. Ce théâtre fut, après Ljubljana, le seul théâitre professionnel Slovène à cette époque et s’efforçait particulièrement d’affirmer sur sa scène des auteurs vivant à Trieste; la conséquence fut un grand nombre de premières (Štoka, Mandič, Gregorič, Ribičič). La direction du théâtre Slovène qui se voulait destiné à tous les Slovènes de la région de Trieste ouvrait largement ses portes aux autres auteurs yougoslaves. Les pièces qui n’avaient pas encore été représentées ailleurs en Slovénie l’attirait tout particulièrement, surtout si le sujet sé révélait être intéressant pour le public de Trieste. C’est ainsi que nous trouvons parmi les pièces en langue Slovène, jouées pour la première fois à Trieste, «Le soleil d’hiver« de Victor Car Emin. et deux pièces de Ivo Vojnovič «L’EquInocc« et «La mort de la mère des Jugoviči«, que la censure avait cette année même (1911—12) prohibé à Ljubljana. D'autres pièces slaves y furent données. L’ours fut la première pièce de Cehov jouée en Slovène. Elle vit sa première à Trieste avant qu’à Ljubljana. Il en fut de même pour Le mort vivant de Tolstoj, tandis que la pièce sociale de l’écrivain tchèque Subert Le drame des quatre pauvres parois ne fut jounée qu’à Trieste. De même, parmi les oeuvres d’origine non-slave, il y en eut qui furent représentées à Trieste avant qu’à Ljubljana, ou uniquement à Trieste. Une attention toute spéciale fut accordée aux auteurs italiens, tenant compte des deux nationalités de la ville et désirant approfondir leurs rapports. Enfin, un autre fait curieux; L’Avare de Molière fut représenté à Trieste avant qu’à Ljubljana. Ce qui augmente l’importance de ce théâtre dans ses dernières années, avant que la maison ne fût incendiée, est le fait qu’il a donné dans l’année suivant la mort de Cankar cinq de scs pièces dont «Les Valets«, joués à Trieste avant qu’à Ljubljana. Slovenske premiere v Trstu od ustanovitve Dramatične»’» društva do požiga Narodnega doma (1902-1920) Podatki v tem pregledu so odbrani iz kartotek Slovenskega gledališkega muzeja (gradivo za bibliografijo: Repertoar slovenskih gledališč 1867—1967). Seznam je urejen kronološko, razdeljen na štiri poglavitna obdobja, ki so jim dali pečat posamezni režiserji oziroma umetniški vodje. Upoštevani so samo osnovni podatki, podrobnosti so na voljo v kartotekah. Vsaka uprizoritev v novem obdobju (z novim režiserjem) je šteta kot premiera, zato se nekatera dela ponavljajo. Abecedni seznam avtorjev ob koncu omogoča lažjo uporabo kronološkega pregleda. Imen nekaterih avtorjev ni bilo mogoče ugotoviti, ker se je veliko število iger dajalo sploh brez navedbe pisatelja. a) Dramatično društvo pred ustanovitvijo poklicnega gledališča 1902—07 Režiserji A. Grebenc, M. Žužek in J. Stoka 1. Hahn R., Čevljar baron, 27. 4. 1902 2. Raupach E., Mlinar in njegova hči, 1. 11. 1902 3. Finžgar F. S., Divji lovec, 23. 11. 1902 4. Stolba J., Bratranec, 15. 3. 1903 5. Pojdimo na Dunaj, 10. 5. 1903 6. Jurčič J.—Govekar F.. Deseti brat, 31. 5. 1903 7. Dennery R.—Mallian, Marijana, 29. 11. 1903 8. Ženski Otelo, 20. 3. 1904 9. Sest tednov po poroki, 20. 3. 1904 10. Ogrinec J., V Ljubljano jo dajmo, 5. 6. 1904 11. Anzengruber L., Krivoprisežnik, 2. 10. 1904 12. Jurčič J.—Kersnik J.—Govekar F., Rokovnjači, 8. 1. 1905 13. Mosenthal S. H., Na Osojah, 5. 2. 1905 14. Lemoine G., Materin blagoslov, 11. 3. 1905 15. Govekar F., Legionarji, 10. 12. 1905 16. Siraudin P.—Thiboust L., Ženski jok, 31. 12. 1905 17. Zgrešeno nadstropje, 31. 12. 1905 18. Held L., Šivilja, 18. 2. 1906 19. Blumenthal O.—Kadelburg G., Kinematograf ali Martin Smola, 4. 11. 1906 20. Schonthan F. in P., Ugrabljene Sabinke, 2. 12. 1906 21. Gomer A., Putifarka, 31. 12. 1906 22. Nissl F., Čarovnica pri jezeru, 17. 3. 1907 23. Blumenthal O.—Kadelburg G., Pri belem konjičku, 7. 4. 1907 24. Morre K., Revček Andrejček, 28. 4. 1907 b) Prve sezone poklicnega Slovenskega gledališča 1907—10 Režiserja A. Verovšek in A. Danilova 25. Neidhardt A., Prvi, 6. 10. 1907 26. Morré K., Gospod Jakob, 13. 10. 1907 27. Prejac G., Kdo je mrtev, 27. 10. 1907 28. Rosegger P., Na sodni dan, 1. 11. 1907 29. Morré K., Revček Andrejček, 10. 11. 1907 30. Kvedrova Z., Egoizem, 24. 11. 1907 31. Turgenjev I. S., Tuji kruh, 24. 11. 1907 32. Birch—Pfeifferjeva Ch., Cvrček, 15. 12. 1907 33. Tucič S., Trhli dom, 22. 12. 1907 34. Gdrner C. M., Sneguljčica, 1. 1. 1908 35. Buchbinder B., On in njegova sestra, 26. 1. 1908 36. Costa K., Brat Martin, 9. 2. 1908 37. Cehov A. P., Medved, 16. 2. 1908 38. Jurčič J.—Govekar F., Deseti brat, 8. 3. 1908 39. Mosenthal S. H., Debora. 15. 3. 1908 40. Blumenthal O.—Kadelburg G., Pri belem konjičku, 29. 3. 1908 41. Šamberk F. F., Enajsta zapoved, 5. 4. 1908 42. Wilbrandt A., Svetinova hči, 12. 4. 1908 43. Benedix R., V ječi, 26. 4. 1908 44. Tyl J. K., Požigalčeva hči, 3. 5. 1908 45. Stroupežnieky L., Gospod Grobsky, 3. 10. 1908 46. Leon V., Omikanci, 4. 10. 1908 47. Ohom A., Bratje sv. Bernarda, 11. 10. 1908 48. Cankar I., Kralj na Betajnovi, 18. 10. 1908 49. Raupach E., Mlinar in njegova hči, 1. 11. 1908 50. Davis G., Katakombe, 8. 11. 1908 51. Guimera A., V nižavi, 14. 11. 1908 52. Kersnik J.—Rozman J., Testament, 29. 11. 1908 53. Tucič S., Povratek, 6. 12. 1908 54. Bogata jedinka, 6. 12. 1908 55. Laufs K., Vražja misel, 13. 12. 1908 56. Govekar F., Legionarji, 26. 12. 1908 57. Jurčič J.—Kersnik J.—Govekar F., Rokovnjači, 27. 12. 1908 58. Hahn R., Čevljar baron, 6. 1. 1909 59. Ernst P., Vzgojitelj Lanovec, 10. 1. 1909 60. Stoka J., Moč uniforme, 17. 1. 1909 61. Subert F. A., Drama štirih ravnih sten, 31. 1. 1909 62. Nestroy J. N., Lumpacij vagabund ali Zanikerna trojica, 14. 2. 1909 63. Meško F. K., Mati, 28. 2. 1909 64. Tolstoj L. N., Moč teme, 7. 3. 1909 65. Kraatz K,—Neal M., Veleturist, 14. 3. 1909 66. Hennequin M.—Bilhaud P., Njegova hišna (Nelly Rozier), 4. 4. 1909 67. Tretje zvonenje, 18. 4. 1909 68. Preudenreich J., Graničarji, 25. 4. 1909 69. Ganghofer L., Valenska svatba, 3. 10. 1909 70. Paulton Harry E. A., Nioba, 8. 10. 1909 71. Görner C. M., Pepelka, 17. 10. 1909 72. Schönthan F.—Kaldelburg G., Dva srečna dneva, 2. 11. 1909 73. Echegaray J., Galeotto, 7. 11. 1909 74. Berton P.—Simon Ch., Zaza, 14. 11. 1909 75. Subert F. A., Žetev, 21. 11. 1909 76. Stëch V., Vroča tla, 5. 12. 1909 77. Humperdinck E., Janko in Metka, 8. 12. 1909 78. Ibsen H., Nora 12. 12. 1909 79. L’Arronge A., Lolin oče, 2. 1. 1910 80. Strindberg A., Oče, 6. 1. 1910 81. Mandič J.-Tugomir, Po 15 letih — V temi — Samaritanci, 16. 1. 1910' 82. Engel A.—Horst J., Nastavljena past (Mišnica), 23. 1. 1910 83. Prostozidarji, 2. 2. 1910 84. Bernstein H., Tat, 12. 2. 1910 85. Tavčar I.—Borštnik I., Otok in struga, 20. 2. 1910 86. Vojnovič I., Ekvinokcij, 6. 3. 1910 87. Anzengruber L., Samska domačija, 13. 3. 1910 88. Engel A.—Horst J., Pereant možje, 28. 3. 1910 89. Levstik F.—Govekar F., Martin Krpan, 24. 4. 1910 c) Zadnje predvojne sezone 1910—14 Režiser L. Dragutinovič 90. Gogolj N. V., Revizor, 2. 10. 1910 91. Hennequin M., Sladkosti rodbinskega življenja, 9. 10. 1910 92. Car Emin V., Zimsko sonce, 16. 10. 1910 93. Vampirji, 23. 10. 1910 94. Kadelburg G., V civilu, 23. 10. 1910 95. Raimund F.—Kreutzer K., Zapravljivec, 30. 10. 1910 96. Raupach E., Mlinar in njegova hči, 1. 11. 1910 97. Schönthan F. in P., Ugrabljene Sabinke, 1. 11. 1910 98. Brieux E., Rdeči talar, 13. 11. 1910 99. Schiller F., Kovarstvo in ljubezen, 21. 11. 1910 100. Dumanoir (Pinel Ph. F.), Ena se joče, druga se smeje, 27. 11. 1910 101. Tolstoj L. N.—Bataille H., Vstajenje, 4. 12. 1910 102. Moser G., Knjižničar, 18. 12. 1910 103. Hervé (Ronger F.), Nam'zelle Nitouche, 25. 12. 1910 104. Balucki M., Težke ribe, 1. 1. 1911 105. Faster O., Krasna Lida, 6. 1. 1911 106. Wilbrandt A., Fabricijeva hči, 8. 1. 1911 107. Langmann F., Jernej Turazer, 15. 1. 1911 108. Noisset A., Hotel Brabant, 22. 1. 1911 109. Strauss O., Valčkov čar, 2. 2. 1911 110. Shakespeare W., Beneški trgovec, 5. 3. 1911 111. Jurčič J.—Plemič F., Hči mestnega sodnika, 12. 3. 1911 112. Lothar R., Kralj Harlekin, 19. 3. 1911 113. Planquette R., Komevilski zvonovi, 2. 4. 1911 114. Gregoričeva M., Veronika Deseniška, 30. 4. 1911 115. Vojnovič I., Smrt majke Jugovičev, 1. 10. 1911 116. Sudermann H., Cast, 8. 10. 1911 117. Bisson A., Kontrolor spalnih vozov, 15. 10. 1911 118. Lothar R., Minister na dopustu (Velika srenja), 22. 10. 1911 119. Schwayer A., Red iz nravnosti, 29. 10. 1911 120. Hugo V., Lucrezia Borgia, 1. 11. 1911 121. Bolten—Baeckers, Trnuljčica, 2. 11. 1911 122. Zeller K., Ptičar, 9. 11. 1911 123. Bisson A.—Mars A., Madame Bonivard, 19. 11. 1911 124. Tolstoj L. N., Živi mrtvec, 21. 11. 1911 125. Walter O.—Stein L., Gospodje sinovi, 8. 12. 1911 126. Gorki M., Na dnu, 17. 12. 1911 127. Bernstein H., Vihar, 2. polovica dec. 1911 128. Audran E., Punčka, 2. polovica dec. 1911 129. Hennequin M.—Duval G., Anatolov dvojnik, 7. 1. 1912 130. Brandon T., Charleyeva tetka, 14. 1. 1912 131. Parma V., Caričine Amaconke, 28. 1. 1912 132. Rovetta G., Papa ekscelenca, 11. 2. 1912 133. Kalman E., Jesenski manevri, 29. 2. 1912 134. Doyl C,—Bonn F., Sherlock Holmes, 10. 3. 1912 135. Mirbeau O., Kupčija je kupčija, 17. 3. 1912 136. Birch—Pfeifferjeva Ch., Lowoodska sirota, 31. 3. 1912 137. Lehar F., Grof Luksemburški, 7. 4. 1912 138. Birinski L., Moloh, 3. 10. 1912 139. Kadelburg G., Madež, 13. 10. 1912 140. Fiers R.—Caillavet A. G., Ljubezen bedi, 17. 10. 1912 141. Strauss J., Cigan baron, 20. 10. 1912 142. Bisson A., Neznanka, 2. 11. 1912 143. D’Annunzio G., Gioconda, 7. 11. 1912 144. Nikola I., Balkanska carica, 10. 11. 1912 145. Fali L., Ločena žena, 14. 11. 1912 146. Schiller F., Razbojniki, 24. 11. 1912 147. Guimera A., V nižavi, 28. 11. 1912 148. Sardou V., Dobri prijatelji, 12. 11. 1912 149. Zajc I., Nikola Subič Zrinjski, 22. 11. 1912 150. Gôrner C. M., Sneguljčica, 25. 11. 1912 151. Rovetta G., Nepošteni, 5. 1. 1913 152. Molièl-e J. B., Namišljeni bolnik, 6. 1. 1913 153. Gilbert J., Cednostna Suzana, 16. 1. 1913 154. Horst J., Nebesa na zemlji, 23. 1. 1913 155. Fulda L., Maškerada, 30. 1. 1913 156. Parma V., Ksenija, 9. 2. 1913 157. Lorde A.—Faley, Pri telefonu, 9. 2. 1913 158. Bisson A., Naš dobri sodnik, 16. 2. 1913 159. Robida A., V Somraku, 20. 2. 1913 160. Stem J., Rezervistova svatba, 23. 2. 1913 161. Fali L., Dolarska princesinja, 9. 3. 1913 162. Vojnovič I., Psyche, 13. 3. 1913 163. Offenbach J., Lepa Helena, 23. 3. 1913 164. Lothar R., Velika srenja, 30. 3. 1913 165. Barret W., V znamenju križa, 6. 4. 1913 166. Smetana B., Prodana nevesta, 13. 4. 1913 167. Przybyszewski S., Zlato runo, 24. 4. 1913 168. Samberk F. F., Enajsta zapoved, 4. 5. 1913 169. Tucič S., Golgota, 28. 9. 1913 170. Zapolska G., Morala gospe Dulske, 12. 10. 1913 171. Bahr H., Koncert, 16. 10. 1913 172. Jarno G., Logarjeva Krista, 23. 10. 1913 173. Shakespeare W., Othello, 2. 11. 1913 174. Weber K. M., Carostrelec, 9. 11. 1913 175. Gömer C. M., Pepelka, 9. 11. 1913 176. Blum E.—Tochč R., Madame Mongodin, 22. 11. 1913 177. Sudermann H., Sreča v zatišju, 30. 11. 1913 178. Traversi G. A., Svatbeno potovanje, 8. 12. 1913 179. Jones S., Gejša, 2. polovica dec. 1913 180. Ohnet G., Lastnik Plavžev (Fužinar), 11. 1. 1914 181. Sardou V., Domovina, 18. 1. 1914 182. Avtomobilist, 25. 1. 1914 183. Shakespeare W., Romeo in Julija, 1. 2. 1914 184. Finžgar F. S., Divji lovec, 2. 2. 1914 185. Spažinskij I. V., Gospa majorka, 15. 2. 1914 186. Schönthan F.—Kadelburg G., Gospod senator, 1. 3. 1914 187. Blumenthal O.—Kadelburg G., Martin Smola (Kinematograf), 8. 3. 1914 188. Jurčič J.—Cesnik I., Domen, 15. 3. 1914 189. Zumpe E.—Krieg K., Navihanci, 22. 3. 1914 190. Michaelis S., V plamenu revolucije, 25. 3. 1914 191. Tomič J. E., Baron Trenk in njegovi pandurji, 5. 4. 1914 d) Obnovitev Slovenskega gledališča po prvi svetovni vojni 1918—20 Režiser prve sezone M. Skrbinšek, druge E. Kralj in M. Sila 192. Blum E,—Toche R., Nervozne ženske, 25. 3. 1918 193. Schonthan F. in P., Ugrabljene Sabinke, 14. 4. 1918 194. Niccodemi D., Perjanica, 4. 5. 1918 195. Czinner P., Maska satana, 26. 5. 1918 196. Kmetova M., Mati, 6. 10. 1918 197. Neurode K., Nihilistka, 6. 10. 1918 198. Cehov A. P., Medved, 6. 10. 1918 199. Petrovič P., Mrak, 12. 10. 1918 200. Molnar F., Vrag,'l7. 11. 1918 201. Thoma L., Morala, 28. 11. 1918 202. Rovetta G., Nepošteni, 6. 12. 1918 203. Turgenjev I. S., Tuji kruh, 12. 12. 1918 204. Schonherr K., Zemlja, 19. 12. 1918 205. Ogrinec J., V Ljubljano jo dajmo, 26. 12. 1918 206. Lauí's K., Vražja misal, 2. 1. 1919 207. Cankar I., Kralj na Betajnovi, 11. 1. 1919 208. Jurčič J.—Govekar F., Deseti brat, 16. 1. 1919 209. Strindberg A., Oče, 23. 1. 1919 210. Schwayer A., Red iz nravnosti, 30. 1. 1919 211. Engel A.—Horst J., Pereant možje, 6. 2. 1919 212. Lengyel M., Tajfun, 20. 2. 1919 213. Finžgar F. S., Divji lovec, 6. 3. 1919 214. Rovetta G., Papa ekscelenca, 13. 3. 1919 215. Ibsen H., Strahovi, 27. 3. 1919 216. Cankar I., Lepa Vida, 10. 4. 1919 217. Cankar I., Za narodov blagor, 16. 4. 1919 218. Morré K., Revček Andrejček, 24. 4. 1919 219. Funtek A., Tekma, 30. 4. 1919 220. Jurčič J.—Ker-snik J.—Govekar F., Rokovnjači, 8. 5. 1919 221. Cankar I., Pohujšanje, 17. 5. 1919 222. Kristan E., Samosvoj, 25. 5. 1919 . 223. Schdnherr K., Zena vrag, 27. 5. 1919 224. Cankar I., Hlapci, 31. 5. 1919 225. Wildgans A., Uboštvo, 7. 6. 1919 226. Finžgar F. S., Veriga, 13. 9. 1919 227. Bilhaud P.—Hennequin M., Njegova hišna (Nelly Rozier), 18. 9. 1919 228. Sudermann H., Čast, 27. 9. 1919 229. Brandon T., Charleyeva tetka, 9. 10. 1919 230. Ohorn A., Bratje sv. Bernarda, 16. 10. 1919 231. Strauss R„ Skledoliznik, 23. 10. 1919 232. Bisson A., Nadzornik spalnih vozov, 30. 10. 1919 233. Strindberg A., Pelikan, 6. 11. 1919 234. Ribičič J., Hudournik, 8. 11. 1919 235. Ribičič J., Grom in peklo, 8. 11. 1919 236. Bisson A., Madame Bonivard, 20. 11. 1919 237. Andrejev L., Anfisa, 27. 11. 1919 238. Ibsen H., Nora, 4. 12. 1919 239. Gogolj N. V., Revizor, 11. 12. 1919 240. Vojnovič I., Ekvinokcij, 18. 12. 1919 241. Kristan E., Tovarna, 3. 1. 1920 242. Bach E.—Arnold F., Španska muha, 15. 1. 1920 243. Champol—Nion C., Simona, 22. 1. 1920 244. Molière J. B„ Skopuh, 29. 1. 1920 245. Guimera A., V nižavi, 26. 2. 1920 246. Bahr H., Koncert, 7. 3. 1920 247. Bernstein M., Greh, 11. 3. 1920 248. Milčinski F., Cigani, 25. 3. 1920 249. Tolstoj L. N., Moč teme, 5. 4. 1920 250. Schdnherr K., Otroška tragedija, 15. 4. 1920 251. Govekar F., Legionarji, 22. 4. 1920 252. Novačan A., Veleja, 12. 6. 1920 Andrejev L. 237 Anzengruber L. 11, 87 Arnold F. 242 Audran E. 128 Avtomobilst 182 Bach E. 242 Bahr H. 171, 246 Balucki M. 104 Barret W. 165 Benedix R. 43 Bernstein H. 84, 127, 247 Berton P. 74 Bilhaud P. 66, 227 Birch—Pfeifferjeva Ch. 32, 136 Birinski L. 138 Bisson A. 117, 123, 142, 158. 232. 236 Blum E. 176, 192 Blumenthal O. 19, 23, 40, 187 Bogata jedinka 54 Bolten-Baeckers 121 Boon F. 134 Borštnik I. 85 Brandon T. 130, 229 Brieux E. 98 Buchbinder B. 35 Caillavet A. G. 140 Cankar I. 48, 207, 216, 217. 221, 224 Car Emin V. 92 Champol—Nion C. 243 Costa K. 36 Czinner P. 195 Cehov A. P. 37, 198 Cesnik I. 188 D'Annunzio G. 143 Davis G. 50 Dennery R. 7 Doyl C. 134 Dumanoir 100 Duval G. 129 Echegaray J. 73 Engel A. 82. 88, 211 Ernst P. 59 Faley 157 Fall L. 145, 161 Faster O. 105 Finžgar F. S. 3, 184, 213, 226 Flers R. 140 Freudenreich J. 68 Fulda L. 155 Funtek A. 219 Ganghofer L. 69 Gilbert J. 153 Gogolj N. V. 90, 239 Gorki M. 126 Görner A. 21 Görner C. M. 34, 71, 150, 175 Govekar F. 6, 12, 38, 56, 57. 89. 208, 220, 251 Gregoričeva M. 114 Guimera A. 51, 147, 245 Hahn R. 1, 58 Held L. 18 Hennequin M. 66, 91, 129, 227 Hervé 103 Horst J. 82, 88, 154, 211 Hugo V. 120 Humperdinck E. 77 Ibsen H. 78. 215, 238 Jarno G. 172 Jones S. 179 Jurčič J. 6, 12, 38, 57, 111, 188, 208, 220 Kadelburg G. 19, 23, 40, 72, 94, 139, 186. I“ Kalman E. 133 Kersnik J. 12, 52, 57, 220 Kmetova M. 196 Kraatz K. 65 Kreutzer K. 95 Krieg K. 189 Kristan E. 222, 241 Kvedrova Z. 30 Langmann F. 107 L’Arronge A. 79 Laufs K. 55, 206 Lehar F. 137 Lemoine G. 14 Lengyel M. 212 Leon V. 46 Levstik F. 89 Lorde A. 157 Lothar R. 112, 118. 164 Mallian 7 Mandič J. 81 Mars A. 123 Meško F. K. 63 Michaëlis S. 190 Milčinski F. 248 Mirbeau O. 135 Molière J. B. 152. 244 Molnar F. 200 Morré K. 24, 26, 29, 218 Mosenthal S. H. 13, 39 Moser G. 102 Neal M. 65 Neidhardt A. 25 Nestroy J. N. 62 Neurode K. 197 Nikola I. 144 Niccodemi D. 194 Nion C. 243 Nissl F. 22 Noisset A. 108 Novačan A. 252 Offenbach J. 163 Ogrinec J. 10, 205 Ohnet G. 180 Ohorn A. 47, 230 Parma V. 131, 156 Paulton H. E. A. 70 Petrovič P. 199 Pinel Ph. F. 100 Planquette R. 113 Plemič F. lil Pojdimo na Dunaj! 5 Prejac G. 27 Prostozidarji 83 Przybyszewski S. 167 Raimund F. 95 Raupach E. 2, 49, 96 Ribičič J. 234, 235 Robida A. 159 Ronger F. 103 Rosegger P. 28 Rovetta G. 132, 151, 202, 214 Rozman J. 52 Sardou V. 148, 181 Schiller F. 99, 146 Schönherr K. 204, 223, 250 Schönthan F. 20, 72, 97, 186, 193 Schönthan P. 20, 97, 193 Schwayer A. 119, 210 Shakespeare VV. 110, 173, 183 Simon Ch. 74 Siraudin P. 16 Smetana B. 166 Spažinskij I. V. 185 Stein L. 125 Stern J. 160 Strauss J. ml. 141 Straus O. 109 Strauss R. 231 Strindberg A. 80, 209, 233 Stroupežnicky L. 45 Sudermann H. 116, 177, 228 Samberk F. F. 41, 168 Sest tednov po poroki 9 Stčch V. 76 Stoka J. 60 Stolba J. 4 Subert F. A. 61, 75 Tavčar I. 85 Thiboust L. 16 Thoma L. 201 Toche R. 176, 192 Tolstoj L. N. 64. 101, 124, 249 Tomič J. E. 191 Traversi G. A. 178 Tretje zvonenje 67 Tucič S. 33, 53, 169 Tugomir 81 Turgenjev I. S. 31, 203 Tyl J. K. 44 Vampirji 93 Vojnovič I. 86, 115, 162, 240 Walter O. 125 Weber K. M. 174 Wilbrandt A. 42, 106 Wildgans A. 225 Zajc I. 149 Zapolska G. 170 Zeller K. 122 Zgrešeno nadstropje 17 Zumpe E. 189 Zenski Otelo 8 Premières Slovènes à Trieste La tradition du théâtre Slovène de Trieste remonte à l’année de la révolution de 1848 et continue dans les années des Salles de lecture après 1860. Le début des préparations immédiates d'un théâtre professionnel est marqué par la fondation de ¡'Association Dramatique en 1902. Notre liste comprend 252 premières données au théâtre Slovène de Trieste entre 1902 et 1920, l'année ou l’édifice de la Maison Nationale fut incendiée, ce qui interrompit pour 25 ans l’activité théâtrale à Trieste. Dramatično društvo v Ljubljani od 1869 do 1892 (Obdelava ohranjenega arhiva) V zadnji (3.) številki Dokumentov smo objavili in razložili vse ohranjeno arhivsko gradivo Dramatičnega društva (DD) iz ustanovitvenega 67. in naslednjega 68. leta (štirje sejni zapisniki, pripombe k Pravilom in uradno pismo prvosednika Levstika). Zdaj prvič objavljamo vse v Slovenskem gledališkem muzeju in sploh v razvidu nahajajoče se ostanke društvenega arhiva za obdobje 1869 do 92, ki bodo sicer zasilno, a zato vsaj neposredno pričevanje o delovanju društva v omenjenem razdobju. Objava oz. obdelava listin, ki jih je komaj za tenko mapo, se nam zdi toliko potrebnejša in pomembnejša, kolikor bolj se nam približuje stota obletnica poklicnega gledališča na Slovenskem, ki ga je začelo prav DD. I. 1869 Iz leta 1869 je dvoje listin: 1. Pismo Ljudevita Tomšiča z dne 2. aprila (ena stran) in 2. Zapisnik o volitvi »dramatičnega odbora« z dne 11. julija (dve strani). K 1: Ljudevit Tomšič (1843—1902) je pisal, slovenil in prirejal gledališke igre. Z omenjenim dopisom iz Karlovca — tam je takrat učiteljeval — pošilja »svoja dva izvirna i eno svobodno prevedeno dramatičko delo sl. društvu v razsojo« in želi za vse skupaj 100 goldinarjev. Gre za izvirni igri »-Šilo za ognjilo« in »Spekel se je« in za »svobodno prevedeno« »Morilci v Kravjej dolini«. (Obe izvirni igri sta se zgubili.) Tomšičeva ponudba je vsaj posredni odgovor na »razpis darila« tj. natečaja DD za izvirno igro, kakršnega so, sodeč po nepopolnem 5. sejnem zapisniku iz 1. 1867, prvič objavili že poleti 1867 (glej Dokumenti št. 3, str. 86.) Za izvirno igro je bilo društvo pripravljeno plačati do 50, za priredbo pa 20 goldinarjev, saj Tomšič terja za »Šilo« 50, za »Spekel se je« 30, za prirejene »Morilce« pa 20 goldinarjev. Po registrski številki, ki jo je dobil Tomšičev dopis (161), vemo, da je društvo od 12. avgusta 1868 (Levstikov dopis deželni vladi z reg. št. 101) do 2. aprila 1896, torej v slabih osmih mesecih, prejelo (oz. prejelo in odposlalo?) natanko 60 dopisov. K 2: »Zapisnik o volitvi dramatičnega odbora je zanimiv ne samo zato, ker nam prikazuje način, potek in izid volitev ter nas seznanja z vsemi kandidati, ampak predvsem zato, ker nam spregovori o položaju Frana Levstika, ki je bil od zadnjih volitev 21. junija prejšnjega leta prvosednik društva, zdaj pa je popolnoma pogorel. »Oddanih je bilo,« pravi zapisnik, »volilnih listkov 46 in sicer 32 od tukajšnjih udov in 14 od vnenjih. Gosp. Regali ni volil in naznanja na listu 47 da izstopi iz subjektivnega uzroka.« Pri volitvi prvosednika je dobil Grasselli 39, dr. Bleiweis (Karel) 3, Murnik 2 in Levstik tudi 2 glasova. Za blagajnika je bil izvoljen Žagar s 45 glasovi. Od kandidatov za odbornike so dobili največ glasov: Jurčič 46, Guttman, Murnik, Nolli, Valenta, Lavrič in Stritar po 45, Bleiweis, Kandemal in Cegnar pa 44, Ravnikar Fr. 43, Poklukar 42, Sernec in Alešovec po 34, Drahsler in Šolar po 31, Drenik 30 in Souvanova hiša, kjer so bile prireditve ljubljanske »Citavnice«, od 1887—1892 pa tudi predstave Dramatičnega društva Vilhar Ivan 29. Vsi ti — torej 18 — so prišli v odbor. Med kandidati za odbor so bili med drugimi tudi Zabukovec, Koblar, Vavru, Colloreto, Grasselli, Levstik, Papež, Levec, Svetec, Praprotnik. Levstik je dobil samo 3 glasove. Med izvoljenimi odborniki so bili štirje »vnenji«: Jurčič, dr. Lavrič, Stritar in Cegnar. Zapisnik so podpisali skrutinatorji Murnik (kot prvosednikov namestnik), Nolli (kot tajnikov namestnik), Kreč in Zabukovec. Vse kaže, da so Levstika, ki je iz Dramatičnega društva hotel napraviti »dramaturško-kritično institucijo« in od njega hotel slovensko dramatiko in ne samo diletantskega igranja (A. Slodnjak) in ki je Staroslovencem že postal trn v peti, načrtno odrinili. 1870 Nobenega dopisa oz. listine. 1871 1. Pismo odbora DD škofu J. J. Strossmayerju 22. julija (2 strani in pol). 2. Zapisnik prve seje — 16. avgusta (stran in pol). 3. Zapisnik druge seje — 24. avgusta (stran in pol). K 1: Gre za osnutek, ki ga je pripravila Nolli jeva roka, ki je večkrat prečrtan in spremenjen in ki sta ga v imenu odbora podpisala prvosednik Grasselli in tajnik Nolli. Zaslužnemu škofu, ki se je prav takrat mudil na Slovenskem, sporočajo, da ga je občni zbor DD 29. maja 1871 z ozirom na »sijajne zasluge za razvitek i povzdigo jugoslavenske umetnosti i znanosti« izvolil za svojega prvega častnega člana. Javljajo mu, da se je tehnična izdelava diplome zelo zakasnila in tako zakrivila odboru neljubo zamudo. Nato se odbor »osmeluje« na kratko poročati o namenu in dosedanji dejavnosti društva: «Osnovano 1. 1867. si je postavilo društvo velevažno nalogo, gojiti slovensko dramatično umetnost po izdavanji slovenskih igrokazov in naprav-ljanji gledaliških predstav. V prvih treh letih izdalo je 3 letnike »Slovenske Talije«, kakor kažejo knjige, ktere priložiti si jemlje čast odbor; v najkrajšem času izide 4. letnik, kterega pošlje društvo Vašej prevzvišenosti z letnim poročilom, imenikom in računi, kakor hitro bode tisek dogctovljen. Leta 1869. je začelo društvo napravljati redne slovenske gledališke predstave v Ljubljani, s početka vsak mesec eno v zimskem času, lansko zimo pa tri na mesec in letos hoče štiri predstave na mesec napraviti. Vsega skupaj je napravilo društvo do sedaj 52 predstav.« Zdaj je bilo seveda treba izoblikovati tudi prošnjo za denarno pomoč. Stavek »Žalibog da denarne razmere društvu ne pripuščajo korakati naprej« so spremenili v: »Toliko storilo je dozdaj društvo pri skromnih materialnih razmerah, ktere mu nijso pripuščale izdatneje delati na tem za izobraževanje slovenskega naroda tako važnem polji. A trdna volja je društvu korak za korakom napredovati, da tudi Slovenci pridemo do smotra, kterega so že dosegli srečnejši jugoslavenski bratje, do stalnega narodnega kazališča!« — Osnutek nosi reg. ševilko 742. K 2: Zapisnik pove, da je bil hišni posestnik in trgovec Peter Grasselli ponovno izvoljen za prvosednika, za njegovega namestnika dr. Bleiweis, za tajnika Nolli. V »igralni odsek« so bili izvoljeni Bleiweis, Drenik, Jeločnik, Nolli in Žagar, v »znanstvenega« (Levstikova razdelitev odbora je torej ostala v veljavi) pa Grasselli, Erjavec, Guttman, Poklukar, Ravnikar, Stritar in Zarnik. Zvemo, da obstaja dramatična šola, saj so se »vanjo oglasile« tti nove gospodične, in da se javlja igralski kandidat Jekovec (1840—1894, igral od 1871—77), ki naj se mu dovoli enkratno igranje za poskušnjo. Omenjena je Ivanka Jamnikova (1852—1884, igrala od 1867—74, kasneje svetovalka Danila, ko je bil začetnik) in neka gospodična Ružejeva, verjetno prav tako igralka. Zapisnik omenja še dva igralca: nekega Alta, ki mu odbor zagotavlja za začetek najmanj 10—15 goldinarjev mesečne nagrado, pozneje pa primerno stalno plačo, in nekega Pegama, ki naj pride igrat za poskušnjo in »če se sprejme, se mu povrnejo potovalni stroški«. Zapisnik omenja tudi prvo povabilo na gostovanje, ki ga je poslal kaplan Mihael Lendovšek; odborniki odgovarjajo, da »društvo rado igra v Konjicah, ako kat. politično društvo prevzame vse stroške«. Odbor obravnava tudi ponudbi dveh dramatikov oz. dramskih prevajalcev: Ivanu Mohorčiču, ki je prevajal iz češčine, poljščine in nemščine, se zahvali za darovano igro »Obžetnice«, naroči mu, naj preloži neko malorusko igro, glede prevoda Goethejevega »Egmonta« pa izjavi, da ga »zdaj društvo še ne more rabiti«, a ne pove ali zaradi šibkosti prevoda ali zaradi okusa publike; nekemu Lebanu pa vrača igro »Naš Friederik«, ko ne zvemo ali gre za prevod ali za izvirno delo. Odbor sprejme željo nekega g. Kranjca (verjetno gre za podpornega družabnika društva častnika Valentina Kranjca), »naj se napravi izkaz prestavljenih iger, ktere ima društvo v rokopisu, ter naj se priobči v časopisih«, pozneje pa naj se nove igre sproti razglašajo. Zvemo tudi, da je ustanovnik društva Ivan Juvančič, »trgovski potovalec v Ljubljani« (kakor stoji v Imeniku družabnikov DD za leto 1876/77) daroval cilinder in da je na koncu poročal še blagajnik, vendar njegovo poročilo (omenjeno kot priloga) ni ohranjeno. Znano je število od zadnje seje sem odposlanih dopisov (20), število došlih pa ni omenjeno. K 3: Odbor se je ponovno sestal že čez osem dni, iz česar lahko sklepamo, da je bil zelo delaven. Razpravljal je a) o datumu prve predstave v novi sezoni (»natančni repertoire do novega leta bode sestavil igralni odsek do prihodnje seje«), b) o angažmajih in igralcih nasploh, c) o finansiranju in č) o izvirnih igrah. a) Prva predstava bo 14. septembra, igrala se bo igra v dveh delih »Išče se odgojmik«, sodelovala bosta pevski zbor čitalnice in Sokol. b) Igralni odsek »izreka konečno željo da se engagementi skoraj sklenejo«. Bleiweis predlaga, »naj se koj piše« nekemu g. Walburgu, Nolli pa, naj se Špindlerju, Pegamu, Jekovcu in Rossovi ter Krajnerjevi pošlje igrica »Bob iz Kranja« in se jih povabi za 10. september k »poskušnji« v Ljubljano. Sledila je razprava o plačah in nagradah igralskega osebja. Tako se Rossovi ponudi 40 gold. na mesec »za početek«, Brussovi 35 in 2 gold. igralne nagrade, Podkrajškovi 30 in prav tako 2 gold. igralne nagrade. Srečamo se z imenom igralca Julija Sušteršiča-Sršena (1843—1912, igral v Ljubljani in Trstu), kateremu »naj se piše, da odgovori na ponudbo, katero mu je stavil odbor«. c) Prvosednik Grasselli stavlja »nujni predlog zarad prošnje na deželni zbor za denarno podporo in hvala za dosedanjo«. č) Nolli predlaga, naj se v časopisih objavi »prošnja do slovenskih pisateljev, naj pošljejo svoje že izdelane igrokaze društvu v porabo«. 1872 Za leto 1872 imamo en sam dokument in sicer pogodbo DD z Dragojilo Odijevo (1841—1901, angažirana v Lj. od 1869—78, igralka, pevka in voditeljica dramske šole). Ker je to prvi primer gledališke pogodbe pri nas, si jo velja natančneje ogledati (prim. tudi z Verovškovo pogodbo iz 1. 1895, Gled. list SNG Drama, Lj., 1964/5, str. 253). Igralka se zavezuje »pri predstavah, katere napravlja Dramatično društvo v deželnem gledišči v Ljubljani štirikrat na mesec, to je na štirih večerih kot pevka ali igralka nastopiti, vse dotične naloge ji po društvenega odbora pooblaščencu izročene prevzeti, v odmejenem času naučiti se jih in v popolno zadovoljstvo odbora Dramatičnega društva jih izvršiti, k skušnjam in predstavam vselej redno in o pravem času priti, sploh kolikor je v njenih močeh k splošnemu vspehu pripomoči ter se vsem, glediške predstave zadevajočim ukazom odboru Dramatičnega društva podvreči«. Igralka brez dovoljenja odbora ne sme sodelovati »pri kaki produkciji, ktere ne napravi Dramatično društvo«. Igralka bo dobivala mesečno plačo 60 goldinarjev, ki se izplačuje v dveh obrokih po trideset goldinarjev 15. in zadnjega v mesecu. Pogodba velja od 15. novembra 1872 do 1. aprila 1873 (štiri mesece in pol!). Igralka pogodbe ne more odpovedati, odbor društva »pa si pridrži pravico, to pogodbo proti enomesečni odpovedi razrušiti«. »Splošna žalost po deželi, požar, vojska, kuga, prestanek gledaliških igrokazov vsled politične okolnosti upravičuje odbor Dramatičnega društva to pogodbo takoj razrušiti. Isto tako ima odbor Dramatičnega društva pravico, to pogodbo takoj razkle- niti, ako bi gospa Dragojila Odijeva ne bila zmožna spolnjevati dolžnosti, ktere je v tej pogodbi prevzela, ali če bi se proti društvu ali njegovim zastopnikom z besedo ali dejanjem hudo pregrešila.« V primeru bolezni si pridrži odbor pravico »po svojem prevdarku mesečno plačo ji ali izplačevati ali pa ustaviti«. Sedmi člen navaja: »Kdor brez temeljitega uzroka o napovedanem času k skušnji ne pride, ali sploh vspešni napredek skušenj moti, zapade po odločitvi odbora kazni 1 do 3 goldinarjev; isto tako, kdor naloge o pravem času (tj. manjše tri dni, večje teden dni pred predstavo) prejete pri predstavi ne zna, zapade po odločitvi odbora kazni 2 do 5 goldinarjev. Osmi člen govori o garderobi: »Gospodje si imajo tako imenovano francosko garderobo in potem malo garderobo, obstoječo iz peres, tricots, rokavic, itd. — gospe in gospodične pa vso garderobo, izvzemški moške obleke, na svoje troške preskrbeti.« Na koncu stoji še poseben, z roko pisan člen (kajti pogodba je razmnožena kot formular), veljaven le za Odijevo: «Gospa D. O. se zaveže tudi podučevati igralke dramatičnega društva v igranji jim odločenih nalog.« 1873 Iz leta 1873 je ohranjenih šest sejnih zapisnikov in Nollijeva prošnja za dopust. 1. Zapisnik 7. seje odbora dram. društva 28. 1. (stran in pol). Prvosednik je še zmeraj Grasselli, med odborniki opazimo novo ime: zdravnik dr. Josip Vošnjak. Seja je bila kljub odsotnosti bolnega blagajnika skoraj v celoti — le tajnik Nolli je še poročal »o delovanji društva in o došlih dopisih« — namenjena določanju nagrad in izrekanju pohval. Za nagrado je zaprosil sluga Stopnišče v Souvanovi hiši Ahačič in jo tudi dobil (15 goldinarjev), medtem ko pevec in igralec Josip Paternoster (1847—1903, nastopal v letih 1869 do 1875) zve, »da se bode na posebne zasluge ozir jemal po končanej saisoni«. Nagrade se določijo za polovico decembra in za januar. Tako dobi na pr. Juvančič (verjetno tisti, ki je avgusta 1871 društvu poklonil cilinder) za 3-kraitni nastop 15 goldinarjev, Sos za 2 nalogi 5 goldinarjev, Sturm za 6 nalog prav tako 5 goldinarjev, Alt za 4 naloge 5 goldinarjev itd. Srečamo se z imeni: Bizjak, Drahsler, Trdina, Eržen, Š. Paternoster, Rus, Podobnik, Koricki, Feigel, Miheljač, Rahnetova, Pardubska, Nollijeva. Forster, Valenta. Med njimi zagotovo niso samo igralci, ampak tudi delavci (Feigel) in glasbeniki, tako na pr. tudi Schinzl, ki je dobil nagrado za instrumentiranje. Nagrado je dobil tudi zbor — »v višini kakor navadno«. Na koncu se je govorilo še o veselici, katera bi se napravila igralcem in igralkam. Stvar »se principielno dovoli, a izvršitev odloži na drugo sejo«. 2. Zapisnik 8. seje, ki je bila natanko mesec dni kasneje — 28. 2. (dve strani). Razpravljalo se je o nagradah, o predstavah v korist Jenkovega spomenika, Mandelčevega nagrobnika in novomeškega narodnega doma, nazadnje pa še o omenjeni veselici »za igralski personal« (glej zapisnik sedme seje). Prevajalcu Davorinu Hostniku — prevedel je vsaj 30 iger — se dovoli za prevod »Marie-Jeanne« honorar 25 goldinarjev z dostavkom, da igro popravi po francoskem originalu. (Omenjena igra francoskih pisateljev D’Enneryja in Malliana je bila prva francoska drama na slovenskem odru — upriz. 1873.) Drahsler je v januarju prejeto nagrado (30 gold.) prepustil društvu, za kar se mu odbor pismeno zahvali. Odbor sprejme povišanje najemnine za sobo in druge pritikline, ki jih je najel od Čitalnice. V plačilnem seznamu (nagrade) za mesec februar so prvič omenjena še naslednja imena: Rahnetova A. in N., Pavškova, Tekalčeva, Vizjak, Jeločnik, Podobnik, Meden (Ivan, pevec in igralec v Čitalnici in DD od 1869—86). Zbor dobi nagrado »po ukazu regisseurja, moški I. vrste za Kralj Vondra dobe po 3 fl«. Pa veselica? O nji omeni dr. Zarnik, »da je razglašeno, da se napravi, g. Žagar je zoper to, stvar se odloži za čas po velikej noči«. Zapisnik je Nolli na čisto prepisal šele 24. marca, podpisal ga je prvo-sednikov namestnik dr. Karel Bleiweis. Torej gre vseskoz za Karla in ne za očeta slovenskega naroda. 3. Zapisnik 9. seje, slab mesec kasneje — 24. marca (dve strani). Odborniki so najprej razpravljali o tiskanju Talije: Žagar svetuje, naj se knjige za leto 1872/73 »dado tiskati v Egerjevi in v Narodni tiskarni, da se kar narhitreje mogoče izvrši tisk«. Obenem se bo tudi videlo, »ktera tiskarna bode ceneje in lepše izvršila delo«. Drenik se strinja, a predlaga, naj bi se Narodni tiskarni dalo dve tretjini dela, »ker bo lože izhajala«. Sklene se: blagajnik in tajnik naj pozvesta za cene, potrdi se Žagarjev predlog, znanstveni oddelek naj odloči igre za tisk, korekture naj oskrbuje tajnik, »priredjenje« rokopisov pa g. odborniki znanstvenega oddelka. V drugem delu seje je odbor obravnaval novico, »da hoče g. Kotzki (ravnatelj nemškega gledališča) za prihodnjo saisono v nedeljah popoldne igrati, kadar bodo slovenske predstave«. Odborniki so se uprli z zelo ostrimi izjavami: Žagar: »To je vprašanje eksistence, nepriličnosti bi bilo mnogo v razvrstitvi med igralci samimi in publikumom, kdo bi hotel v spriden, vsmraden zrak, pa tudi financijelno važna je stvar, narmanj -tisoč goldinarjev bi škodovalo dram. društvu, s tem hočejo nemškutarji uničiti slovensko Talijo, on (Žagar) slovesno protestira, da bi se kaj krhalo na bornih štirih predstavah dram. društva.« Tajnik Nolli »misli, da brez dolge debate bode odbor enoglasno zoper to, da bi se dovolila tirjatev nemškemu gledališču«. Sprejme se Guttmanov predlog, »da se za zdaj naredi uloga, da se pri odločitvi te stvari zasliši mnenje dram. društva in da se ne prezirajo njegove pravice». Guttman se ne more odreči pikri pripombi, »da mora imeti g. Kotzki letos dobre dohodke, ker se sam ponuja za drugo leto«. Zadnji odstavek se glasi: »V zastalih po naključji založenih prošnjah na podporne komitete ruske se da tajniku absolutorium z nalogom, da se z letošnjimi knjigami pošljejo g. Rajevskemu (biskupu pri ruskem poročništvu na Dunaju, ki je postal kasneje častni družabnik DD) z zahvalo za darovane ruske igre.« (Ce sem prav razumel, so tu mišljene prošnje za podporo, ki jih je DD preko Rajevskega naslovilo na ruske podporne komiteje.) Grassellija ni bilo na seji, vodil jo je dr. K. Bleivveis. 4. Zapisnik 12. seje — 15. aprila (3 strani). — Deseta in enajsta seja sta torej bili med 24. 3. in 15. 4. (v treh tednih kar štiri seje! — zaradi zahteve oz. namenov Kotzkega, zaradi finančne stiske?). Seja je bila vroča, saj je Žagar takoj na začetku poročal o »slabem položaji blagajnice«. Po mnenju Bleiweisa, Žagarja in še katerega ne preostane drugega kot »da se neha igrati«, »ker le tako se more društvo ogniti še večega deficita«. Zarnik in Nolli sta proti, saj ni dovolj razlogov za to, »da se naenkrat ovrže zadnji sklep odborov, da naj se igra cel mesec april«. Po končani debati izglasujejo, »da se sklene saisona in ne igra dalje in vsled tega se sprejme dan četrtek 17. (kot zaključek sezone) in igra ,Marie-Jeanne‘«. (Vošnjak, Zarnik, Nolli zoper, Guttman, Žagar, Bleiweis, Grasselli za.) Z »blagodejnimi predstavami« (verjetno za Jenkov, Mandelčev spomenik) bo komaj kaj, saj »nij bilo mogoče pridobiti godbo zastonj ali za znižano ceno«. Predstava v korist novomeške čitalnice pa bo lahko le tedaj, če bi igralci sodelovali brezplačno. Vendar je ni mogoče črtati ali preložiti; že zaradi reklame jo je treba dati zdaj. Grasselli ob tem omeni, »da bi se igralci prikupili, če igrajo enkrat zastonj«. Razgovor o repertoarju za sezono 1873/74 se »glede važnosti predmeta« odloži na prihodnjo sejo. Na koncu sta padla še dva zanimiva predloga, katerih obravnava pa se tudi odloži na prihodnjo sejo: a) »Guttman stavi svoj predlog: ker po odgovoru deželnega odbora nij upanja, da bi se število dramskih predstav povzdignilo čez štiri na mesec, bi bilo premisliti, ali se ne prepusti vsa osnova slovenskih predstav direktorju Kotzkyju, društvo bi si pridržalo kontrolo itd.« Torej skoraj popolna predaja! b) »G. dr. Zarnik omenja, da misli napraviti komite, da bi se pobirali doneski za podporo dobrih igralnih moči čez poletje. Nemški teaterski komite daruje tisoče vsako leto za princip nemčizma, storimo tudi mi kaj. On (Zarnik) na primer se zaveže dati 5 fl. na mesec v poletnih mesecih. Ali naj odbor vzame to stvar v roke, ali bo pa sam organiziral.« Spričo resnice, da je dobival igralec plačo samo štiri mesece na leto (»prim. pogodbo DD z Odijevo), je Zarnikov predlog ne samo stvaren, ampak tudi človeški. Toda zapisnika naslednje — 13. seje — ni. 5. Zapisnik 14. seje — 26. maja (ena stran). Tokrat so se odborniki vrteli največ okrog komika Peregrina Kajzelja (1844—1892), ki je društvu podaril »Krojača Fipsa« — igro in vse vloge. Po Grassellijevem predlogu naj mu društvo poleg zahvale povrne »faktične stroške prestavljanja«, po Guttmanovem pa procente, ki jih je plačal društvu od svoje benefične predstave. Nolli je proti Guttmanovemu predlogu, ker bi bilo tako »ravnanje nekonsekventno nasproti drugim igralcem, ki so tudi plačali procente«. Tako je bil Guttmanov predlog odklonjen. Določi se datum predstave v korist novomeškega narodnega doma — 7. junij. Določi se datum občnega zbora — 15. junij. Datum naj se takoj objavi v SN in N. Takoj naj se da v natis imenik, »sporočilo« (poročilo) pa naj se izdela do prihodnje seje. 6. Zapisnik šestega rednega občnega zbora Dramatičnega društva 15. junija (2 strani) se glasi: Navzočih je kacih 30 družabnikov. G. prvosednik Grasselli prične zbor z ogovorom. Občni zbor se je po pravilih malo zakasnil. Delavnost društva je težavna, marsikaj je oviralo vspešno delovanje, posebno ker se je pomoč od nekterih društvu odtegnila, vsled krive misli, da ono rivalizira ali škodo dela drugim narodnim društvom. Tajnik bere svoje poročilo. Po predlogu gospoda prvosednika pritrdi zbor še posebej hvali sl. deželnemu zboru za subvencijo in igralnim močem za sodelovanje pri blagodejnih predstavah. Isto tako izreče svoje pomilovanje posebno izgubi ustanovnika barona Cojza in pisatelja Kranjca Leopolda. G. blagajnik poroča o denarnem stanju društva. G. Prvosednik izreka hvala g. blagajniku za njegovo brezplačno trudapolno delovanje, kterej zbor pritrdi s Slava in Živio-klici. Za pregledovalca računov se volita po nasvetu g. Jurčiča, kteremu zbor pritrdi, gg. Širca Ernest in Oblak Josip. Za skrutinatorje se izvolijo gg. Guttman, Jereb in Železnikar. Voljeni so: za prvosednika g. Grasselli s 54 glasovi, g. Žagar za blagajnika s 50 gl., v odbor gg: Pletršnik s 50 gl., g. Dr. Vošnjak z 49, g. Dr. Bleiiveis z 49, g. Erjavec z 48, g. Jurčič z 48, g. Dr. Zarnik s 47, g. Stritar s 45, g. Nolli s 44 gl. in g. Levstik z 38, g. Guttman s 45 gl. G. Grasselli izreče hvalo za skazano zaupanje, rad bi bil odstopil komu drugemu častno mesto glede na neprijetne skušnje v društvenem življenju. G. Žagar se zahvali in izreče, da sprejme volitev, čeravno bi rad odložil butaro. — Živio! G. Jurčič interpeluje: kako je s podpornim komitetom? (Glej Zarnikov predlog na 12. seji.) G. prvosednik se sklicuje na tajnika, kteri odgovori, da namenjene seje za gledališki komite pred zborom še ni bilo, on je nabral nekaj, za ostalo bo morda g. blagajnik vedel, kteri pa izreče, da mu ni nič znano. V Ljubljani 15. junija 1873. Grasselli Josip Nolli, tajnik 7. Nollijeva prošnja za dopust — 9. julija — reg. št. 1284 (ena stran). Nolli se hoče kot zastopnik Sokola udeležiti Jungmanove slavnosti v Pragi in nato še razstave na Dunaju. Prosi za tritedenski »odpust« (do konca julija) in želi, da se mu julijska plača izplača še pred odhodom. Zaradi nujnosti prosi »za rešitev per circulandum«. O prošnji so odločali: Grasselli — brez pripombe; Bleivveis: »naj se mu dovoli, a imenuje v osobi g. Šmida namestnika, da ne bede dramatična pisarna zapuščena in se vendar delati more«; Jurčič, Levstik in Vošnjak — vsi trije enako: »Naj se dovoli«; Zarnik: »Naj se to dovoli Nolli-tu, a za namestnika priporočam g. Geceljna«; Žagar: »Zadovoljen si tem dostavkom, da naj g. Gecelj prevzame začasno tajniška opravila«; Guttman je najprej zapisal: »Naj se dovoli z dostavkom, da ima g. Nolli za namestnika skrbeti«, kar je potem prečrtal in napisal naslednje: »Naj se dovoli s tem, da g. Nolli enega iz med gospodov odbornikov naprosi, da začasno za njega upravlja tajniški posel. Odločno smo pa zoper to, da bi se komu, ki ni odbornik društva tajniški posel izročil, kjer bi bilo to po mojih mislih tudi zoper pravila.« Guttmanova ihta velja predlaganemu Josipu Geclju (1834—1907), uradniku, ki je bil v gledališču režiser, prevajalec in v dobi pred Borštnikom tudi najslavnejši igralec. 1874 Iz tega leta so na voljo samo tri listine: dva dopisa na deželni odbor in prošnja »služabnika« DD Karla Ahačiča za zvišanje plače. 1. Dopis (oz. osnutek) deželnemu odboru z dne 4. aprila, št. 1410 (stran in pol). Gre za enega odzivov odbora DD na poskus direktorja Kotzkija, ki smo nanj naleteli že v prejšnjem letu (glej 9. seja — 24. 3. 1873). Vse kaže, da je bil deželni odbor Kotzkijevemu načrtu naklonjen in je v tem smislu tudi pismeno posredoval pri odboru DD. Obravnavano pismo je odgovor na to posredovanje. Objavljamo ga v celoti: Slavni dež. odbor! Na cenjeni dopis slavn. dež. odb. od dne 28. 3. t. 1. št. 1870 si daje podpisani odbor čast sledeče odgovoriti: 1. Da dram. društva odbor niti ene niti druge njemu v navedenem dopisu stavljenih ponudb gosp. Kotzkija sprejeti ne more, da je pa dram. društva odbor pripravljen gosp. Kotzkiju svojo pravico, dajati slovenske predstave v dež. gledališči za prihodnjo saisono odstopiti, ako g. Kotzki dram. društvu daje glede repertoira in glede izvršitve slovenskih predstav one garancije, katere zahtevati je podpisanemu odboru dolžnost. Dram. društva odbor je tedaj pripravljen v tej zadevi stopiti z gosp. Kotzkijem v dogovor in prosi, da bi slavni dež. odbor blagovolil g. Kotzkiju to naznaniti in potem, ako bi imel ta dogovor uspeh, povabiti podpisani odbor, da formulira garancije, katere bode zahteval od g. Kotzkija, katere bi se potem imele sprejeti v pogodbo, ki jo bode sklenil sl. dež. odbor z g. Kotzkijem za prihodnjo gled. saisono. 2. Ako pa ta dogovor z gospodom Kotzkijem ne bi imel uspeha, in ako ne bi bilo mogoče slavnemu deželnemu odb. dosedanje število slovenskih večernih predstav dram. društva pomnožiti, prosi podpisani odbor, da se njemu deželno gledališče prepusti za prihodnjo sezijo pod istimi pogoji kakor je bilo to v pretečeni seziji. 3. Glede dež. gledališkega fonda ponavlja podpisani odbor svoje sl. dež. odboru v tej zadevi uže večkrat predložene prošnje. V Ljubljani dne 4. aprila 1874. V imenu odbora Grasselli mp. J. Nolli mp. 2. Dopis (oz. dopolnilo k obširnejšemu dopisu, ki ni ohranjen) z dne 22. 9., št. 1499 (dve strani). V neohranjenem celotnem dopisu je bila obrazložena poraba od deželnega odbora prejete podpore. Tej obrazložitvi naj bi sledil naslednji vrinek: Posebno neugodno je bilo denarno stanje društva po finančnih krizah zadnjih dveh let, katere so deloma prouzročile slabeje obiskovanje slovenskega gledališča in tako posredno škodovale društvenim dohodkom, tako da je imelo društvo koncem saisone znatni primanjkljaj, katerega se mu je vendar posrečilo poravnati po privatnih nabirah slovenskih domoljubov. Akoravno si je v teku zadnjih let društvo omislilo že lepo zbirko dobrih igrokazov in operet, katere reprezentujejo znamenito svoto kapitala, katero obdrži svojo stalno vrednost za društvo, vendar mu je treba — ker je repertoir še premajhen — vedno še skrbeti za nove igrokaze in operete, kar prizadeva mnogo stroškov. Zato tako se množijo skoraj od leta do leta tudi stroški gledaliških predstav, akoravno si je odbor društva svest narvečje varčnosti, katerih pa društvo brez izdatne podpore nikakor ne more zmagati... Zaupno se tedaj tudi letos itd. itd. vide 28. 10. 1872. ter prosi najudaneje: Veleslavni dež. zbor etc. etc. vide 22. 11. 1873. 1. — oziroma povišati lansko podporo 2.400 fl. 2. ---- Odbor Dram. dr. V Ljubljani 22/9 1874 Dr. Bleiweis K. mp. J. Nolli mp. 3. Ahačičeva prošnja za povišanje plače z dne 30. 9., št. 1516 (ena stran). 1882 Od Ahačičeve prošnje v jeseni 1874 pa vse do vabila na sejo, napisanega 5. 1. 1882, nimamo v evidenci niti ene listine, ki bi sodila v arhiv DD. V letu dvainosemdesetem premoremo vsega skupaj troje s črnilom napisanih vabil na sejo odbora in na istih vabilih troje s svinčnikom napisanih sejnih zapiskov. 1. 5. 1. vabi prvosednik Murnik odbornike na sejo s pomembnim dnevnim redom: 1. volitev prvosednikovega namestnika, 2. volitev tajnika, 3. razdelitev odbornikov v znanstveni in igralni razdelek, 4. poročilo o tiskanih igrah zadnjega leta, 5. razgovor o igrah, ki naj bi se natisnile 1882. leta in 6. nasveti posameznih gg. odbornikov. Povabljeni so bili: Bleiweis, Grasselli, I. Hribar, kondpist pri finančni prokuraturi Jan, dr. Stare, F. Levec, Pleteršnik, dr. I. Tavčar, prof. kandidat Trtnik, Wiesthaler in dr. Zamik. Seje, ki je bila še isti dan, se niso udeležili Bleiweis, Hribar, Levec in Pleteršnik. Za tajnika je bil z aklamacijo izvoljen Trtnik, za namestnika prvosednika L Hribar. V znanstveni razdelek so bili izvoljeni Wiesthaler, Pleteršnik, Trtnik, Tavčar, Hribar, Zamik in Levec, v igralnega pa Stare, Bleivveis, Jan, Grasselli in Trtnik. V tisk bodo šle tri knjige: »-Revizor«, »Ivan Grozni« in »Deborah«. Omenjen je tudi »Materin blagoslov«. Grasselli omeni, da bi se bilo treba zastran igre »Deborah« pogoditi z Mosenthalovimi pravnimi nasledniki. Murnik želi, da člani znanstvenega razdelka pregledajo poljske, češke, ruske, nemške in laške igre (najbrž tiste iz knjižnice). Zapisana so imena treh prevajalcev: prof. Franca Hubada, župnika Lavoslava Gorenjca in »fajmoštra« Ivana Vesela, slednjega prav gotovo v zvezi z »Revizorjem«. 2. Murnik je znova vabil 10. 1. (Seja istega dne ob šestih.) Pogovarjali naj bi se še o dopisu odbora za Bleiweisov »spominek« in o igrah, »ktere je deželni odbor vrnil v presojo«. Manjkali so Wiesthaler, Tavčar in Hribar (slednji že drugič). Predsednik prebere dopis deželnega odbora z dne 2. 1. o subvenciji in o 4 igrah »v oceno poslanih«. Igro »Tujec« vzame v oceno Grasselli, o »Veroniki Deseniški« sklenejo, da jo bodo poslali »z vljudnim pismom« gosp. Stritarju, šaloigro »Črnogorka« bo ocenil Levec, šaloigro »Monsieur« (ali Par, verjetno Pardon, monsieur) pa Kersnik. Zatem prvosednik prebere dopis (6. 1.) »odbora čitalniškega o imenovanji dveh udov v odbor za Bleiweisov spominek«. Izvolijo Hribarja in Murnika. 3. Tretje vabilo je datirano z 11. majem. (Seja istega dne ob šestih.) »Vrsta razgovorov« (dnevni red) je bila tale: 1. Dopis deželnega odbora zaradi predstav v deželnem gledališču, 2. dopis odbora za Narodni dom, 3. poročilo tajnikovo, 4. poročilo blagajnikovo, 5. poročila in nasveti posameznih odbornikov. Seje so se udeležili: Stare, Zarnik, Wiesthaler, Grasselli, Pleteršnik, Levec, Tavčar • in še nekdo, ki se je nečitljivo podpisal. Zapisnika ni, kajti s svinčnikom napisane sejne beležke na četrti strani iste pole nosijo napis: Seja 22. 10. 84. Preden si jih ogledamo, prelistajmo še tri listine iz leta 1883. 1883 Spet je pred nami troje vabil k seji odbora DD. 1. Murnik vabi 27. avgusta k razgovoru o pripravah za tiskanje knjig in o pripravah za predstave. Zapisnika ni. 2. Murnik ponovno vabi 3. novembra in ne navaja dnevnega reda. Zapisnika ni. 3. Murnik vabi 13. novembra, seja bo ob pol šestih v pisarni Matice Slovenske. Ena sama točka: Razgovor o udeležbi društva »pri otvorcnji gledališča v Pragi«. Vabljeni so: Bleivveis, Celestina, Hribar, Jan, Pleteršnik, Stare, Trtnik, Valentinčič, Wiesthaler, Žagar in Zarnik. Zapisnik da slutiti, da so razpravljali v ognju slovanskega zanosa. Sklenejo, da za DD pošljejo v Prago Pleteršnika, za Narodni dom pa bo šel Hribar. 1884 Za to leto najdemo le dva zapiska s svinčnikom. 1. Najprej tistega z datumom 22. 10., ki smo ga že omenili pri listinah iz 1882. Potek seje je zapisan dokaj zmedeno in lakonično, tako da marsičesa ni moč razumeti. Jasno je razvidna le dokajšnja razgretost, posebno vznemirjen je Stare. Vse kaže, da se mu je vse skupaj uprlo in da ne more več. Zapisano je trdo vprašanje: »Ali se bo igralo ali ne?« Murnik: »Stare naj zopet skrbi za kako predstavo, zraven naj si zbere enega, ki mu naj pomaga.« Bleiweis (verjetno cika na Stareta): »Vedno iste igre, to ne gre. To je muka za občinstvo. Igre nove pripraviti. Sedaj nimamo nič novega.« Celestina: »Naše igre so za maso, dobrih ne bomo nikoli imeli, ker nimamo boljših igralcev.« Stare izjavi, da noče več vsega, da bo na koncu leta izstopil iz odbora. »Drug gospod naj prevzame,« pravi, »jaz sem 6 let delal, da bi društvo ohranil, a sedaj gremo nazaj. Pridobil nisem nikogar novega.« Žagar ga prosi, naj dela vsaj še dva meseca. Stare pravi, da so sitnosti silno velike. »Statisti,« pravi, »Mondheim, igralci, prositi, miriti.« Bleiweis poudarja svoje prejšnje besede. Valentinčič: »Brez Stareta ne bo več predstav, treba mu je zahvalo izraziti.« Stare izjavi, »da se mladi nič ne brigajo«. Murnik: »Delo Staretovo se je pripoznavalo javno. Sauvanovo hišo podirajo Da so bremena velika, to je res. Pa vsak mesec le eno predstavo napravimo " Celestina predlaga, da bi kak drug odgovornost prevzel, »artistično stvar pa naj Stare prevzame«. Ce prav razumem, je odbor sklenil, »da bo za to sezono (Stare) pri priredjenji (? nekakšna režija) sodeloval s pomočjo odborovo.« Sklene se — najbrž zaradi težav v zvezi z nagrajevanjem — da bo »po predstavi precej seja in se določi, koliko se da vsakemu«. (Tudi izplačevanje nagrad je bila Staretova naloga.) 2. V to leto sodi tudi zapis na poli, ki je na nji prvo vabilo iz 1. 1883. Na četrti strani te pole je zgoraj dokaj nerazumljiv zapisnik neke nedatirane seje, spodaj pa beležka o občnem zboru 8. 11. 1884. V zapisniku je omenjeno ime šolskega ravnatelja Dominka in neka Bežkova igra, ki da jo vzame Pleteršnik. Zanimiv in nerazumljiv je stavek iz diskusije: »Deželni zbor. Letos ne več podpore kot dosedaj prositi. 1000 kakor dosedaj je dovolj.« (Murnik.) Zanimiva je Zarnikova pripomba: »Igre neradi poslušajo ljudje.« Celotna beležka k občnemu zboru: »Natančen račun, hvala torej Staretu občnega zbora. Slike Umelecke besede naj dobi. Pleteršnik nasvetuje, da bi Murnika, ki odloži svojo čast, prosili, da bi kot odbornik ostal naklonjen našemu društvu.« Cd te beležke (8. 11. 1884) pa do 1. 1889 je spet praznina. 1889 Iz leta 1889 imamo dve listini: Proračun o troških in dohodkih DD zi leto 1899 in listino z datumom 13. oktobra, naslovljeno na prof. Gerbiča, ki javlja imena tistih, ki so bili povabljeni k skušnjam za opereto: Bajec, Dražil, Gosti-čeva, Hribarjeva, Gizela Nigrinova, Pavšek, Perdan, Ravnikar, Seljak, Slavčeva, Borštnik-Zvonarjeva in neka »gospica pri Šumiju«. Sledi opozorilo: »Pri prvi skušnji blagovolite naznaniti dan prihodnje skušnje, tako bodi Vaše ustno vabilo pravomočno. Imena onih, ki zamude kako skušnjo, izvolite pisati na to polo ter jo na dan operete (kadar se bode igrala) dostaviti tajništvu Dram. društva, ker se bode na take zamude strogo gledalo pri odmerjanju nagrade.« Sledi še naslednje: »Gospice Gostičeva, Giz. Nigrinova, Slavčeva, Zvonarjeva, vezane so vsled pogodbe, z Dram. društvom sklenjene, sodelovati pri zborih; takisto člana slovenskega gledališča Perdan in Ravnikar. Iz Prage je došlo poročilo, da dobo-demo sv. Mikulaša in .Stareho ženiha‘.« Podpisan je tajnik Anton Trstenjak. 1891 2. 4. je tajnik Trstenjak v imenu igralnega odseka DD poslal naslednjo »Okrožnico«: »Gospod Gerbič želi, da se še ta mesec dne 26. priredi opereta. Doba je pozna zategadelj prosimo, naj gospoda izreče svoje mnenje.« Predsednik Bleivveis je odgovoril z ne, Vošnjak prav tako, Ivan Železnikar z da, ob imenu dr. Majarona pa je prostor prazen. Razen »okrožnice« sodi v to leto še beležnica, ki je vanjo Trstenjak zapisoval datum in trajanje posameznih vaj v obdobju od 1. 10 do 31. 12. in nato v letu 1892 od 4. 1. do 24. 4. 1892 Iz zadnjega leta v obdobju, ki ga pregledujemo, je v Slovenskem gledališkem muzeju največ listin — kar 10: 1. 19. aprila poroča odbor (dve strani in pol, tajnik Trstenjak) slavnemu deželnemu odboru kranjskemu o sklepih »glede slovenskih predstav v novem deželnem gledališču.« Odbor Dramatičnega društva si pridrži pravico otvoriti prvi slovesno novo deželno gledališče. Glede lož terja odbor, da se popolnoma ločijo oz. oddajajo posebej za slovenske in posebej za nemške predstave. Lože za slovenske predstave »oddado se potom dražbe«. Tretja točka govori o igralnih terminih: DD sme igrati po dvakrat na teden in si sme izbrati en teden predstave na sredo in soboto, drug teden pa na četrtek in nedeljo. Kadar ima DD večerno predstavo, ne sme prirediti nobeno drugo društvo dopoldanske ali popoldanske predstave. DD dobi »polovico pisarnice, primerne oblačilnice in prostore za garderobo«. Gledališka doba (sezona) traja od srede septembra oz. od 1. oktobra do cvetne nedelje. »Kar se tiče obdržavanja skušenj in drugih stvari, ki jih bode treba še ukreniti, upamo, da se bodemo lahko sporazumeli s podjetnikom nemških predstav, in le udano prosimo, slavni deželni odbor blagoizvoli naj se ozirati na potrebe Dramatičnega društva ter tako pospeševati slovensko dramatiko.« Vseskoz je čutiti vznemirjenost, ki se je ob novi gledališki hiši polastila uvod DD in njegovega tajnika. 2. Tudi občni zbor 21. 5., ki o njem nekaj malega zvemo iz s svinčnikom napisanih beležk (na 5 straneh), je potekal v znamenju zanosa in zmagoslavja. Ni težko uganiti, kaj pomenijo in kam se nanašajo nepopolni stavki: »Zahvala deželi in mestu. Vzdignemo se.« Eden izmed kandidatov za odbornika dr. Štor je zaklical: »Zahtevajmo vse nedelje!« (Se pravi: da bi DD igralo vsako nedeljo. Zahtevo je bilo treba predložiti deželnemu zboru.) Potem je nadaljeval: »Ce zahtevamo vse nedelje, je to skromna želja. Nemcem pustimo celo obloženo mizo.« Ko so prešli k volitvam, je dr. Tavčar predlagal za predsednika Blei-weisa. Le-ta se je oglasil k besedi in med drugim dejal: »Treba bo agitacije. Želel bi, da se 12 mladih mož skup spravi ter agitacijo prevzame. Agitacija bedi privatna. Treba bo izpodbujati občinstvo za naše predstave. Ne hodite v nemške predstave.« Zborovalci so mnenja, da ni treba »pridobitev novih udov v nemar pustiti«, a svetujejo, da je bolje, če se pismeno obrnejo na poverjenike. Volilo je 38 udov. Največ glasov so dobili Bleiweis 38, Krisper 35, Požar in Tavčar 32, Šubic 29, Rutar 28, Drenik 27, Stare 24 itd. Predsednik je postal dr. I. Tavčar. 3. Cež dober teden — 30. 5. — je bila verjetno prva seja odbora (2 strani zapisnika). Prebrali so zapisnik občnega zbora ter izvolili podpredsednika (dr. K. Bleiweis) in tajnika (A. Trstenjak), medtem ko je mesto blagajnika ostalo prazno, »ker tega posla ni hotel nobeden odbornik sprejeti«. Začasno ga je prevzel Trstenjak. Izvolili so člane »igralnega odseka« (Bleivveis, Rutar, Požar, Stare, Šubic) in »intendancije« (Krisper, Drenik, Stare). Na koncu so se dodelile podpore: Slavčevi 40 gl. »za na Dunaj«, Perdanu in Lovšinu po 5 gold., Češarku oz. Šešarku pa 6 gold. nagrade. 4. Seje odbora 13. julija (stran in pol zapisnika) sta se udeležila tudi »kapelnik Fran Gerbič in režiser Borštnik«. Reševali so vprašanje kompetenc: a) »Delovanje igralnega odseka določi se s tem, da on skrbi za sestavo repertoarja. V igralnem odseku nasvetuje režiser igre, ki jih potem odsek odobri ali pa za druge poskrbi.« b) »Intendancija skrbi za igralno osobje, nasvetuje odboru, kdo naj se angažuje ter o angažmajih sklepa odbor. Takisto določuje odbor plače igralnemu osobju.« Torej kompetence igralnega odseka, intendance in odbora samega. Odbor na koncu sklene, da kapelnik Gerbič prične poučevati s 1. septembrom 1892. »Njemu se poveri angažovanje tenorista za fl. 100.— in basista za fl. 60.— do 70.—. Kapelnik sploh poročaj o pevcih.« 5. Takoj naslednji dan — 14. 7. (dve strani zapisnika) — je bila seja intendance (Krisper, Šubic, Gerbič in Trstenjak). Intendanca sklene angažirati zbor in sicer »14 moških sil in 12 ženskih sil«, skupaj 26, sestavi program za opero in opereto (11 del, med njimi »Teharski plemiči« in »Tičnik«), določi za otvoritev novega gledališča »Veroniko Deseniško« (»katero bode predelal g. Borštnik«) in prvo dejanje »Prodane neveste«, angažira za stalno Polakovo in najame vojaški orkester (za dramo po 12—14, za opero po 18—24 mož). 6. Cez teden dni je bila spet seja odbora — 21. julija (2 strani zapisnika). Spet so razpravljali o igralnih dnevih, ne da bi pri tem prišli do kakih novih zaključkov, potem pa sklenili, naj se tajnikov (Trstenjakov) spis o delovanju DD dá »v tisek« s pristavkom, da si ga odborniki pred izdajo, kateri njih to žele, ogledajo. Tudi tu — kakor na seji intendance — pade ime dr. Eiricha, pri katerem naročajo tako operete z notnim materialom kakor tudi dramske igre. Odbor pooblasti Krisperja in I. Šubica, »da odideta k dež. glavarju radi nabave potrebnih dekoracij«. Na koncu seje Tavčar priporoča »grofa Fredra igre za naš oder«. 7. Agilni Trstenjak je pred novo sezono 9. 8. pisal 3 strani dolgo poluradno pismo Franu Gerbiču v Cerknico. Poroča mu o angažmaju dveh pevcev — Fedyczkovskega in Jelinka, o vojaškem orkestru, o zboru, ki ga je povabil k zopetnemu sodelovanju, o Kukuljeviču-Sackinskem, ki je Gerbiča iskal po Ljubljani, o tem, da o »Prodani nevesti« iz Prage še ni glasu, in o tem, da je treba oskrbeti prevod »Starega ženiha«. 8. Zupan Grasselli je 30. septembra spričo začetka sezone oz. predstav pozval DD (ena stran), naj v 24 urah »organe, katerih se slavno društvo v gledališkem poslovanju poslužuje, izimši one, katerim so izročena opravila čisto umetnostne vrste, imenoma semkaj (tj. magistratu) naznani«. 9. Na seji 3. oktobra (1 stran zapisnika) določijo zastopnika društva pri predstavah (Fran Drenik). Trstenjakova knjiga je šla v tisk, vsak odbornik je dobil krtačni odtis. 10. Seja 16. novembra (1 stran zapisnika) je sprejela naslednje sklepe: A. Funtku se izplača 30 gld. za prevod libreta »Stari Ženih«. Glasbeni Matici se za koncert v decembru brezplačno prepusti gledališče. Pevci in pevke Glasbene Matice so kapelniku Gerbiču obljubili sodelovanje pri operi »Cavalleria rusticana«. III. Kljub neznatnemu številu listin — sedemintrideset v 24. oz. 11 letih, saj je kar 13 let (1870, 1875—1881, 1885—1888 in 1890), iz katerih v okrnjenem arhivu ni najmanjšega spominka — lahko razberemo iz njih dosti resnic, podatkov in zanimivosti o delu DD: Odbor društva, ki so ga sestavljali prvosednik, njegov namestnik, tajnik, blagajnik in 18 odbornikov in ki je deloval v treh po Levstiku predlaganih odsekih: v igralnem, znanstvenem in gospodarskem (glej tudi Pravila dramatičnega društva v Ljubljani, Slovenske Talije 1. zvezek), katera — razen gospodarskega — zasledimo vseskoz do 1892, ko se izoblikujeta samo igralni odsek in »intendancija«, je z večjim ali manjšim uspehom deloval vneto in marljivo (že koj na začetku v osmih mesecih 60 dopisov), včasih že kar pikolovsko (obravnavanje Nollijeve prošnje za dopust 1873), kdajpakdaj tudi malosrčno in črnogledo (obdobje denarnih, političnih in organizacijskih stisk posebno v letih 1872—74 in deset let kasneje), konec koncev pa le vseskozi s prvo željo, »da Slovenci pridemo do stalnega narodnega kazališča« (1871 — Strossmayerju). Odboru je bilo skrbeti za izvirne (natečaj 1867, 1871) in prevedene igre in operete, razpravljati o »angažmajih in igralcih nasploh« (1871), prirejati predstave, izdajati Talijo, bojevati se za obstanek gledališča, za njegovo neprekinjeno delo in rast in za gmotna sredstva. Pri tem je igralni odsek skrbel za uprizarjanje del in za razpored predstav skoz sezono (za 1. 1892 vemo, da je bil član igralnega odseka tudi režiser, ki je nasvetoval igre), znanstveni odsek pa je igre ocenjeval in jih izbiral za tiskanje. Razboritejše, gledališko nadarjene ali izšolane glave odbor ni imel, saj so Levstika kar brž onemogočili. Govorimo lahko samo o delavnejših in spretnejših (Grasselli, Nolli, Žagar, Stare) ter o jasno in črnogledih (Nolli, Zarnik, Vošnjak — Bleivveis, Guttman, Žagar) odbornikih. Ni dvoma, da je društvo in njegovo delovanje (uprizarjanje iger) prav zato ostajalo vseskoz precej pri tleh, zgubljalo občinstvo in zahajalo v najrazličnejše krize, med katerimi je posebno izrazita ona »umetniška« iz 1. 1884. Res pa je, da pregrad ni bilo malo. Zelo trdna je bila politična, ki se je v letih od 1872—74 ob ponudbah ravnatelja nemškega gledališča tako usodno napela, da je izzvala klic: »Nemškutarji hočejo uničiti slovensko Talijo« in omajala domoljubno zanesljivost prenekaterih odbornikov (Guttman et comp., ki je bil že skoraj pripravljen dati Kotzkiju pooblastilo za uprizarjanje slovenskih predstav). Kar naprej so se pojavljale finančne težave (»slab položaj blagajnice«, »deficit«, »znatni primanjkljaj«) in odbor je dvakrat razmišljal o tem, da »se neha igrati«. Ker so stroški za predstavo »od leta do leta« rasli, so bile prošnje za dotacijo — vemo, da je dotacija deželnega odbora 1873 znašala 2400 goldinarjev — pogosto na dnevnem redu odborovih sej. Zvemo za sramežljivo prošnjo J. J. Strossmayerju in ruskim podpornim komitejem, zvemo za privatne nabirke, ki z njimi poravnavajo primanjkljaje. Društvo so večkrat vznemirile tudi repertoarne krize: tako v sedemdesetih letih, ko je začel obisk zelo občutno plahneti, in tako tudi 1884, ko so v odboru padle ostre besede: »Vedno iste igre, to ne gre, to je muka za občinstvo« (Goethejev »Egmont« je bil na voljo že 1871, igrajo ga šele 1896) in ko je Celestina odkril še drugega grešnega kozla: igralca (»Naše igre so za maso, dobrih ne bomo nikoli imeli, ker nimamo boljših igralcev«). Dosti težav je bilo s predstavami: z organizacijo in oblikovanjem (pomanjkanje umetniških in organizacijskih vodij — pojem »režiser« zasledimo šele ob Borštniku — dobrih igralcev, iskanje in najemanje pomoči vsfepovsod: čitalnica, Sokol, vojaška godba, Glasbena Matica), s prostorom in časom. Z rednimi predstavami je društvo začelo šele 1869. Igralo se je samo v zimskih mesecih (4 mesece). Najprej je bila po ena predstava na mesec, 1870 po tri, v letu 1871 so jih nameravali povečati na 4. Od početka pa do 22. julija 1871 je bilo že 52 predstav. Finančni učinek so zmanjševale tako imenovane »blagodejne« predstave (za nagrobnike in spomenike zaslužnih mož in sploh v domoljubne namene). 1870 je prišla prva prošnja oz. povabilo za gostovanje (v Konjice). Iz listin je razvidna skrb odbora za Talijo in knjižnico, ki se je vztrajno dopolnjevala, saj »nakupujejo vedno nove igrokaze in operete«. Omenjenih je samo troje izvirnih del: dve izgubljeni Tomšičevi in Jurčičeva »Veronika«. Izvirna in prevedena dela (omenjena so imena nekaterih prevajalcev — Tomšič, Mohorčič, Leban, Hubad, Gorenjec, Vesel) so ocenjevali člani znanstvenega odseka (posebej v tej službi omenjeni Grasselli, Stritar, Levec, Kersnik, Pleteršnik). Ponudi se nam tudi nekaj podatkov o honorarjih izvirnih in prevedenih dramskih del. Leto 1892 je res prelomnica: pomeni novo upanje, nov pogum in prvi poganjek rasti v pomembnejše umetniške kvalitete repertoarja, režiranja in igranja. »Vzdignemo se.« Ob tem se začne še ena velika akcija: vzpodbujanje občinstva »za naše predstave«. Prav tega je pogrešal Zarnik, ko je 1884 zaklical v odboru: »Igre neradi poslušajo ljudje.« Vedel je, da brez vnetega občinstva ni pravega gledališča. Precej podatkov pa iz našega gradiva načrpamo posebno o igralstvu in igralcih. Razen imen, ki jih poznamo že iz Trstenjaka (na pr. Jekovec, Jamnikova, Sršen, Rosova, Brusova, Pavšek, Perdan, Gostičeva, G. Nigrinova, Bajec, Zvonarjeva, Polakova) so tu še neznana in neomenjena. Igralčeve dolžnosti in pravice (teh je malo) so razvidne iz pogodbe z Odi-jevo (1872). Tudi o plačah, ki le niso bile tako zanič, zvemo kar precej: Odijeva, ki je bila med prvimi igralkami, je dobivala na mesec 60 goldinarjev, nekemu igralcu ponujajo za začetek 40, drugemu samo 10—15, tretja pa ima 35 mesečnih in po 2 goldinarja igralne nagrade. Tenoristu so bili 1892 pripravljeni plačati 100, basistu 60—70 goldinarjev. Vendar je treba vedeti, da je bil igralec plačan samo v času sezone, ki pa je bila sila kratkotrajna, tako 1. 1872 komaj štiri mesece in pol. Odtod Zamikov načrt za komite, ki bi gmotno podpiral »dobre igralne moči čez poletje«. Nekaj je boljši igralec zaslužil tudi z benefičnimi predstavami, a je moral odšteti društvu odstotke od inkasa oz. dobička. Garderobo pa si je moral oskrbeti na svoj račun. Vsi igralci in igralke, tudi najboljši, so bili dolžni sodelovati v zboru. Za zamujanje in motenje skušnje so (1872) plačevali denarno kazen (1—3 gld.). Z odborom niso bili zmeraj v najboljših odnosih in tudi ne zmeraj preveč v časteh: mnogi odbornikov so bili proti veselici za igralno osebje, niso pustili, da bi kateri od igralcev prišel v odbor (čeprav samo začasno — nadomestovat Nollija), zelo so obsojali njihov pohlep po denarju (»igralci bi se prikupili, če igrajo enkrat zastonj«) in zato toliko bolj hvalili igralca Drahslerja, ki se je v korist društva odpovedal precejšnji nagradi. Zvemo, da so z igralci velike sitnosti. Stare, ki jih je kot nekakšen režiser najbolj okusil, toži o težavah z njimi: kar naprej jih mora »prositi, miriti«. Celestina jim povrh odreka še umetniške odlike: »... rukoli ne bomo imeli dobrih iger (tj. predstav), ker nimamo boljših igralcev«. Sodba je zagotovo preostra, saj so se vsi, če so hoteli živeti, morali ukvarjati predvsem z drugimi opravili (bili so uradniki, trgovski pomočniki, zavarovalni agenti, obrtniki). Bili so pač polnokrvni diletantje, saj se igralskih veščin — razen v dramatični šoli. ki pa je le kdajpakdaj zaživotarila — niso imeli kje učiti. (Sele 1892 je DD dalo igralki podporo za študij na Dunaju.) In končno: le kako bi bilo mogoče oblikovati kvalitetne like, če si po pravilniku dobil besedilo za glavno vlogo teden dni, za manjšo pa tri dni pred uprizoritvijo? Iz silno revnih ostankov arhiva Dramatičnega društva smo torej iztrgali nemalo zanimivih podatkov. Ker pa ob tem nismo izčrpali nobenega posrednih virov (časopisje, predvsem SN, poročila DD v Taliji, plakati gledaliških predstav in omembe DD v korespondencah), pričujoče pisanje še ni in ne more biti popolno. Avtor upa, da bo delo do stoletnice DD opravil do kraja in si hkrati želi srečnega naključja, ki bi odkrilo nove svežnje ali še rajši kar ves izgubljeni arhiv DD. „ , „ , Mirko Mahnič L’Association dramatique entre 1869 et 1892 L’auteur de ce traité a étudié 37 documents (environ un centième) des archives de l’Association dramatique des années entre 1869 et 1892, les seuls qui se soient conservés: aucune trace n’est restée des autres matériaux. Bien que les résultats ne nous révèlent point de vérités jusqu’alors inconnues, ils nous offrent néanmoins beaucoup de petites données qui nous aideront à former une image plus claire de l'Association dramatique, initiateur du théâtre professionnel Slovène, dont nous célébrerons bientôt le lOO^me anniversaire. Parmi les fait plus importants il faut mentionner: Le comité de l’Association dramatique fut pendant toutes ces années très actif mais manquait de directeur ayant une formation théâtrale. Il tomba en proie au pessimisme et fut deux fois sur le point de faire cesser les représentations et une fois pensa sérieusemenet de céder cette tâche au directeur du théâtre allemand, L’Association souffrit de crises financières, artistiques et surtout de crises de répertoire. Un autre obstacle à sa progression fut la situation insupportable où elle se trouvait envers la théâtre allemand avec lequel elle devait partageait la scène et les jours de représentation. Sont intéressantes aussi les données sur l’acteur, sur sa situation financière, son aptitude professionnelle qui était très basse, et sur le degré de sa conscience artistique. On l’engageait et payait seulement durant la saison — c’est-à-dire à peine quatre mois, c’est pourquoi il devait nécessairement consacrer la majeure partie de scs forces à sa profession principale (il était commercant, fonctionnaire, artisan). Il devait se procurer les costumes de théâtre à ses propres frais. Jusqu'en 1892 les représentations naissaient pour ainsi dire d'elles-mcmes, la notion de metteur-en-scène étant jusqu’alors inconnue. On travaillait vite et par conséquent superficiellement. Et d'ailleurs, comment faire autrement, si le rôle principal ne devait être distribué, selon les réglementations, que 7 jours à l’avance et un rôle mineur 3 jours avant la première. Heureusement que le répertoire n’était pas exigeant. On donnait des pièces amusantes et des opérettes. L'année 1892 marque la rupture avec cette état de choses. C’est l'année où Ljubljana reçut sa première maison de théâtre. Naši likovni umetniki in novo deželno gledališče v Ljubljani Ko je v letu 1891 začelo rasti poslopje novega gledališča, je »gradbeno vodstvo deželnega teatra« sklenilo, da je za vsa pomembnejša likovna dela treba povabiti k sodelovanju predvsem domače umetnike. Povabilu, ki je bilo razposlano okrog 10. maja, so se odzvali — kolikor vemo iz ohranjenega dopisovanja — Ivana Kobilca iz Pariza, Ferdo Vesel iz Miinchna, skupaj Alojzij Šubic in Anton Ažbe, prav tako iz Miinchna, in Simon Ogrin z Vrhnike. Ivana Kobilca se je oglasila trikrat — vsakikrat po nemško: 1. — 25. maja piše, da je pripravljena izdelati šest stropnih slik za avditorij. Prosi, naj jo obvestijo o načrtu in roku izvršitve, na koncu pa javlja, da še nima nikakršnih skic, a jih bo naredila, brž ko bo dobila načrte. 2. — 11. junija sporoča, da bo naslednji -teden poslala dve skici; doslej ju ni mogla, ker je bila zaposlena. 3. — 16. julija pošilja obljubljeni skici PLES in MUZIKA, ki pa da le približno tolmačita njeno idejo. Hkrati sporoča še ceno (300—1800 fr.) ter prosi, naj jo obvestijo na ljubljanski naslov, saj bo v bližnji bodočnosti menjala bivališče. Ferdo Vesel je pisal petkrat, tudi vseskozi po nemško. Prvič piše 20. maja. Rad bi naslikal glavni zastor pa vprašuje, če naj slika »prikazuje pokrajino ali bogato figuralno kompozicijo«, potem pa še, če je platno na voljo ali pa ga bo morda moral sam nabaviti iz dogovorjenega denarja. Kajti »če bi moral iz zneska 1500 gld. sam nabaviti ogromno platno in druge potrebščine, bi imel čast še iz svojega nekaj dodati«. Pravi, da je skice in reprodukcije slavnemu deželnemu zboru že poslal in da bi prevzel »tudi druga dela s pogojem, da bi se upodobila na platnu«. Čez šest dni — 26. maja — že pošlje šest reprodukcij, pripravljen pa je poslati izgotovljene študije, a so »zelo velikega formata in za transport ne-prikladne«. Javlja, da je izgotovil tri alegorične slike, a njih reprodukcij ne more poslati, ker niso v njegovih rokah. V tretjem pišmu — 11. junija — sporoča, da zaradi pomanjkanja časa ni mogel poslati akvarelnih skic in da zdaj del-a na novem načrtu, ki si ga upa v 14 dneh uresničiti. 19. junija — s četrtim pismom — pošilja a-kvarelno skico za glavni zastor (velike v olju ne more poslati, ker še ni suha) in jo opiše: ženska figura predstavlja Umetnost, pred njo pa so »značilne kranjske narodne noše iz vseh krajev«, ki izročajo Umetnosti svoje umetnostne izdelke. Vse kaže, da se je s stavbnim odborom pogajal še za druge slike, saj omenja, da bi »proscenijske Modrice« in vrsto slik iz foyerja »lahko šele potem prevzel, če bi mi preostalo dovolj časa«. Z zadnjim pismom — 28. junija — je poslal tri skice za glavni zastor. »Popolna izdelava,« piše, »►mi ni bila mogoča, ker sem bil preveč zaposlen s pripravljanjem svoje razstave.« Iz opisa je razvidno, da je ostal pri prvotni zamisli: Kranjci se klanjajo Umetnosti. Pismo priča, da so si že segli v roke, saj beremo naslednjo izjavo: »Pripravljen sem sprejeti delo za pogojeno vsoto in ga opraviti natanko v določenem roku.« Vsakršno željo po spremembi kompozicije, pravi na koncu, bo rad upošteval. Ponudbe in pogajanja Alojzija Šubica in Antona Ažbeta so ohranjena v treh pismih; prvega sta podpisala oba, drugega in tretjega pa samo Šubic. Vsa so v slovenščini. Tudi onadva sta se — kot Vesel — odločila za zastor. 1. SLAVNO STAUBENO VODSTVO DEŽELNEGA GLEDIŠA V LJUBLJANI! Spodaj podpisana si vsojata, slavnemu staubnemu vodstvu deželnega gle-diša, na pismo od 8. t. m. sledeče odgovoriti: Tu Vam pošljeva na zahtevanje dve študiji in 4 skice, da se prepričate v najini zmožnosti. Skice so seveda površno narejene, ker samo misel izražujejo. Cena zastora bila bi od 1600 do 2000 gld, seveda natančna cena mogla bi se še le po dokončani škici odločiti. Kar se tiče stroškov imela bi jih od 700 do 800 gld, kolikor sva mogla površno naprej proračuniti: obenem pa zagotavljava, da bo zastor gotovo Vsim v zadovoljnost, dobro in umetniško sn-€s.c>Zt/Cj oZa. cA. narejen, ker imava že sama tu najboljši pripomočke in obenem še izvrstno korekturo naših profesorjev. Zastor bi zgotovila v teku 4 mesecah, od časa, ko dobeva odločno naročilo. Prosiva pa slavno vodstvo dežel, glediša, najudaneje, da bi nama precej odgovoriti blagovolil; če si je morda slav. vodstvo odločilo, kakošni »motiv«, da bi zastor predstavljal, ali pa če morda nama samima to pripustite. Da bi potem midva mogla škico pred začeti in da bi, če bi slav. vodstv. dež. glediša nama to delo pripustilo potem lažje primerni atelije preskrbela, kar se drugače tu v Monakcvem teško dobi, a sedaj pa, ko gre več slikarjev na deželo, bilo bi to lažje. Obenem Vas prosiva, da najune študije in skice po dokončani razsodbi nazaj pošlete. Nadjaje se, da bo nama slavno staubeno vodstvo deželn. glediša, naročilo zastora nakloniti blagovolilo, sva z najodličnejšim spoštovanjem spodaj podpisana. V Monakovem, dne 12. maja 1891. Al. Šubic akad. slikar Anton Ažbe slikar V Monakovem, 2/7. 1891_ SLAVNO STAUBENO VODSTVO DEŽELNIGA GLEDIŠA V LJUBLJANI! Tu si usojam Vam poslati eno škico za zastor glediša, da iz nje razvidite, kako jaz mislim zastor narediti, če bi mi slavno stavbeno vodstvo to delo naklonilo. Kot iz škice razvidite je nasredi zastora v beli obleki »Karniolija« katera na njeni desni strani blagoslavlja narod slovenski, kateri prinaša boginji pridelke v dar in se ji klanja. Na levi strani pa so zastopniki znanosti in umetnosti, katere ima »Karniolija« pod svojim varstvom in jim podaja lavoriko. Na levi strani Karniolije je v ozadju Ljubljana, na desni kos noviga glediša (poslopje). Odspred je boginja igralka, ležeča na tleh in držeč enemu amoretu masko pred obrazom. — Na desni strani boginje je znak darovanja (trinog) in na levi strani držita dva amoreta grb Ljubljanskiga mesta. Nad »Karniolijo« držita dva amoreta plavajoč v zraku venec z različnih pridelkov povezan z trikolorom. Odspodaj pod sliko je »friz« z grbom Kranjskim in na obeh straneh zopet venec z različnimi amoreti. Upam, da bode iz tega slavno stavbeno vodstvo razvidelo idejo za zastor. Če bi mi delo zastora izročili, popravil bom rad in prenaredil, kar bi zahtevali in na odločno naročilo naredil eno škico, katera bi bila večji in bolj natanko narejena, in potej bi še le zastor izgotovil. Nadjaje se kmalu odločnega odgovora, sem z odličnim spoštovanjem ves Vam udani Al. Šubic SLAVNO STAVBENO VODSTVO DEŽEL. GLED1ŠA V LJUBLJANI! Vljudno vas prosim, da mi naznaniti blagovolite, če ste li prejeli od mene in tovariša Ažbeta poslane študije in Skice. In od mene poslano Skico za zastor, kojo sem pred desetimi dnevi na Vas poslal. Prosim Vas bodite tako dobri in naznanite mi, ali smem na naročilo upati ali ne. Teško mi je toliko časa v tej negotovosti in rad bi kaj o tem zvedil. Rad in z veseljem bi naročilo prevzel in gotovo Vam in drugim v zadovoljnost napravil. Če bo slavno vodstvo stavbeno dežel, glediša tako dobro in mi to naročilo dalo, prizadjal se bom na vso moč delo izvrstno izpolniti in koliko mogoče po Vaši želji. Za kar Vam bom vedno hvaležen, da bi meni to častno delo izročili. — Prosim Vas obenem, da mi poslati blagovolite mojo in g. Ažbeta študijo »glava« (Portret študija) saj do 20. t. m., ker v tem času je tu akademična razstava in oba to rabiva, ker morava razstaviti. Prosim Vas tedaj še enkrat, da koj odpočijete študije nazaj, ker jih oba nujno za razstavo rabiva. Nadjaje se, da mi boste mojo prošnjo spolnili, kakor tudi da me bode slavno stavbeno vodstvo deželniga glediša z naročilom se name ozir jemalo in mi to častno delo nakloniti blagovolilo, za kar Vam bom vedno hvaležen, sem z najodličnejšim spoštovanjem, Vam vdani V Monakovem, 11. julij 1891. Al. Šubic Tudi Ogrinovo ponudbo (v slovenščini) objavljamo v celoti: SLAVNI DEŽELNI ODBOR! Slavno staubno vodstvo deželnega gledišča v Ljubljani povabilo je z dne 1015 1891 leta podpisanca, da se udeleži konkurenčne ponudbe slikarskih del za novo deželno gledišče v Ljubljani. Podpisanec sem volje sprejeti izgotovo nastropnih slik, t. je sedem alegoričnih slik, predstavljajočih boginje igre, plesa, godbe i. t. d. Ker pa sem ravno zdaj preobložen z mudnim delom, s slikami na presno prezbitorija v Borovnici, mi ni mogoče dostojno načertati (skicirati) napomen-vanih slik. Vender prilagam nekak mal osnutek ene slike, ki pa se seveda ne sme kot dovršen upoštevati. Pač pa sem pripravljen napraviti osnuteke (Skizzi) za vsako sliko posebej, ako mi slavni deželni odbor napominvano delo zagotovi in se žnjim sploh porazumem, preden bi začel slikati »en groš«. Podpisanec zaveže se zajedno, izgotoviti vseh sedem slik do meseca novembra t. I. Okrožnih 6 slik stala bi vsaka 200 gold., skončna velika pa 300 gold. store j skupaj 1500 gold. Na Vrhniki 30 junija 1891. S. Ogrin Simon Ogrin, slikar na Vrhniki, ponudi se za nastropna slikarska dela novega deželnega gledišča v Ljubljani. In rezultat? Nihče od imenovanih umetnikov ni prodrl. Od domačinov je dobil naročilo le kipar Gangl, ki je na glavnem pročelju postavil dve figuri VESELOIGRO IN ŽALOIGRO ter skupino GENIJ, GLASBA in DRAMA, na vrhu pročelja. Vsa druga umetniška dela so bila zaupana tujcem. Skupino na figuralnem slemenu je vlila dunajska tvrdka Fischer in Hasesteiner. Ornamentalno in figuralno slikarstvo in pozlačevanje v avditoriju in na fasadi je opravila tvrdka Winter in Rihter z Dunaja. Dekoracije tvrdka J. Kautsky in Rottonara — prav tako z Dunaja. Šest alegorij na stropu avditorija (DRAMA, VESELOIGRA, LIRIKA, GLASBA, PLES, SLAVA) in frizno sliko na stropu proscenija, ki predstavlja GLASBENO IDILO, je naslikal slikar Cech z Dunaja. Glavni zastor pa je naslikal prof. Liebscher v Pragi s Carniolijo in muzami in lepotami naše dežele okrog nje; na levi strani so alegorije VEDE, LJUDSKE GLASBE, POLJEDELSTVA itd., v ozadju je Ljubljana. Okvir je bogato ornamentalno okrašen z grbom Ljubljane v sredi. Zastor je širok 10,5 m, visok pa 8 m. Stal je 1500 gold. Razstavljen je bil v Narodnem gledališču v Pragi, kjer ga je strokovna kritika pohvalila kot resnično umetnino. 9. novembra je Slovenec kritiziral umetniška dela na stavbi. »Okrašeno je gledališče res bogato, vendar plastična ornamentika ni kaj pomenjiva, »barok« Zastor deželnega gledališča, delo prof. Liebscherja iz Prage jo moti. Naravnost zoprne pa so za gledalca tiste alegorične spake v kotih med okni in skupina na figuralnem slemenu, vliti po neki dunajski tvrdki. Rad bi poznal anatomijo teh podob. Tako kriviti in zavijati se dajo le kaki črvi, ne pa človeška telesa. Baš radi te skupine na slemenu je skupina kiparja Grngla na vrhu popolnoma uničena. Le škoda za tako v resnici umetniško in fino dovršeno delo, ker jo spodnje karikature tako motijo in ji vrednost jemljejo. Alegorične slike na plafondu so tudi od nekega Dunajčana. Premalo so vidne, slabo risane in še slabejše slikane.« Ganglova skupina »Genij, glasba in drama« vrh pročelja ljubljanske Opere Poudarja tudi, da so najeli za plastična in dekorativna dela zgolj tuje moči, meni, da bi naši umetniki znali stavbo okrasiti prav tako lepo, če ne lepše, z očitkom opomni vodstvo, da bi nova monumentalna stavba vendarle morala biti odsev domače vede in umetnosti, »domačega dlana in uma«. at Nos artistes et le nouveau théâtre national de Ljubljana En 1891, lorsque le peuple Slovène vivotait dans la cage de la mmarchie hongro-autrichienne, le nouvel édifice du théâtre se construisait à Ljubljana (l'Opéra actuel). Le comité de construction qui voulait donner à cet édifice monumental un extérieur et un intérieur aussi beaux que possible, invita nos artistes, peintres et sculpteurs, à y collaborer. Les artistes Slovènes Ivana Kobilca, Ferdo Vcsel, Alojzij Subie, Anton Azbe et Simon Ogrin, qui tous sauf le dernier avaient fait des études à l'étranger (Paris, München), exprimèrent dans quelques lettres, dont nous publions le contenu, qu’ils offraient volontiers leurs talents. Mais, néanmoins, toutes les commandes furent remises aux artistes et maisons viennoises. C’est ainsi que la maison d’Opéra est ornée seulement par trois oeuvres Slovènes, du sculpteur Alojz Gangl. Maše zbirke KNJIŽNICA Knjižnica Slovenskega gledališkega muzeja kot strokovno specializirana zbirka ima svoje težišče v slovenski teatralii in v njej sorodnih knjižnih zvrsteh. Poslovati je začela 1. januarja 1963. Do takrat je bilo zbrano ok. 5000 izvodov. V letu 1963 smo začeli ta knjižni fond sistematično in strokovno obdelovati. V prvi vrsti smo oddvojili slovenica cd ostalih knjig in revij in tako dobili: ok. 2000 izv. —• slovenica (knjig), ok. 630 izv. — slovenica (revij), ok. 1000 izv. — slovenica (tekstov), ok 1600 izv. — Lnozemica, skupaj ok. 5230 izv. starega fonda. Istočasno smo s tem letom začeli nabavljati vso našim namenom ustrezajočo literaturo (med drugim tudi vse vidnejše slovenske in jugoslovanske revije in časnike) in to z nakupi (N), darovi (D) in zamenami (Z): 983 izv. — slovenica (knjige), 115 izv. — slovenica (revije), 91 izv. — slovenica (teksti), 649 izv. — inozemica. Skupno se je od 1963. leta povečal fond naše knjižnice za 1838 izvodov. V letošnjem letu smo dobili iz Narcdne in univerzitetne knjižnice še ves lite-rarno-historični del arhiva Narodnega gledališča v Ljubljani (ok. 750 enot). S to pridobitvijo je naraslo število knjižnih izvodov na ok. *818 izvodov. Knjižnica je dostopna s pomočjo začasnih pomožnih katalogov, slovenica pa že s pomočjo na novo urejenega abecednega kataloga, v najkrajšem času pa bo tudi s pomočjo abecednega stvarnega kataloga. Poleg knjižnih izdaj so urejeni in dostopni vsi drobni tisti in slovenski duplikati. Stare defektne knjige, revije in tekste dajemo postopoma v vezavo (doslej 181 izvodov) in v mape (doslej dali zvezke v več sto map). Posebna skrb knjižnice je v izpopoljevanju stare teatralie. V ta namen so bili na osnovi raznih katalogov in priročnikov napravljeni seznami manjkajočih knjig, zvezkov in revij ter izročeni v naročilo raznim antikvariatom. V tej zvezi bomo v kratkem prevzeli iz Drame SNG vsie tekste do osvoboditve (ok. 800 izvodov). Z izpopolnjenim fondom naše knjižne gledališke preteklosti in sedanjosti bomo zadostili funkciji sistematičnega zbiralca, s čim hitrejšo katalogizacijo pa strokovni obdelavi knjižnice. FONOTEKA Fonoteka ali zbirka zvočnih zapisov je med vsemi našimi najmlajša. Njen poglavitni namen je predvsem v tem, da skuša s sodobnimi sredstvi ohraniti pričevanja o današnjem slovenskem gledališču in tako vsaj v našem času rešiti to, kar so pretekla obdobja zamudila. Zato snemamo na magnetofonski trak pomembnejše žive predstave v vseh slovenskih gledališčih, v sodelovanju z RTV kopiramo zvočne zapise radijskih iger, predvsem tistih, v katerih so še sodelovali starejši igralci, v samem muzeju pa snemamo razgovore z našimi starejšimi igralci in drugimi gledališkimi delavci. Čeprav bo imela pravo ceno ta naša zbirka kajpada šele v prihodnosti, je vendarle v njej tudi nekaj dokumentov preteklih obdobij. Med temi bi bilo treba predvsem omeniti gramofonske plošče (in kopije na magnetofonskem traku), na katerih se nam je ohranil glas Antona Verovška (Godec Jaka, Krjavelj), Danila (Obloški Tonček, Protestni shod proti podražitvi piva), tržaškega igralca Marija Sile (prav tako komični prizori), Otona Župančiča (recitacije lastnih pesmi, govor v Operi) itd. Vse to so res le drobci, vendar prav zato toliko bolj dragoceni. Kako hitro pa prehajajo, žal, komaj pretekli dnevi že v zgodovino, nam pričajo nekateri še razmeroma prav mladi dokumenti: zvočna kopija prvega slovenskega filma »Na svoji zemlji« s pokojnimi igralci Avgusto Danilovo, Mirom Kopačem, Lojzetom Potokarjem, film »Trideset let Drame« z Levarjem, Marijo Vero, Lipahom, Gregorinom, obnovitev partizanske predstave »Raztrgancev« z Lojzetom Potokarjem in Jožetom Tiranom, pa tudi razgovori, nedavno posneti v muzeju — z Milanom Skrbinškom ob pripravah za njegovo knjigo spominov ali razgovor z Lojzetom Potokarjem o partizanskem teatru. Nič manj dragoceni pa niso že zdaj dokumenti o danes zrelih igralcih, ki so ohranjeni v svojih mladostnih vlogah (primer za to je spet naš prvi film, pa tudi nekatere radijske igre), medtem ko smo mogli začeti s snemanjem živih predstav komaj pred dvema letoma. V letošnji sezoni smo začeli razen tega še s prvimi poskusnimi snemanji značil-nejših odlomkov iz živih predstav na ozki filmski trak. Četudi so ti poskusi še skromni po obsegu in po uspehu, vendar tako zbrano gradivo — po obsegu — predstavlja celovečerni film o ljubljanski Drami v tem letu. Nos collections Bibliothèque La bibliothèque du Musée du théâtre est une collection professionnelle spécialisée, se concentrant sur les pièces de théâtre Slovènes. Elle fut ouverte le 1. 1. 1963 et comprenait alors 5.000 exemplaires. Depuis, ses fonds font l’objet d'une étude systématique et professionnelle. La bibliothèque s’est procuré aussi les matériaux correspondants: 1838 exemplaires et 750 exemplaires (la bibliothèque nationale et universitaire lui a légué la partie historico-littéraire des archives du théâtre national de Ljubljana). Ses fonds comptent 7818 exemplaires de livres. Phonothèque La phonothèque est la plus récente des collections de notre musée. Nous avons dans les dernières années enregistré sur bande de magnétophone les plus importantes représentations de tous nos théâtres Slovènes. Cette année viennent s’y ajouter les premières scènes enregistrées sur pélicule de film étroite. Les enregistrements sonores qui se soient conservés de la période plus ancienne du théâtre slovène sont très rares (disques de A. Verovsek, A. Danilo, M. Sila, O. 2upanèic). Nous enregistrons outre les représentations, des interviews avec les acteurs plus âgés et autres matériaux documentaires. Slovenski gledališki muzej L3UBUANA Cankarjeva 11 odkupuje fotografije, plošče, pisma in ostale tehtnejše dokumente o razvoju slovenskega gledališča