FRANCE GOLOB PET POSLIKANIH SKRINJ IZ OKOLICE ŠKOFJE LOKE Vse do 20. stoletja je bila skrinja eden najpomembnejših delov inventarja slovenske kmetske domačije. V njej je kmet hranil svojo praznično obleko, nevesta poročno obleko (nošo) in v posebnih skrinjah svoje poljske pridelke. Skrinje so bile narejene iz mehkega ali trdega lesa. Po namembnosti jih lahko delimo v dve vrsti: v ženitovanjske — bile so poslikane, rezljane ali intarzirane — in v skrinje za poljske pridelke, ki niso bile likovno krašene. Skri nje za poljske pridelke pa so se razlikovale od ženitovanjskih tudi po veliko sti in notranji razporeditvi prekatnih sten.1 Zenitovanjska kmečka skrinja je bila med najvažnejšimi predmeti nevestine bale in znak njenega premo ženjskega stanja. V sestavku obravnavamo pet poslikanih ženitovanjskih skrinj z loškega ozemlja, ki so delo enega mojstra — delavnice. Vse skrinje so narejene iz mehkega lesa in so poslikane. Vseh pet skrinj ima enako oblikovano procelno stranico, razlikujejo pa se v konstrukciji. Mojster — delavnica uporablja za skrinje iz leta 1687 (Gorenja vas: 89,5 cm X 170,5 cm X 69,5 cm; si. 1), skrinjo iz leta 1698 (Forme: 86,9 cm X 176,5 cm X 71,2 cm; si. 2. — pro- čelna stranica in bočni stranici), skrinjo iz leta 1705 (P e v n o : 86,3 cm X X 173 cm X 68,5 cm; si. 3) za osnovo zgradbe bočni stranici skrinje. Bočni stranici skrinje sta zgoraj širši in se spodaj podaljšujeta z izrezom v noge, ki imajo v sredini spodaj izrezan sedlasti lok. Obe bočni stranici pa sta iz rezani tako, da je nanju z žeblji pritrjena čelna stranica in hrbtišče. Dno skrinje pa je pritrjeno z žeblji na bočni stranici (v njih je vrezan utor), na hrbtišče in od spodaj navzgor v procelno stranico. Na tako zgrajeno konst rukcijo je mojster z lesenimi zatiči pritrdil na procelno stranico arhitektur ne elemente, kot kanelirane pilastre, kapitele, loke, letev s trikotniškimi in kvadratnimi zobci in okvirne letve s plastičnimi profili (risba 1 in načrt skrinje — risba 2, 3). Vsi ti elementi tvorijo skupaj s procelno stranico slepo plastično arhitekturno fasado, ki jo dopolnjuje esasto izrezana zaključna le tev. Za skrinjo iz leta 1714 (Draga: 84,5 cm X 171,5 cm X 69 cm; si. 4) in skrinjo iz leta 1722 (Pevno: 83 cm X 181 cm X 78 cm; si. 5) mojster — de lavnica spremeni konstrukcijo. Skrinji oblikuje v zabojni tip, pri katerem so prečne noge pritrjene na dno. Za vezavo uporablja rogljičenje (cinkanje). Na tako narejen zaboj pritrdi z lesenimi zatiči na procelno stranico enake arhi tekturne elemente, kot so pri skrinjah z letnico 1687, 1698 in 1705. S spre membo konstrukcije pri prvih treh skrinjah sta bili osnova zgradbe bočni stranici, ki sta imeli tudi funkcijo nog, je mojster — delavnica v primeru pri skrinjah z letnico 1714 in 1722 (skrinji sta oblikovani v obliki zaboja) pod pritrjene prečne noge spodnji del skrinje zaključil z zaključno letvijo. 53 Gorenja vas pri Skofji Loki — skrinja iz leta 1687 Forme pri Skofji Loki — skrinja iz leta 1698 54 Pevno pri Skofji Loki — skrinja iz leta 1705 Draga pri Skofji Loki — skrinja iz leta 1714 Pevno pri Skofji Loki — skrinja iz leta 1722 55 Ob primerjavi pročelnih stranic slepe arhitekturne fasade je pri vseh petih navedenih skrinjah opazno, da so sestavljene iz enakih arhitekturnih členov. Mojster — delavnica oblikuje arhitekturno fasado pri vseh navede nih skrinjah tako, da so na pročelni strani skrinje tri pokončna pravokot- niška polja in štiri slepe arkade na kaneliranih pilastrih s kapiteli. Nad ar kadami pa sta dve položni pravokotniški polji. Spodnja letev je pri skrinjah z letnico 1687, 1698, 1705 esasto obžagana in se malce razlikuje od spodnje letve pri skrinjah z letnico 1714 in 1722. Potrdilo, da so skrinje delo iste roke — delavnice je tudi plastični profil okvirnih letev (risba 2F), ki je pri vseh petih skrinjah enak v prerezu in merilu! Ob naštetih nadrobnostih oblikovanja slepe arhitekturne fasade skrinje, saj vsebuje elemente, ki so vzeti iz resnične arhitekture (kanelirani pilastri, kapiteli, slepe arkade), je prisotna pri vseh petih slepih arhitekturnih fasadah ritmika — razmerje med nošenimi in nosečimi arhitekturnimi členi. For malne prvine, kot medsebojna ureditev — kažejo na preprosto varianto re nesančnih oblikovnih principov. V sestavku naj omenimo še skrinjo z Bukovice v Selški dolini iz hiše »pri Kalanu« z letnico 1667! Skrinja je v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, inv. številka E 3352. Skrinja ima enako konstrukcijo kot skrinje z 56 letnico 1687, 1698, 1705 in skoraj enak plastični profil okvirnih letev in zelo slične elemente poslikave. Da so skrinje delo istega mojstra — delavnice je razvidno tudi iz njihove poslikave (si. 6) in barvne skale (si. 7), ki se sestojijo iz črne, rdeče, rjave in zelene in naravne barve lesa. Mojster — delavnica se pri risbi poslužuje šestila s kovinskima iglama, s katerim vreze v les kroge in krožne segmente. Tako, kot je občutena pri likovni gradnji plastične pročelne stranice slepe arhitekturne fasade renesančna ritmika — razmerje med nošenimi in nose čimi arhitektonskimi elementi, je zapazna pri navedenih skrinjah tudi barv na skladnost. Mojster — delavnica poslika vse arhitekturne elemente petih plastičnih pročelnih stranic slepih arhitekturnih fasad z zeleno barvo, z iz jemo plastičnih profilov okvirnih letev in kapitelov nad pilastri, ki jih pou dari z rdečo barvo. V srednji pravokotniški polji naslika s črno barvo na naravno barvo lesa dvojno vitico. Nad arkadami naslika v položni pravokot niški polji na naravno barvo lesa s črno barvo ločni friz (poslužuje se šestila), ki ga izpolni z zeleno in rjavo barvo. Razlika pri poslikavi ločnega friza je samo pri skrinji z letnico 1714. Tu je namesto ločnega friza naslikana dvojna vitica. Na slepe arkadne loke je naslikana s črno barvo letnica. Med števil kami letnice sta naslikana medaljona z monogrami IHS in MRA. Vsa arkad na polja so poudarjena z rdečo barvo, na katera naslika s črno barvo (z upo rabo šestila) na zunanja arkadna polja poenostavljeno grotesko, na notranja arkadna polja pa elemente groteske. Zaključna letev ima v sredini naslikan na rjavi osnovi s črno barvo medaljon s stiliziranim srcem in križem. Na koncih vseh zaključnih letev so naslikane šestilne rozete ali elementi zvezde ali Davidova zvezda — slikarskj motivi, ki so povzeti iz bočnih stranic skri nje. Pri vseh petih skrinjah se slikarski element, ki je naslikan na levi strani bočne stranice razlikuje od slikarskega elementa, ki je naslikan na desni strani (si. 2). Enako šestilno rozeto, ki je naslikana na levi strani bočne stra- Barvna skala: Č — črna, R — rdeča, Rj — rjava, Z — zelena, NL — naravni les 57 niče, imata skrinji z letnico 1689 in 1722, ali enak motiv zvezde je naslikan na desni bočni stranici skrinj z letnico 1705 in 1722. Iz vsega povedanega je razvidno, da predstavlja pet skrinj opus enega mojstra — delavnice. Vse skrinje so bile najdene na loškem ozemlju in ker iz drugih geografskih območij ne poznamo enakih skrinj, menimo, da je moj ster — delavnica delovala na loškem ozemlju. Okvirni čas delovanja tega mojstra — delavnice je izpričan z doslej znanima letnicama na najstarejši (1687) in najmljaši (1722) skrinji. Sklepi: 1. Vse omenjene skrinje so ženitovanjske, saj imajo naslikano letnico po roke in imajo notranjo razporeditev (manjši predal s pokrovom in hori zontalno polico — za sklepanec narodne nošnje?), ki je značilna za skrinje, v katerih je bila hranjena obleka — nevestina bala. 2. Barvno paleto na omenjenih kmečkih skrinjah iz 17. stoletja, najdenih na loškem ozemlju, sestavljajo: črna, rdeča, rjava, zelena in naravna barva lesa. 3. Delavnica je bila več kot verjetno na loškem ozemlju, oziroma v me stu samem —• saj so to izdelki kvalificirane obrti, domnevamo zvezo z loškim obrtnikom — mizarjem (loškim meščanom) in temi izdelki. To domnevo ilustriramo glede na pisane vire,2 v katerih je omenjeno, da so pred letom 1729 opravljali v mestu mizarsko obrt štirje kvalificirani mizarji. Od teh so bili trije — hišni lastniki — loški meščani. Opombe 1. R. Andrejka, Star kmečki inventar iz 18. stoletja, Etnolog VII, 1934, str. 48 — in nekaj skrinj, ki jih poseduje Slovenski etnografski muzej v Ljubljani in drugi muzeji na Gorenjskem. — 2. P. Blaznik, Skofja Loka in loško gospostvo (973—1803), Skofja Loka 1973, str. 278 in 284. — 3. Zahvaljujem se za prijaznost ravnateljstvu Loškega muzeja v Škof j i Loki in akademskemu kiparju Tonetu Logondru, ki so mi omogočili fotografiranje in meritve nekaterih skrinj. — 4. Fotografski posnetki in risbe so delo avtorja tega sestavka. Zusammenfassung FtJNF BFMALTE TRUHEN AUS DEM GEBIET VON SKOFJA LOKA Im Beitrag wird die Arbeit von funf Hochzeitstruhen aus Dorfern in der Umgebung von Skofja Loka, Werken eines unbekannten Meisters bzw. einer Werk- statte, festgestellt und beschrieben. Auf den Truhen ist die Jahreszahl der Hoch- zeit aufgemalt, ihre innere Anordnung weist eine kleinere Lade und ein horizon- tales Bord auf, wie es fur die Aufbewahrung des Brautkleides (der Volkstracht) ublich ist. Die Palette der erwahnten, aus dem 17. Jh. stammenden Bauerntruhen umfafit folgende Farben: schwarz, rot, braun, griin und die Naturfarbe des Holzes. Die Werkstatte befand sich am wahrscheinlichsten im Gebiet von Skofja Loka bzw. in der Stadt selbst, es handelt sich ja um Erzeugnisse qualifizierter Hand- werker bzw. Tischler, deren Gevverbe schon vor dem Jahre 1729 in schriftlichen Quellen erwahnt vird.2 Die Zeitspanne des Wirkens dieses Meisters bzw. der Werk- statte bekunden die bisher bekannten Jahreszahlen auf der altesten (1687) und der jungsten Truhe (1722). 58 59 Konstrukcija plastične pročelne stranice na skrinji z letnico 60 načrt skrinje z letnico 1698 -17?? .171 naris stranski ris 71*2- a prečna vez b dno mere v cm pogled na odprto skrinjo od zgoraj Aksonometričn i pogle d konstrukcij e skrinj e z letnic o 169 8 (bre z proceln e stranice ) 61