Razgovori z našimi naroCnihi Današnja vrednost predvojne krone. P. M. Ž. Dodatno k našemu odgovoru pod gornjo šifro Vam sporočamo, da je naše najvišje aodišce v par primsrih valoriziralo tudi dedne odpravščine. Nek ofie je leta 1912 izrocil na 16.000 kron ocenjeno posestvo sinu, oaemletni hčeri pa lzgovorll 1800 kron. Na tožbo v letu 1928 je bil hčeri priznan znesek 18.000 din iz razloga, »ker je bil zneaek 1800 kron določen očividno v sorazmerju s takratno vrednoatjo poaestva in ga je amatrati aamo za merilo obveze, ne pa za običajen denarni dolg. Pri aedanjih razmerah znesek 1800 kron gospodarako sploh ne priliaja v poštev, zlasti ne za ustanovitev eksiatence ali za doto«. — V drugem primeru, ko je bila leta 1911 odpravščina določena na 2700 kron, jo je aodišče leta 1932 valoriziralo na 20.000 din iz razloga, da ima tožitelj po volji atrank dobiti aorazmeren delež na vrednoati domačije. — Izgleda, da boste morali tudi v Vašem primeru »dedačine« primerno vaiorizirati, ker to odgovarja čutu pravičnosti in izid eventualne pravde ne bi bil siguren. Nesoglasje med sosedoma radi sporne meje obmejnih njiv. I. B. Na meji Vašega in aosedovega poaestva leže njive. Ako se vpoštevajo meje, kakor so zarisane v mapi, ae vidi, da haanujete Vi precejšen koa aoaedove njive. Pomotoma ste tu pa tam odorali kos njegove njive, deloma je pa že Vaš prednik haanoval aoaedov avet. Sosed Vas namerava tožiti. Vam ne bo mogoče dokazati, da ate že 30 let javno, brez prošnje in brez sile hasnovali soaedov avet v današnjih mejah, aosed pa noče priznati Vaše pravice do dosedanjega hasnovanja. — Pravilno je, da ae zamore pravico do hasnovanja, odnosno lastnino do tuje zemlje pridobiti le a 30 letnim javnim, izključnim haanovanjem brez prošnje in brez aile, pri čemer pa ae zamore všteti tudi hasnovalna doba Vasih lastninskih prednikov. Ako tako dolgega hasnovanja ne morete dokazati, ae morate pač a so sedom poravnati, priznati mejo po mapi in ppuatiti nadaljnje posege v soaedov svet. Zadnje posestno atanje bi prialo v poštev le v morebitni tožbi radi motenja poaeati, v laatninski tožbi pa — in le-ta je merodajna — zadnje hasnovanje ni vpoštevno. Posojilnica noče dati porokinji izknjižene pobotnice. U. T. iz N. Poaojilnica je dala leta 1930 VaSemu sinu in ainahi, ki ata bila takrat obrtnika, 15.000 din poaojila, pri čemer ate zadolžnico podpisali tudi Vi kot porokinja. Bili ate in ate še kmetaka poaeatnica, odnosno kmet po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov. Odplačali ate Vi sami žia 11.460 din ter amatrate, da ate avojl obvezi že zadostili, radl česar zahtevate od Poaojllnice, da dovoli zbris zaatavne pravice, ki je v varatvo navedene njene terjatve vknjizena na Vaaem poaestvu. Poaojilnica Vaši prošnji noče ustreci, ker terjatev še ni popolnoma plačana in zahteva še naprej plačilo 8% obresti. — Ker ate očividno o priliki najetja poaojila sami dovolili, da ae vknjiži zaatavna pravica na Vaaem poaeatvu, ne morete priailiti Poaojilnice, da dovoli zbris zaatavne pravice, preden ni poaojilo v celoti vrnjeno. Glavna dolžnika ne uživata zaščite po uredbi o likvidaciji kmetakih dolgov in Posojilnica nl dolžna izpustiti jih iz plačilne obveze, niti ne znižati dolga in obresti. Vi ae boate mogli na avoje svojstvo kot zaščitena kmetica 8klicevati šele takrat, ko bo Posojilnica zahtevala plačilo od Vaa kot porokinje. Vsakoletno pošiljanje zadolžnice v podpia še ne znači terjanja na plačilo. — Zadnji atavek prvega odatavka člena 3. uredbe v likvidaciji kmetskih dolgov se glasi: »Obveznoat solidarnega dolžnika ali poroka se smatra za njegov dolg šele tedaj, kadar mora to obveznoat izpolniti.« Pravilnik k temu dodaja kot pojasnilo: »kadar terja upnik od njega plačilo«. — Po gorenjem ne bi imelo pomena proaiti za poaredovanje občino ali aodiače, odnosno delati pritožbe, ker ni utemeljenega upanja na uspeh. Le v primeru, ako bi bila Posojilnica i z v r š i 1 n i m potom doaegla vknjižbo zaatavne pravice v prid avoje poaojilne terjatve na Vašem poaestvu, bi ameli pri izvrailnem aodišču predlagati uteanitev izvršbe, v kolikor bi imela Posojilnica z ozirom na že dobljena odplačila več kot airotinsko varnoat. Sirotinska varnost je podana, kadar po zavarovanju, vračunši morebitna poprednja bremena, posestvo na kmetih ali zemljišče ni obremenjeno nad dve tretjini avoje prave vrednoati. Predlagate lahko zbria zastavne pravice raz poaameznih vložkov, ako jih je več obremenjenih, ali pa tudi bremenproati odpis kake parcele, ako je obremenjen le en zemljiškoknjižni vložek. — Povračila že pla- čanih zneakov nimate zakonite pravice zahtevatl, ker ate Jih plačali kot porokinja in pred pozivom, Sprememba močvirnatega travnika v ribnik — kopališ6e. Otvoritev gostilne ali delikatesiiice. Cl. M. Ste lastnik močvirnatega travnika, katerega bi radi spremenili v ribnik, otvorili kopališče, čolnarno ter goatilno ali delikatesnico. — Svoj travnik lahko vaak čaa avobodno spremenite v ribnlk, ne da bl za to potrebovali kakega oblaatnega dovoljenja. Vprašanje je le, ali ne boate morda kakor koli poaegli v pravice mejašev ali drugfih oaeb, ko bo dotok vode na Vaš avet najbrž povečan, odtok pa zmanjšan?! — Za otvoritev kopališča in čolnarne bi ai morali izpoalovati dovoljenje okrajnega načelstva; pogoji ne bodo težki. — Delikatesnica najbrž ne bi ustrezala Vašim amotrom, kajti ob nedeljah bi jo morali zapirati že ob dveb popoldne. — Za aamoatojno izvrševanje goatilniškega obrta je potreben dokaz poaebne izobrazbe, in aicer najmanj štiriletne zaposlitve v restavraciji, kavarni, penziji ali gostilni pri atrežbi go8tov ob dokazu o štirih uapešno dovršenih razredih ljudske šole. Kot popoln dokaz izobrazbe za opravljanje goatilničarske obrti služi tudi dokaz o samoatojnem opravljanju hotela, restavracije, gostilne, kavarne ali penzije, okrepčevalnice all krčme najmanj tri leta. Ako nimate te posebne izobrazbe, bi ameli gostilničarako obrt izvrševatl le po uapoaobljenem poalovodji. — Zato bi bilo najbolje, da zaprosite za dovolilo, otvoriti krčmo v manjšem obsegu, ki jo lahko vodite samostojno, brez posebne izobrazbe in brez poslovodje. V krčmi ae točijo alkoholne pijače, a ae amejo oddajati tudi brezalkoholne pijače in mrzla jedila. Za obrat krčme v manjšem obsegu ae amatra krCma, če ima samo eno sobo za goate in če imetnik aam ali a avojimi rodbinskimi člani, brez drugega zaposlenega pomožnega osebja, goatom nepoaredno atreže. Za samostojno opravljanje krčme v vaseh, ki niao klimatični ali letoviški kraji — čeprav ae krčma ne vodi v tako zvanem manjšem obaegu, zadošča dokttz o štirih uspešno dovršenih razredih ljudske šole ali gospodinjske šole. — Za pridobitev obrtnega dovoljenja je potrebno aledeče: Prijaviti bi 8e morali najbližjemu združenju gostilničarjev, plačati tako zvano inkorporacijo, nakar bi združenje Vašo prošnjo z dokumenti (rojatnim liatom, domovinskim liatom, nravstvenim apričevalom) poalalo Zbornici za TOI; zbornica bi Vam izatavila potrdilo po § 95. obrtnega zakona. Prošnjo a tem potrdilom bi nato predložili okrajnemu načelstvu.- Okra.ino načelatvo izdaja dovolitve po avobodni oceni glede na obče koristi in po dejanaki potrebi kraja in krajine, kjer naj ae obrt izvršuje. Zahtevalo bo predhodno od občine in združenja goatilničarjev mnenje glede potrebe, da ae naj izda dovolitev.