Maj 2003 leto 10
številka 111 CENA 180 SIT / Poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/
.. IZHAJA 15» V MESECU =
K Banka Koper
Nov Mercatorjev supermarket stran 6		B)E(o)(§/Si
Se vedno neskladja o golfu v Sečovljah stran a		Industrijska cesta 21, 6310 Izola
Popolna oskrba vida Za vaše oči Fotooptika Rio poskrbi
26. MMS bodo 20. in 21. junija
V	portoroškem Avditoriju se že pripravljajo na velik glasbeni dogodek, 26. festival Melodije morja in sonca.
V	petek, 20. junija ob 21. uri bo večer mladih izvajalcev, osrednji - Pop večer-bo v soboto, 21. junija. Sodelujoče bo sprejela tudi županja Vojka Štular s pogostitvijo (sardelijado) na Tartinijevem trgu. Letos bo nekoliko bolj angažirana TV Slovenija. Za zmagovalce so predvidene denarne nagrade. Podrobnosti o MMS so organizatorji predstavili v Gledališču Tartini v Piranu 14. maja. Več o MMS v naslednji številki.


Kar je čisto in jasno je resnično!
Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 64 00 500
V Luciji 109 novih stanovanj!
Znani in cenjeni piranski samostojni podjetnik z nepremičninami Gašpar Gašpar Mišič bo na sedanji lokaciji uprave in skladišč podjetja M-Degro v Luciji, na parceli št. 5902/ 3 k.o. Portorož v skupni izmeri 10.699 m2, zgradil novo stanovanjsko sosesko - 8 novih modemih stanovanjskih stolpičev klasične gradnje, s 109 dvosobnimi in trisobnimi stanovanji, z dvigali, ki stanovalce popeljejo do kletnih garažnih prostorov ter nekaj poslovnih prostorov. Za zemljišče, ki je bilo v lasti Mercatorjeve hčerinske družbe Degro, je kot daleč najboljši ponudnik, plačal 800 milijonov SIS (nekateri so ponujali tretjino manj), celotna investicija pa bo znašala blizu 5 milijard tolarjev. Te dni se s piransko županjo že pogovarja o morebitnih ugodnostih (zaradi garažnih prostorov) pri plačilu komunalnega prispevka, ki bi znal biti okrog 300 milijonov SIT. Domača Banka Koper je Mišiču že odobrila 1,4 milijarde SIT posojila, vključila pa naj bi se tudi v ponudbo stanovanjskih posojil zainteresiranim kupcem, ki jih je že kar nekaj, saj bodo stanovanja (kvadratni meter okrog 2500 evrov) šla za med, tudi zaradi odlične lokacije. Študijo je izdelal Fedor Anton Umek, dipl. ing. arh. Iz Ljubljane. Mišič si želi čimveč domačih kupcev. Kmalu bodo začeli z mšenjem starih objektov, temeljni kamen pa bosta položila skupaj s piransko županjo, predvidoma že oktobra letos. Po dobrih osmih letih se torej Luciji obeta nov demografski razvoj.
Skica novega stolpiča v Luciji.
irfcjni
V^ui
flVTtO-IHTER
UDOVIČ
PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV IN KATALIZATORJEV ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA
AVTOKLEPARSTVO - LIČARSTVO
ODKUP IN PRODAJA POŠKODOVANIH VOZIL, PRODAJA IN MONTAŽA VETROBRANSKIH STEKEL
Parecag 173a, 6333 Sečovlje Tel.: 05/672-02-00
Portorož-Obala 14B, tel. 05/674 41 49 V centru Portoroža nasproti starega hotela Palače
Menjalnica
ODPRTO VSAK DAN OD 8.30-17.00 OB NEDELJAH OD 9.00 -13.00
S.p.Ivan Konstantinovič univ.dipl.ekon.
šifra
Izola-Kristanov trg 2, tel. 05/640 11 10, GSM: 051/301-052 fax: 05/640 11 11
obala v malem immobili
Nepremičnine
www.sifra-nepremicnine-sp.si
NAKUP, PRODAJA, ZAMENJAVA HIŠ, STANOVANJ, PARCEL, IMAMO LICENCO IN 13 LET DELOVNIH IZKUŠENJ PRI POSLOVANJU Z NEPREMIČNINAMI
Foto color laboratory
Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 05 674-0880
quicklab@volja.net www.geocities.com/quicklab_fotolaboratorij
- za prenos fotografije s CD, disketa (flopy disk), SMART Media, Compact Flash iz digitalnega fotoaparata na fotografski papir
Ustanovljeno je Oljkarsko društvo Štorta Piran
V nedeljo, 27. aprila 2003 je 27. ustanoviteljev na ustanovni skupščini v Cetorah sprejelo pravila društva in ustanovilo Olj karsko društvo Štorta Piran. Predsednik društva j e Egidio Ziber iz Parecaga 168, kjer bo tudi sedež društva.
Tako so se končale daljše priprave na ustanovitev prvega oljkarskega društva v občini Piran, ki bo združevalo ljubitelje oljkarstva, spodbujalo in širilo to dejavnost, kot najbolj pomemben in hkrati zahteven cilj pa si je društvo zastavilo ponovno oživljanje in gojenje avtohtonih sort oljk, med katere zagotovo sodi tudi oljka štorta, po imenu katere nosi društvo tudi ime. Društvo bo odprto za sodelovanje s
sorodnimi društvi in za povezave v načrtovani prvi Zvezi društev oljkarjev Slovenije (ZDOS), s čimer naj bi imeli tudi nekoliko več možnosti za pridobitev in črpanje evropskih skladov. Sicer pa si bo društvo prizadevalo za visoko strokovno raven dela, spoštovanje etičnih in moralnih načel stroke pri delovanju društva, združevalo bo ljubitelje oljkarstva, seznanjalo bo člane in javnost o problemih in napredku na
strokovno izpopolnjevanje članov društva, organiziralo tečaje, pravočasno obveščalo člane o prisotnosti oljčnega škodljivca (oljčne muhe) , promoviralo stare sorte oljk in prodajo sadik starih sort oljk, sodelovalo bo s turističnimi organizacijami in društvi.
Osnutek logotipa novega društva je izdelal član Toni Biloslav.
Trenutne prostorske nepredvidene okoliščine so hotele, daje bilo piransko društvo ustanovljeno na območju izolske občine, sicer pa je to lahko že tudi prvi znak sodelovanja s tamkajšnjim oljkarskim društvom DOSI.
Na ustanovni skupščini so izvolili tudi organe društva; Upravni odbor, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. Upravni odbor šteje 5 članov. Za predsednika društva je bil soglasno izvoljen Egidio Žiber, ing. iz Parecaga 168, podpredsednik društva je Peter Deržek. Oba sta hkrati člana UO, ostali člani pa so še Branka Javornik, Bojan Brecelj in Toni Biloslav. V nadzorni odbor so bili izvoljeni Dušan Mahne, Robi Kante in Atilio Radojkovič. Člani disciplinske komisije so Franko Prodan, Valter Grižančič in Eda Brecelj. Tajnik društva je Benjamin Ličer.
Določili so tudi višino letno članarine, ki znaša 5000,00 SIT.
So Američani iz Iraka tudi kaj odnesli?
Novica da naj bi ameriški cariniki zasegli slike in druge dragocene predmete iz Sadamovih palač tudi pri televizijskem tehniku in časopisnem novinarju, ki sta se vračala iz Iraka, j e vrgla senco nad »čistostjo« in poštenostjo »humanitarne« intervencije v zalivski državi. Sadam morda že Siriji in se ne bo predal živ? Irak razdelili na tri sektorje - protektorate.
Znano je, da je bilo iz iraškega narodnega muzeja v Bagdadu takoj po kapitulaciji mesta ukradenih okrog 170 tisoč raznih predmetov, med njimi tudi nekateri neprecenljive zgodovinske vrednosti. V glavnem so ropali domačini, malce čudno pa se sliši, da bi kakšno dragocenost izmaknil tudi Američan, ki velja za poštenega in demokratičnega človeka. Nepošteno bi tudi bilo taka dejanja primerjati z Nacisti, ki so v času 2. svetovne vojne ropali dragocenosti po Evropi in jih vozili v Nemčijo. V splošni zmedi in anarhiji, takoj po padcu iraškega režima, seje začelo »ropianje stoletja« in šele oblikovanje Američanom lojalne iraške policije ter intervencija specialnih vojaških oddelkov ameriške vojske (tudi okrog bagdadskih bank) je vsaj za silo vzpostavila red in utirila življenje Iračanov v normalna kolesja. Zanimivo je, da so visoko kulturni Američani takoj dodobra zaščitili naftna polja in stavbo ministrstva za energijo, usodi pa so prepustili kulturne objekte in drugo pomembno bogato zgodovinsko dediščino.
Sadam še živ?
Iračani so s padcem svojega režima, v slabem mesecu dni od prvega napada anglo-ameriških sil 20. marca 2003, res okusili nekaj demokracije (ameriškega tipa), s katero pa si sedaj ne vedo kaj prida pomagati. Različnost narodov (in vere) je uspel držati skupaj le strog Sadamov režim, ki pa j e kriv za mnoge zločine. Irakjenatleh. Porušena mesta splošno razdejanje, gospodarski zastoj, na tisoče mrtvih, psihično zlomljenih ljudi, generacijske posledice strahovitih eksplozij, pomanjkanje osnovnih živil, vode (in celo bencina!). To je prava slika in epilog prvič v zgodovini tudi super-medijsko vodene »humanitarne vojne«, ki jo lahko sprožijo samo ZDA brez avtoritete OZN - in to kjerkoli na svetu, če bodo ugotovile, da je ta ali oni režim nespodoben in »poseduje« orožje za množično uničenje. Prav to orožje sedaj z vso vnemo iščejo v Iraku,
saj bi odkritje ublažilo nelegitimnost vojaškega posega v suvereno državo. Tudi če tega orožja ni, ga bodo našli! Če je Sadam še živ, ga bodo Američani zagotovo tudi našli. Morda pa je že v Siriji? Soditi bi mu moralo mednarodno sodišče - in ne napadalec-Američani. A kaj, ko pravico deli le zmagovalec. Le naivni Iračani upajo, da bo ameriška vojska, sedaj ko je opravila svoj posel, odšla. Prej lahko verjamemo novicam, da bo ta država odslej čisto navadni ameriški protektorat in ni treba veliko ugibati katere multinacionalke bodo obvladovale črpanje in promet z nafto. In res, Irak si bodo razdelili na tri protektorate, tako imenovane interesne cone najbolj »zaslužnih« za zmago nad nepridipravim režimom; ZDA-največji kos, potem velika Britanija - vedno vazal ZDA in na koncu presenečenje -Poljska, ki je nekoč sama okusila invazijo Hitlerjeve soldateske in pogrome nad poljskimi Židi.
Poduk iz iraškega primera
Predvsem je to opozorilo ZDA, konkretno predsednika Busha, da so ZDA najmočnejša vojaška sila na svetu zoper katero se ne kaže upreti, kajti kazen bo prehuda. Amerika je tako hočeš nočeš postala prvi svetovni policaj, kar pa j im ni šlo na roko, ko je obstajala močna Sovjetska zveza. Na filmskih posnetkih smo lahko videli kako so pozdravljali svojega predsednika, »nori od zmage zmage«. Mrtvi iraški civilisti so po vojaški doktrini »v naprej načrtovani stranski produkt vojne«. Prepričani so, da so z zmago nad iraškim režimom (ne nad ljudstvom) zatrli del zla, ki mu pravijo terorizem. Saj res, Irak je bil za ZDA zelo nevaren?
Ali se obeta nova blokovska delitev sveta?
Svet se je znašel v dokaj čudnem položaju, v katerem ne bodo imela dela
niti mednarodna sodišča za vojne zločine, ker jih največja vojaška sila niti ne bo priznala, saj lahko zaradi svoje neizmerne vojaške moči kar sama kaznuje neposlušne in tiste, ki nočejo sodelovati, ali so le proti napadu na posamezno suvereno državo. Dovolj je le obtožba, da je nek režim nevaren za svet - za Ameriko oziroma njihove nacionalne interese - in vojni poseg je tu. Nemci so imeli dober izrek: »Im Krieg schweigen die Gesetze« - V vojni obmolknejo zakoni.
Če so v ozadju iraške vojne določeni materialni interesi, karje dovolj očitno - nadzor nad tretjimi naj večjimi svetovnimi zalogami nafte in gibanjem globalnega gospodarstva - v prihodnosti ne bo več naj večja nevarnost terorizem, pač pa povsem nekaj čisto tretjega. Bojimo se lahko nove blokovske in politične delitve sveta, celo poslabšanja odnosov med ZDA in staro celino Evropo, ki bo kmalu (vsaj nekatere države), verjetno v nasprotju z ameriškimi interesi in interesi Nata, imela svojo vojsko.
Žrtve tudi med novinarji
Letos j e v svetu med opravljanjem dela umrlo že 23 novinarjev in kar 14 med vojnimi operacijami anglo-ameriških sil v Iraku. Morda ne po naključju, so v Bruslju na Svetovni dan svobode tiska (3. maj), ustanovili Inštitut za svobodo obveščanja (International News Safety Institute), ki bo skrbel za pravice in varnost novinarjev. Kot je znano, je generalna skupščina leta 1991 sprejela resolucijo o promociji in razširjanju svobode tiska v svetu, v kateri je med drugim zapisano, da so svobodni, pluralni in neodvisni mediji temeljna sestavina vsake demokratične družbe.
Žal smo se v iraški vojni srečali s povsem novim sindromom »varovanega novinarstva s strani vnaprej znanega zmagovalca«. Temu bi lahko tudi prvič rekli, da so bile med novinarji tudi po sili »prodane novinarske duše«.
Franc Krajnc
USPEHI MAŽORETK, SKUPINE METULJ IN PIRANSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA
12. in 13. aprila je v Športni dvorani Lucija potekalo 7. Državno tekmovanje mažoretnih skupin. Naš Twirling klub Piran je bil tudi tokrat zelo uspešen. Tekmovanja se je udeležilo 34 članic našega društva, ki so tekmovale v 14 različnih kategorijah in dosegle 10 zlatih , 5 srebrnih in 3 bronaste medalje. Ekipno je naše društvo zasedlo 1. mesto in prejelo prehodni pokal ter povabilo za udeležbo na Evropskem prvenstvu, ki bo meseca julija v Dublino na Irskem.
Nataša Pogačar , Lea Bajc in Laura Cocetta - članice naše plesne skupine Metulj so se v času od 1. - 4.5.2003 udeležile plesnega tekmovanja European open v Avstriji. Tekmovale so v kategorij i contemporary - modem in kategoriji senior I. ( od 16-24 let). V finale seje uvrstila Nataša Pogačar s solo plesom in dosegla 2. mesto.
Kulturno društvo plesna skupina Metulj bo letos praznovalo 45 obletnico ustanovitve in neprekinjenega delovanja od tega jih že 39 let uspešno vodi koreografija in mentorica Lidija Pogačar. Komisija za priznanja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je odločila, da se naši skupni podeli eno najvišjih državnih priznanj
za ples - listino Mete Vidmar. Priznanje bo predvidoma podeljeno na prireditvi, ki jo v počastitev obletnice načrtujemo v mesecu oktobru.
V nedeljo 11.5.2003 se je naš Mladinski pihalni orkester Piran udeležil Tekmovanja pihalnih orkestrov Slovenije v koncertni kategoriji in dosegel ZLATO PLAKETO. S tem uspehom je potrdil dosedanje uspehe našega orkestra in se uvrstil med 8 najuspešnejših pihalnih orkestrov v Sloveniji. Tekmovanje je ocenjevala 4 članska žirija v sestavi: univ.prof.dr. Wolfgang Suppan (Avstrija), dr. Fridrich Andras ( Madžarska ), mag. Rudolf Zangl ( Avstija) in Jože Hriberšek ( dirigent ZSG ).
Pihalnih orkestrov v Sloveniji je 130 tekmovanja , ki jih organizira Zveza slovenskih godb pa so organizirana v petih težavnostnih kategorijah in sicer : 4., 3., 2., L in koncertna kategorija. Prehod iz ene v dmgo kategorijo je možen le po prejetem zlatem odličju v nižji kategorij. Mladinski pihalni orkester Piran j e v koncertni kategoriji tekmoval že leta 1995 in tudi takrat prejel zlato plaketo.
ZKD KAROL PAHOR PIRAN Elizabeta Fičur
Odličen sprejem slovenskega podjetnika na Tajvanu
Direktor Franc Repič s tajnico firme Chevalier v mestu Taipei.
Direktor družbe Tehnotron d.o.o. Lucija , univ. dipl. inženir strojništva Franc Repič že vrsto let poslovno sodeluje z več podjetji na Tajvanu, odkoder njegova firma uvaža sodobne obdelovalne stroje za kovino, kijih potem prodaja v Sloveniji. Franc Repič meni, da bi lahko Slovenija v to gospodarsko stabilno in razvito državo z okrog 23 milijoni prebivalcev, veliko več izvažala kot kažejo statistični podatki. Njeni prebivalci pa so zainteresirani tudi za turistične obiske, menda pa so težave s pridobivanjem viz. Tajvanci se ne bi odpovedali tudi našemu kraškemu pršutu, teranu in refošku, v Slovenijo pa bi izvažali njihovo visoko tehnologijo, banane, kokosov oreh...
Letalonosilka odplula brez enega marinca
Piranski policisti so skorajda dva tedna po odplutju ameriške letalonosilke Theodore Roosevelt v Luciji izsledili 23-letnega marinca, ki se je »pozabil« vkrcati na svojo ladjo. To, da vojaka ni bilo na krovu so seveda odkrili kar Američani sami, a šele, ko je bila velika jeklena pošast že daleč na Jadranu. Zaprosili so naše policiste naj malce pogledajo naokrog in piranski fantje v modrem so mladeniča odkrili v Luciji, kje drugje kot pri dekletu. Tako je bil zaljubljen, da se je pozabil celo prijaviti. Sodnik za prekrške je razumel njegove srčne težave in mu prisodil le opomin, kako bodo ukrepali njegovi predpostavljeni ne vemo. V svinčenih časih se je temu reklo dezerterstvo, kazen pa je bila neprimerno hujša.
stran 3
primorski iA'p
Piranska županja sprejela ruskega kozmonavta Volkova
Alexander Alexsandrovič Volkov, ki je bil kar tri krat na vesoljski ladji Mir, je na uradnem sprejemu pri županji Občine Piran Vojki Štular (18. aprila 2003) povedal veliko zanimivosti o prostranem vesolju. S soprogo Ano sta ni nato na kratko ogledala tudi mesto Piran, ki ga, kot je dejal v šali, z vesolja žal ni mogel videti.
Alexander A. Volkov s soprogo Ano na sprejemu pri piranski županji * "jki Štular, 18. aprila 2003. FOTO: FK-Primorski utrip.
55-letni heroj vesoljskih poletov in njegova žena Ana sta bila na nekajdnevnih počitnicah v Krkinem zdravilišču v Strunjanu. Na sprejem k Piranski županji Vojki Štular ju je Pripeljal teniški učitelj Hari Ambrožič, „1 je zanimivima gostoma nudil tudi solo tenisa.
Piranska županja Vojka Štular bo zapisana v anale kot ena redkih županj v Sloveniji, ki ji je pripadla čast sprejeti enega najslavnejših ruskih kozmonavtov sodobnega časa, kije kar tri krat, skupaj 185 dni, prebival na vesoljski ladji Mir. Potem ko je gostoma predstavila občino Piran je za renutek nastala tišina. Kaj sploh vprašati, saj mi navadni smrtniki v resnici, razen tega, da ponoči gledamo v zvezde, o neskončni prostranosti vesolja ne vemo skorajda nič. Že prvo vprašanje, ki sem ga zastavil je bilo napačno, namreč Volkova sem ^nenoval astronavt, pa meje popravil »veste jaz sem kozmonavt«. Priznati ™°ram, da nisem razumel razlike. K °ZIrtos (grška beseda) svetovni red vesolje. Nastala je prava učna ura in oda, da nas ni bilo na sprejemu še ■ eip Mj je vesolje, kje je njegov začetek lnKkje konec, ga kdo sploh lahko kdaj obvladuje? Tu se človeški um konča, bkaj pa bo zagotovo držalo; v vesolju red. Milijarde svetlobnih teles °ZlJ° v svojem zakonitem zaporedju, svojem prostoru, dovolj oddaljena ruga od druge, kjer ne štejejo kilometri nrpak svetlobna leta in ki se s svojo stno gravitacijsko privlačnostjo anjjejo, da ne bi prišlo do vesoljske a astrofe, da ne bi ugasnile vse luči in nastala večna tema. Večkrat rečemo, X vesolju ostaneš mlad in če se čez oHn ymeš s' še vedno tak kot si v ,etel- Žal ni tako. Tudi v vesolju Jajo fizične zakonitosti. Mi ljudje, te as° materjo Zemljo, smo le delček natančnosti in se trdno počutimo Živimo v zmoti, tudi, ko se Ve fa °*3rne se oziramo navzgor.
° J ski junaki kova Volkov vedo več, dn. 0 Veb> kajti oni so si naš in še kakšen »bl'^1 ^anet lahko ogledali že od *zu«. Alexander A. Volkov je testni
pilot na vojaških letalih in ima čin polkovnika. Prvič je poletel v vesolje leta 1985 s plovilom Sojuz T-14. Potem je poveljeval sovjetsko-francoski posadki. S francoskim kolegom sta z vesolja celo opazovala Eifflov stolp, vidi se kitajski zid, sicer pa z vesolja lahko opazujejo tudi mesta. Na postaji Mir, ki je krožila okrog zemlje kar 15 let, je bil tri krat. Zadnjič, leta 1991, je poletel na Mir še iz Sovjetske zveze, a ko se je vrnil je pristal že v Rusiji, kajti medtem je SZ že razpadla, je povedal v šali. Vesoljska postaja Mirje krožila v orbiti 400 km oddaljena od Lune. Srednja oddaljenost zemlje od Lune pa je 384.321 kilometrov. Premer Lune je 3.476 kilometrov, zemljo obkroži v eliptičnem tiru v 27 dneh, 7 urah in, 43 minutah in 14 sekundah. Kroži s hitrostjo 2,4 km v sekundi - in nam kaže vedno isto stran. Luna je štiri krat manjša od zemlje, njena masa pa sto krat. Človek, ki tehta na zemlji 75 kilogramov bo na Luni tehtal le 15 kilogramov. Pod žgočim soncem in vesoljskim hladom se temperature na Luni spuščajo do 173 stopinj in naraščajo do 117 stopinj. Odkod seje vzela Luna, kije kot nekakšna sestrica Zemlje? Teorij je veliko.Ena celo govori, da seje nekoč odtrgala od Zemlje.
Svet se je čudil ruskim uspehom. Američani so bili šokirani.
Prvi sovjetski umetni Zemljini sateliti so se imenovali Sputnik (rusko sopotnik), 4. oktobra 1957, čudež in hkrati spoznanje Američanov, da Rusi niso samo tolpa Tatarov, ki jezdijo okoli po sibirskih stepah ampak so na področju vesoljske tehnologije v veliki prednosti. Sovjetska zveza je tudi prva, ki je presenetila svet s pošiljanjem človeških posadk v vesolje. Tako je Jurij Aleksejevič Gagarin 12. aprila 1961 enkrat obkrožil zemljo v novi vesoljski ladji Vostok in se je potem varno spustil skozi

Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva
Primorski u*r’p
Naslov 'n odSovorni urednik: Franc Krajnc
S£5»MsKddelka:
ed'D°S 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, Posta: informa.portoroz@siol.net
Med °8laSno trže"ie in
PTa p Cn'Ce ^toritve za medi je in tisk
°bala "Tuit* tiSk°vna agendja;
Teh!5- 6777 H0' GSM 031/851-240 Tisk- t"°, UICblnie: Informa Portorož K' Tlska™ Vek Koper
Ustanovitelj in izdajatelj:
mfimfifii®
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Obala 125, tel.: 05 6777 140, tel./fax: 05 677 0185, fax: 05 6777 139 Adrijana Krajnc Vasovič s.p.
Matična št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna št. 59225246 Transakcijski račun št.: 10100-0035275306 BK, PE Lucija
Letna naročnina (za 12 številk) 1.800,00 SIT Časopis je vpisan v razvidu medijev Ministrstva za kulturo RS pod zap. štev. 460.
Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8,5%.
zemeljsko atmosfero in s padalom srečno pristal na zemlji. Žal je usoda hotela, da se je Gagarin leta 1968 smrtno ponesrečil z letalom.
Svet se je čudil ruskemu uspehu. Američani so bili šokirani. Takratni predsednik ZDA John F. Kennedy je v spomenici, ki nosi datum 20. april 1961 med drugim zapisal, daje Luna kot človekov simbol za blaznost postala tudi žarišče ponosa vsega ameriškega naroda. In res. Američani so se podvizali. Že leta 1958, leto dni po izstrelitvi Sputnika I v ZDA ustanovijo agencijo za vesolje NASA. Začeli so s programom Mercury, ki pa ni bil najbolj uspešen. Resje, da so že 5. maja 1961 zjutraj z raketo poslali v vesolje vesoljca Sheparda, vendar je bilo to daleč od uspeha Gagarina, kije zemljo obkrožil. Tekma se je začela. Zato smo vprašali Volkova, zakaj niso Sovjeti poskušali prvi priti na Luno s človeško posadko? »Saj smo poskušali in to kar tri krat, žal ni šlo. Sedaj vlagamo v Rusiji veliko naporov za potovanje na Mars.« Kdo ve, morda pa bodo pa Rusi prvi poleteli na Mars in ni izključeno, da ne bi mogel biti poveljnik posadke prav Alexander A. Volkov? Vesoljska tekma za osvojitev Lune je žal zahtevala tudi veliko življenj tako ameriških kot tudi sovjetskih astronavtov.
Prvi narodni ameriški junak, ki je poletel okrog zemlje je John Glenn, v nedeljo 20. julija 1969 ob 21.18 po srednjeevropskem času pa so se uresničile človeške sanje. Mogočna raketa Saturn 5 je ponesla v vesolje vesoljsko ladjo Apollo 11 in Neil Armstrong je prvi človek, ki je stopil na lunino površje. Sekundo za njim astronavt Edvin Aldrin.
Franc Krajnc
Dr. Mirana Male prejela priznanje
Na nedavnem 3. mednarodnem kongresu znanstvenih ved v Chietiju, ki se gaje udeležilo več strokovnjakov s področja medicinske stroke, je dr. Mirana Male iz Lucije prejela priznanje za zasluge na področju civilnih del. Čestitamo!
Dnevi
slovenske
obrti
Portorož 15. in 16. maja 2003
Letošnje vseslovensko srečanje slovenskih obrtnikov bo v portoroškem hotelu Metropol. Dnevi slovenske obrti se bodo začeli z zasedanjem skupščine Obrtne zbornice Slovenije, ki bo v četrtek, 15. maja ob 14. uri. Obrtniki se bodo pogovarjali s ključnimi ministri, saj je tem kar dovolj, med njimi zelo zaskrbljujoča	plačilna
disciplina. Vabljiva je kajpak tudi tema o organiziranosti obrti v EU. Podelili bodo tudi priznanje Obrtnik leta. Območna obrtna zbornica Piran pa je organizator 20. športnih iger obrtnikov in delavcev notranjsko-primorske regije, ki bodo 31.5. 2003 z začetkom ob 9. uri. Udeležilo naj bi se 400 tekmovalcev iz trinajstih Območnih zbornic, je zapisal predsednik OOZ Piran Pavel Lovrečič.
Kako pomagati mornarjem na ladji SINES?
Mornarji z zapuščene ladje Sineš odslej ne smejo več gladovno stavkati na kopnem.
Prispel je tudi lastnik ladje, ki naj bi poravnal dolgove.
Na posebno prošnjo predstavnice Sindikata Pomorščakov Slovenije smo se zganili tudi v Primorskem utripu, čeprav smo prepričani, da mediji v tako pravno zapletenih primerih, v katerih so se znašli pomorščaki tovorne ladje SINES v Izoli, razen priložnostne pomoči ali darila, ne moremo veliko pomagati.
Sest momaijev iz Ukrajine nima urejene vize. Petim je policija pred kratkim izročila pisna opozorila (eden ga ni hotel sprejeti zato so ga odvedli k sodnici za prekrške), da so kršili zakon o tujcih zato so se morali vrniti na ladjo. Kako naj tam živijo je drugo vprašanje.
V Primorskem utripu smo zbrali 15.000 tolarjev in darovana sredstva 29. 4. 2003 predali mornarjem, ki so takrat še gladovno stavkali pred izolskim pokopališčem. Povedali so,
Urednik Primorskega utripa Franc Krajnc predaje pomorščakom ladje Sineš skromno denarno pomoč, ki so jo zbrali Lucijčani in Portorožani. To pa ni edina denarna pomoč, ki so jo nesrečni mornarji doslej že prejeli od dobrih ljudi. Tudi novinar Dela Boris Šuligoj jim je primaknil 1000 tolarjev.
da bi zaradi svojega brezizhodnega položaja šli tudi mirno protestirat pred občino, verjetno pa bi se morala (ob debelem pomorskem zakoniku) prej o tej zadevi zamisliti država. »Že nekaj mesecev nismo prejeli plače, Ladjedelnica Izola nam je zaprla vodo, izklopila elektriko, že nekaj dni uživamo suho hrano. Lastnik ladje SINES je na nas popolnoma pozabil«, nam je povedal Dimitro Safronov, kije na ladjo prišel iz Ukrajine, kot tudi pet njegovih kolegov. Trije mornarji so iz Romunije. Vsi, razen dveh mornarjev, so poročeni in imajo doma svoje družine.
Za pot do doma bi vsak potreboval okoli 400 evrov. Kaže pa, da to ni glavna uganka nastalega položaja mornarjev. Sofranov se je v imenu svojih kolegov zahvalil Primorskemu utripu, podjetju VBS Lucija, Turistični agenciji Maestral (prispevala je največ), Danijeli Grzenič, Marinku Babiču, Borisu Triparju in Gnjatič Duški za darovano finančno pomoč.
Ladja SINES priklenjena na pomol v izolski Ladjedelnici. Kako dolgo še?
Ladja ne more niti odpluti, saj še tudi nima goriva
Ob vsem kar se že nekaj časa dogaja na pomolu izolske Ladjedelnice se postavlja kar nekaj vprašanj. Kako je s poslovnim	dogovarjanjem
Ladjedelnica- SINES, kako na dogodek reagira Občina Izola na terenu katere se vse to dogaja? Županja Breda Pečan nam je povedala, da se to lokalne skupnost pravzaprav niti ne tiče, čeprav ji ni vseeno. Vprašala seje tudi, ali imajo mornarji, ki so iz Ukrajine, sploh veljavno vizo? Izkazalo seje, da je nimajo in iniciativo za rešitev njihovega statusa v naši državi mora prevzeti policija. Vsekakor pa ne bi bilo dobro, če bi dogodek prerasel v politično ali celo mednarodno afero. Stavka pred pokopališčem res ni bila ne simbolična, niti primerna.
Koliko pomoči mornarji sedaj sploh potrebujejo in kdo jim v resnici pomaga. Rdeči križ v prvi vrsti, Karitas - in Ladjedelnica, ki nekako prisilno gosti ladjo Sineš ter seveda najbolj poklicani sindikat, Branko Krznarič, inšpektor mednarodne federacije transportnih delavcev ITF, ki naj bi mornarjem celo ponudil brezplačne vozovnice za odhod domov. Momaiji že vedo kje tiči njihov osnovni problem. Če bi odšli in prenehali s svojimi zahtevami, bi ostali brez ficka - in adijo zaslužene ne prejete plače. Vsaj tako mislijo.
Ladja Sineš tako še naprej (na dan kot to pišemo) zaseda dragoceni ladjedelniški pomol. Prizadeti upniki, med katerimi je tudi izolska Ladjedelnica, so si verjetno najbolj želeli prihoda lastnika ladje Sineš in gospod Michele Assante di Cupillo je res prišel. Taje novinaiju Dela Borisu Šuligoju pred nedavnim povedal, daje Romune res zaposlil, Ukrajincev pa ne.To pa lahko zadevo še dodatno zaplete. Ladjo bi tudi prodal, če bi se našel pravi kupec. Pravi, da je ponudnikov kar nekaj. Le pomorščaki še ne vedo za njihovo usodo.
GOSPODARSTVO IN POLITIKA
Alja Budair
Območna organizacija RK Slovenije v Kopru ni občutila posledic afere
Nekateri so se zelo bali, da bo nedavna afera v krovni organizaciji Rdečega križa Slovenije sprožila splošno nezaupanje v našo največjo dobrodelno organizacijo in da bodo po svoje to čutili tudi v območnih organizacija RK. Izkazalo se je, da v glavnem le ni tako. Območne organizacije opravljajo svoje delo in pomagajo pomoči potrebnim kolikor se le da. Kako to delajo v Kopru nam je zaupala Alja Budair, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki ji pomaga Nadja Vlačič. Alja Budair se je pred nedavnim prijavila na razpis za direktorico Kobilarne Lipica.
Ali je afera v vodstvu RKS vplivala na spremenjen odnos ljudi do Rdečega križa?
»Ne, odnos do organizacije rdečega križa se nikakor ni spremenil, čeprav smo se tega zelo bali. Ljudje nam še naprej zaupajo in darujejo, saj vedo, da bodo njihove darovane stvari prek naše območne organizacije prišle v prave roke. V roke pomoči potrebnim. In takih žal ni malo, morda celo vedno več«.
Je Redeči križ bogata ali revna organizacija?
»Imamo neizmerno bogastvo-ljudi, za katere skrbimo, da bi jim bilo življenje lažje in lepše«.
Kaže da se v naši družbi porajajo vse večja protislovja?
»Res je, da smo v naši družbi, in to velja tudi za občino Koper, priče socialnemu razslojevanju in rojevanju protislovij. Na eni strani peščica bogatih ljudi, na drugi pa vedno večje množice revnih. Ne boste verjeli, nekateri so lačni, tudi otroci. RK pomaga kolikor more - z oblačili, obutvijo, nekaterim, najbolj pomoči potrebnim, plačujemo tudi položnice za vodarino, elektriko. Poglejte položnice, ki jim jih plačujemo. Neka gospa jih je prinesla kar za 100 tisoč tolarjev. Kaj naj v tem primeru stori RK, če jim grozijo z odklopom vode, elektrike?
Kako je z zbiranjem stvari za revne? »V Kopru smo namestili 12 zabojnikov za odlaganje oblek. Tedensko jih zberemo kakšno tono, skladišče pa je veliko le 30 kvadratnih metrov. Vsega, kar bi ljudje potrebovali (kavbojke, superge, plašči poleti), ni mogoče dobiti v zadostnih količinah. Vendar, oblačil je kljub temu dovolj za vse, ki jih potrebujejo.«
Je RK deponija starega, nerabljenega?
Ali ljudje, ki oddajajo rabljena oblačila in obutev upoštevajo higienske, kulturne, etične in druge norme tako, da oddajajo čiste, oprane, zlikane, zašite stvari?
»Povečini da, vsaj oni darovalci, ki se zavedajo, da bo njihove obleke nosil reven sočlovek. Žal najdemo v zabojnikih tudi kaj umazanega.«
Videli smo kako si v vašem skladišču na Vergijevem trgu 3, kjer imate tudi
sedež, Z ogromnega kupa trpajo v velike vreče oblačila celo tujci. Slučajno so to bili pomorci iz Egipta, medtem ko so se pred vrati nekatere ženske jezile, češ »pokupit če najbolju robo«
»Rabljenih oblačil je dovolj za vse, zato ne delamo razlik med tujci in domačini. Če je pred vrati preveč ljudi jih v skladišče spuščamo po skupinah. RK ne zasleduje kam kdo nosi darovano in komu potem to daje ali celo prodaja«.
Ali zbirate in dajete revnim tudi Živila. Koliko sredstev pravzaprav »obrnete« letno?
»Veste, RK mora živila najprej kupiti in plačati celo DDV! Če imamo denar postorimo tudi to dobro delo. To se zgodi običajno enkrat mesečno. Če govorimo o denarju, imamo na voljo letno od 25 do 28 milijonov SIT«.
Koliko imate članov in ali ste že določili članarino?
»Članov Območne organizacije RK Koper je okrog 5000. Članarine pa žal še nismo odločili, ker o tem, zaradi znanih razmer, še ni odločal pristojni organ, glavni odbor RKS v Ljubljani«.
Ali ni delo v takšnih okoliščinah (prekladanje umazanih cunj in še česar) malce zdravstveno tvegano? »Tvegano je tudi v trgovini, gostilni in še kje. Mar ne?«
V	Sloveniji beležimo letos 50. obletnico krvodajalstva.
Beležite v Kopru povečanje ali zmanjšanje števila krvodajalcev? »Rdeči križ Slovenije je, kot veste, organizator te humane dejavnosti. V Kopru na srečo beležimo porast števila krvodajalcev in to tudi v letošnjih prvih štirih mesecih je tako. S krvodajalci imamo stalne stike in jih pokličemo v primeru specifične potrebe. Hkrati se dogovarjamo in apeliramo na podjetja, da ohranjajo posluh za to humanitarno dejavnost in spodbujajo ter omogočajo svojim delavcem, da smejo tudi v delovnem času dajati kri. Na letošnjem srečanju v Mladinskem zdravilišču na Debelem rtiču smo zahvalili in odlikovali 170 krvodajalcev. V tednu Redečega križa (8. do 15. maj) smo še posebej aktivni«.
V	Območni organizaciji RK že četrto leto uspešno opravljate delo sekretarke. Na nedavnem razpisu pa ste se (v konkurenci še treh) prijavili za direktorico Kobilarne Lipica. Pripravili ste tudi krajši program razvoja,ali če temu rečemo »rešitve« znanih tegob Kobilarne.
»Nadaljevati moramo s poskusi, da bi si Kobilama Lipica utrdila svoj tržni in statusni položaj v prostoru EU, uspešno skrbela za vzrejo konj Lipicancev in bila pomemben dejavnik v turistični ponudbi Slovenije. Pri tem pa ne gre zanemariti ekonomskih temeljev. Potrebni so dolgoročni strateški in strokovni prijemi, brez prevelikega vpletanja dnevne politike. Mislim, da lahko s programom, ki sem ga pripravila, veliko pripomorem k razrešitvi teh problemov. Po naravi sem optimistka«.
Krajnc Franc
Še vedno neskladja o golfu
Okrogla miza, ki jo je 7.5.2003 v kulturnem domu v Novi vasi organizirala Območna enota Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije v Kopru, je ponovno opozorila na neskladje med kmetijsko stroko in njenimi predstavniki ter kmeti na eni in zagovorniki golfa v Sečoveljski dolini na drugi strani.
Okrogla miza, nekateri so se spraševali o legitimnosti sklica, je nosila naslov »Zakaj golf igrišča ravno na najboljša kmetjska zemljišča«? Sklical jo je predsednik Območne enote KGZS v Kopru Jožef Horvat, ki je županjo Vojko Štular opozoril, da bodo spremljali dogodke okrog golfa. »Bodite prepričani, držali vas bomo za proceduralne napake...« Okrogla miza se je na trenutke tako razvnela, da jo je županja skorajda hotela zapustiti. Kaj torej pove vsa zgodba o golfu? Morda to, da turizem golf res potrebuje, morda tudi to, da je sečoveljska dolina samo ena in je ne nikakor bi smeli nameniti za nič drugega kot za nadaljnjo kmetijsko pridelavo, kajti vzeti ji 66 hektarjev in jo še nazadnje pozidati (5 ha), pomeni tudi opehariti zainteresirane kmete. Direktor Vina Koper Nevio Pucer ne grozi več s tožbo, je nekoliko bolj zadovoljen, saj mu bo Občina Piran v Ribili in pri klavnici Kras zagotovila nadomestno zemljišče. Kdo pa so ostali oškodovani kmetje in kakšen je njihov status v tej zgodbi, pa verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Aldo Babič, predsednik uprave Casinoja je na okrogli mizi izrazil mnenje, daje treba zapletene zadeve reševati pri glavi, strpno. Torej je treba morebitnim upravičeno oškodovanim kmetom zagotoviti nadomestna zemljišča ali celo odškodnino! Tudi KS Sečovlje vztraja pri svoji že napovedani zahtevi - izgradnji ustrezne infrastrukture. Irena Vrhovnik je našla kar nekaj nedorečenosti (kolizija) v študiji, ki jo je za golf igrišče naročila (in plačala) Občina Piran. Ena takšnih smešnic je voda. Je in je hkrati ni, je slana, neuporabna za kmetijstvo, torej tudi za zalivanje golf igrišča. Irena Vrhovnik, ki je s svojim nastopom v obrambi kmetijcev zelo razočarala svojo bivšo profesorico, zatrjuje, da bi si vendarle lahko petičneži osmislili golf na Krogu, Sečoveljsko dolino pa naj pustijo miru! Voditelj okrogle mize Jožef Horvat (pravnik) je izrazil tudi sum, da piranski občinski svet, ki je že dal zeleno luč za golf igrišče, potrjuje neskladne dokumente in zavaja javnost, pisno (pozitivno) mnenje ministra Francija Buta pa je po njegovem mnenju njegovo zasebno mnenje in ne mnenje Ministrstva. Tu je še Kmetijski sklad, za katerega se ne ve, kakšne so njegove tožbene zahteve za parcele. In ne nazadnje odprti sta še dve pomembni stvari; kako globoko bo v to zgodbo stopila Občina Piran, ob tem pa se nihče iz turističnega gospodarstva, razen lepih besed o pomembnosti nove turistične ponudbe, ni javno izjasnil za financerja oziroma investitorja. Pričakujemo lahko, da to kmalu storil predsednik portoroškega golf kluba in se v naslednji fazi pojavil z debelo denarnico, ali vsaj njegova in še kakšna turistična firma.
Vrtec Semedela dobi klimo
V prostorih javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Vrtcu Semedela, poleti ne bo več tako vroče. Projekt »Klimatiziranje igralnic Vrtca Semedela« je namreč v polnem teku. Ravnateljica Nives Prša ga je skupaj s sodelavci in investitorjem Mestno občino Koper predstavila na novinarski konferenci v sredo, 14. maja v sejni sobi Vrtca Semedela. Otrokom in vzgojiteljicam je bilo včasih res zelo vroče, saj je temperatura v prostorih včasih dosegla tudi 35 stopinj in več.
Petdeseto druženje gostincev bo na Bledu
Letošnji jubilejni 50. gostinsko-turistični zbor Slovenije (GTZ) bo od 13. do 15. oktobra na Bledu. Kraj ob jezeru je gostil tudi 1. GTZ.
Prireditev je v zadnjih letih izgubljala na številu tekmovalcev pri razstavi kulinarike, slaščičarstva in pogrinjkov. Še vedno pa je to prava priložnost za druženje gostinskih in turističnih delavcev Slovenije, ki na uvodnem delu običajno tudi povedo kam plove naš turizem, kakšen odnos do dejavnosti ima država in koliko je pripravljena (v okviru raznih spodbud) primakniti za hitrejši razvoj. Nedvomno, da bodo gostinski in turistični delavci morali tudi kakšno reči o razvojnih krčih Zakona o pospeševanju turizma, ki govori tudi o ustanavljanju Lokalnih turističnih organizacij (LTO), z njegovo spremembo pa te bodo več obvezne. Nekaj zagotovo drži; Evropsko gospodarsko velesilo Nemčijo (gostje iz te države pri nas ustvarijo med tujci kar 23 % turističnih prenočitev) je zajela rahla gospodarska kriza in povečana brezposelnost.
Na takšnih srečanjih bi bila tudi priložnost vprašati se, kako je s tako imenr rimi turističnimi strategijami, s katerimi avtorji tudi veliko iztržijo, čepra\ 'čina zapisanega potem leži v predalih.
Na Bledu bo imela besedo predvsem gostinska stroka, zato veliko novega znanja pričakujejo od kuharjev, natakarjev, sobaric, recepcionerjev, ki se bodo pomerili na svojem običajnem strokovnem področju. Na Bledu bodo tekmovali tudi delavci iz obalnih gostinskih podjetij.
Rdeči križ pomaga tudi tujcem
Tale fotografija Primorskega utripa je nastala 7. maja v skladišču Območne organizacije Rdečega križa v Kopm na Vergijevem trgu in kaže kako si Egipčani, ki so v koprsko pristanišče pripotovali z ladjo, nabirajo rabljena oblačila. Odpeljali jih bodo v svojo domovino in podarili pomoči potrebnim ali celo prodali? Na Območni organizaciji RK pravijo, da imajo dovolj zbranih rabljenih oblačil za vse, kijih potrebujejo, ne glede na to ali so tujci ali domačini.
Popravek
V prejšnji številki smo pod naslovom Jubilejno leto krvodajalstva v Sloveniji objavili, daje Anton Umek 110 krat daroval kri. Žal se nam je pri prepisovanju vrinila napaka. Pravilno se glasi: 100 krat darovana kri. Avtorju članka Šimetu Sučiču se opravičujemo.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
KS Lucija si želi nov sedež
S kombinacijo preselitve na nov sedež pri Koblarju bi rešili tudi problem izgradnje nadomestne železniške hiške v Luciji
Na fotografiji Primorskega utripa: Javna obravnava v sejni dvorani KS Lucija 20. 3. 2003.
Upravna enota Piran v takih pogojih ne bi izdala pozitivnega soglasja o spremembi namembnosti prostorov KS Lucija, kajti tamkajšnji stanovalci se še predobro spominjajo rekonstrukcije pošte, ropotanja ob vrtanju s hiltiji, spraševali pa so se tudi kje novim stanovalcem zagotoviti dodatna parkirišča.
Ivan Bakič je mnenja, da bi morala KS Lucija poskusiti še enkrat in sklicati javno obravnavo ter zainteresiranim, ki lahko (odvisno od statusa stranke oziroma udeleženca v postopku) odločujoče vplivajo na razplet dogodkov, ponuditi drugačne oblike sodelovanja Morda jim
Svet Krajevne skupnosti Lucija je 8. 7. 2002 sprejel sklep o prodaji 300 kvadratnih metrov lastnih prostorov, 'zkupiček od prodaje pa naj bi namenili Za financiranje nove železniške hiške na lokaciji pri gostišču Koblar, kjer bi si KS zagotovila svoj, kot pravijo, bolj Primeren sedež. Namero Sveta KS Lucija Je 26.9.2002 odobril tudi Občinski svet Piran. KS Lucija je nato vodila postopek sprememb, ki pa je sedaj, kot kaže, nekoliko zastal, ker niso dobili odločbe Upravne enote Piran za spremembo namembnosti obstoječih prostorov iz Pisarn in poslovnih prostorov v stanovanja, oziroma jo morajo dopolniti s soglasji tamkajšnjih stanovalcev.
Sedanje pisarniške in poslovne prostore v 1 • nadstropju stanovanjskega stolpiča v Luciji, Obala 105-107, (nad Adriatic Agentom in Pošto) želijo preurediti in Pridobiti 6 novih stanovanj ter jih Prodati. Z izkupičkom bi financirali 'Vgradnjo nove železniške postaje (niške) na znani lokaciji pred gostiščem Roblar, kjer že več let čaka tudi nekaj spravljenih kamnitih blokov - ostankov Porušene nekdanje železniške postaje v Luciji. Kaže pa, da je zadeva s Preselitvijo KS nekoliko zamrznjena.
Nekateri se še spomnijo, daje JI •ran kot investitor pred \ nese timi leti dalo porušiti žel . 'sko oziroma tramvaj postajo *n na tem mestu zgradi jPanovanjsko-pos lovni
-vj uuui ureamstvo našega kolje seje nekako moralno (Ptsne obljube oziroma pravnih
r i •; rif*- mi—n*	SH	
i n , i ■ n	•	, ar
	1 L
l 11 n	Ji n n as
mk ; wm	mm m j
te ..	*	
Sedanji sedež KS Lucija 107 v Luciji.	v stanovanjsko-poslovnem stolpiču Obala 105-
ni), da bo v neposredni bližini pri gostišču Koblar zrasla nova železniška postaja, funkcionalni objekt, identičen stari postaji, vendar iz vsega tega doslej še ni bilo nič. Kombinacija, ki jo je ponudila KS Lucija je obetala hitro rešitev (o njej je razpravljal tudi Občinski svet, saj je KS omejena glede samostojnosti pri porabi investicijskih sredstev), sedaj pa kaže, daje očitno postala težje izvedljiva.
Namreč že na prvi javni obravnavi (na fotografiji) 20. 3.2003, ki stajo vodila pooblaščenec KS Lucija Ivan Bakič sicer iz Okolja Piran in delavec Upravne enote Piran, Svetovalec I Nebojša Kovačič, se je izkazalo, da
stanovalcem v tem stolpiču ni vseeno kaj se bo dogajalo v njihovem bivalnem okolju, predvsem pa niso verjeli, da KS na tej lokaciji ne more uspešno opravljati svojih nalog. Sedaj se nekateri sprašujejo zakaj bodoči investitor, ki bi moral vedeti za spremembo zakonodaje, ni malce počakal in zaprosil za spremembo namembnosti (nove stene, tlaki, stenske obloge, kopalnice, odtoki...) v novih zakonodajnih pogojih, saj sta bila nekaj dni po oddaji vloge sprejeta dva nova zakona; Zakon o gradnji objektov in Zakon o urejanju prostora, ki bistveno spreminjata položaj strank v postopku v vplivnem območju.
Predvidena nova lokacija pri gostišču Koblar in deponirani ostanki kamenja
Tisti, ki se pritoži ali ne soglaša z namerami graditelja, mora namreč v določenem roku (8 dni) svojo pritožbo tudi utemeljiti z (naročeno) ekspertizo, elaboratom, razlago... Zakon je namreč s temi spremembami hotel onemogočiti morebitna nagajanja sosedov ali dragih.
Upravna enota pozvala investitorja naj dopolni vlogo s soglasji
Ker pač mora zadeva naprej po stari zakonodaji, seje zaradi znanih razlogov za nekaj časa tudi ustavila. Očitno je namreč tudi bilo, da
ponuditi predkupno pravico ali kaj podobnega.
Bo Okolje šlo svojo pot?
Krajevni skupnosti Lucija preostane še ena kombinacija; namreč, da ponudijo v prodajo prostore v obstoječem stanju in z izkupičkom, ki bi bil po nekaterih ocenah bistveno manjši, sofinancirajo izgradnjo železniške hiške pri Koblarju ter si tako zagotovijo novi sedež, ali pa bo JP Okolje uveljavilo tržni način gradnje za prodajo. Sicer pa bi bil potreben tudi temeljit pogovor z novim vodstvom, predsednikom Sveta KS Petrom Bossmanom (ZLSD).
Franc Krajnc
2. letno srečanje nabavnih managerjev na Bernardinu
Kako do železniške povezave med Koprom in Trstom?
hotelu Histrion na Bernardinu se mudijo udeleženci 2. GV konference -nabavni managerji, ki bodo na dvodnevnem srečanju (15. in. 16. maja 2003) razpravljali o tem , kako lahko gospodarna in učinkovita nabavna funkcija Pripomore k uspešnosti podjetja. Po mnenju nekaterih ima racionalna in uspešna er Poceni nabava celo večji vpliv na dobiček kot prodaja. Res pa je, da se v svetu govori predvsem o uspehih prodaje in ne toliko o uspehih nabave. 1 M>1fVOdnjaje neKie vmes, kar pa pri moderni tehnologiji sploh ni več problem, v c|rieženci konference ocenjujejo, daje v sedanjem okolju globalne konkurence J Lako strateško pomembna tudi ta funkcija.
a konferenci bodo ustanovili tudi novo stanovsko organizacijo - Združenje nabavnikov Slovenije (ZNS).
8. marketinška konferenca v Portorožu
Letošnja marketinška konferenca, tradicionalni osrednji marketinški dogodek ■ ^oveniji in to že osmi po vrsti, bo letos 27. in 28. maja v Portorožu. Tema j aktl|alna; kako preživeti in uspeti v EU. Uvodno razmišljanje h konferenci J Podal dr. Janez Damjan, predsednik programskega sveta. Člani -garuzacijskega odbora in programskega sveta so Saša Jevšnik, dr. Janez jjAD11 in Eva Strohmaier. vodia projektov Agencije Imelda._
Koprski župan Boris Popovič je pred nedavni sprejem delegacijo Furlanije-Julijske Krajine (FJK), ki jo je vodil Renzo Tondo, predsednik vlade FJK. Pogovarjali so se o možnostih utrjevanja stikov in večjega sodelovanja pri morebitnih skupnih projektih, funkcionalnega povezovanja tržaškega in koprskega pristanišča, avtocestne in železniške povezave med Koprom in Trstom., skrbi za čisto okolje, o javnih prevozih in še o čem. Morebitna železniška povezava bo temelj za preusmerjanje blagovnih tokov iz Slovenije v Evropo prek Trsta. Drugega tira potem sploh ne bi rabili. Kakšen skupni projekt (morda prav železniško povezavo) bi morda bilo mogoče financirati iz sredstev evropskih skladov.
Na fotografiji z leve proti desni: Župan Boris Popovič, predsednik Renzo Tondo, Norberto Capello, italijanski veleposlanik v Sloveniji, Matteo Botruzzo, podpredsednik deželnega sveta FJK.
FOTO: Breda K.
GOSPODARSTVO IN FINANCE
V Luciji nastaja nov Mercatorjev supermarket
Stavbo bivšega diskonta Mercator Degro v Luciji bodo povsem preuredili v supermarket Poslovnega sistema Mercator, v katerem bodo potrošnikom na voljo tudi delikatesa, mesnica in gostinski lokal. V prvo nadstropje se vrača salon pohištva.
Pri Mercatorju upajo, da bo supermarket v Luciji odprt le julija letos.
FOTO: FK-Primorski utrip.
Enota Diskont je zaprta že od 30. aprila. Zgradba bo ostala v približno enakih gabaritih, vendar bo veliko lepša, praktična in funkcionalna. V pritličju bo potrošnikom na voljo Marcatorjev supermarket z delikateso in mesnico ter gostinskim lokalom, v prvo nadstropje pa se vrača salon pohištva, ki so ga začasno preselili v prostore bivših Finalov v obrtno cono v Luciji.
Prvotno je bilo namenjeno, da bodo obstoječo zgradbo zvišali za eno nadstropje, v katerem bi bile pisarne uprave portoroške dražbe M-Degro. Ta firma še vedno deluje, Boris Požar pa je njen direktor. V sladu s statusnimi in organizacijskimi spremembami v sistemu Mercatorje na Slovenski obali nastalo Mercatorjevo Maloprodajno območje 4 (MG4) s 44 živilskimi trgovinami, ki so bile prej last družbe M-Degro. Začasni sedež M04 je v ( bivših) prostorih M-Degro, v neposredni bližini diskonta, kjer so bila tudi skladišča. Direktorica M04 je Natalija Štimec. Uprava za tehnične trgovine in kozmetiko j e v Ljubljani. Na območju (bivše) uprave M-Degro in skladišč bo znani piranski podjetnik z nepremičninami Gašpar Gašpar Mišič gradil 5 stanovanjsko-poslovnih stolpičev in garažno hišo, uprava M04 in M-Degro pa naj bi se selila, vendar za zdaj še ne morejo povedati kam. Verjetno v Obrtno cono, v prostore bivših Finalov v Luciji.
8. INTERNAUTICA UPRAVIČUJE SLOVES
Najbolj gostoljubni in naj večji jadranski salon navtike so odprli v portoroški Marini v torek, 13. maja 2003 in bo privabljal številne ljubitelje morskih lepotic do nedelje, 18. maja 2003. Otvoritveni trak sta svečano prerezala predsednik Državnega zbora Borut Pahor in vsemogočni bog morja Neptun. Razstavljavci so postavili na ogled 150 plovil, velikih lepih jadrnic, športnih čolnov motornih jaht.. Vsega dovolj za oči in tudi sanje, ki lahko postanejo resničnost. Videli smo veliko ponudbe, stojnic in tekmovanj. Na sejmu se je kot edina zavarovalnica predstavila Zavarovalnica Triglav, ki zavaruje čolne, vrtela seje ruleta sreče portoroškega Casinoja, predstavili so knjigo in razstavo stare razglednice potniških ladij...
»Slovenija je lahko na ta uspeh upravičeno ponosna in organizatorji so premagali bojazen, da smo premajhni in premalo konkurenčni«, je v pozdravnem nagovoru dejal Borut Pahor. Enes Lojo, direktor, je v imenu gostiteljice Marine Portorož poudaril, daje letošnji osmi salon največji doslej. Predstavilo seje 250 vodilnih svetovnih proizvajalcev s 350 blagovnimi znamkami iz 30 držav. V imenu Občine Piran seje organizatorjem za ves trud, ki so ga vložili za tako lepo prireditev, zahvalila in jim čestitala županja občine Piran Vojka Štular.
Turizem
Se obeta potovalna kriza?
Pri potovalnih agencijah v Nemčiji so do aprila zabeležili 10 % manj rezervacij
Podatke je objavil nemški BILD, sklicuje pa se na izjavo predsednika Zveze potovalnih agencij Nemčije - Deutsche Reiseverband (DRV) Klausa Laepple-a, ki pravi, da je »dramatično« nazadoval tudi prihodek od vplačanih rezervacij. To je vsekakor slabo znamenje tudi za Slovenijo, saj je Nemčija v strukturi vseh tujskih turističnih prenočitev s 23 % na prvem mestu. Vzroki? Iraška kriza, strah pred nalezljivimi boleznimi (SARS) in zastoji v gospodarski konjunkturi Nemčije, strah pred letenjem, brezposelnost in velike debate v državi glede strukturnih reform na področju delovne in socialne zakonodaje.
1028
Radio Tartini F3 ■ n a n ©
j 05 6730 081 (d 05 6730 085 H radio-tartini@siol.com
Tomarkova »pisma sreče«
Bi izpolnili nevsiljiv pogoj podjetja Tomark iz Ljubljane, ki se ukvarja s prodajo izdelkov pretežno azijskega porekla po pošti in naročili kakšno malenkost, če vam v prijaznem pismu sporočijo, da ste v njihovi nagradni igri »potrjeni za prejem nagrade«?
»Formalno sem dobil nalog, da izročim gospe XY enkratno vsoto 3 milijone tolarjev, vam sporoča celo direktor firme. »Takoj nam vrnite Uradni zahtevek za denarni dobitek«, seveda skupaj z »naročilnico in kuponom za podelitev nagrade, kjer ste kot naročilo navedli najmanj 1 izdelek iz naših priloženih katalogov«, lahko pa tudi več izdelkov, saj imate s tem lahko več priložnosti za več nekoliko manjših denarnih dobitkov. Pohitite, kasneje bo prepozno. Potem pa spet ciklostirano pismo, na katerih verjetno zamenjajo le ime... Ste tik pred..., samo treba je še naročiti... Izdelke, kijih naročite in jih prejmete po pošti, lahko seveda v ustreznem roku vrnete, če menite, da niso v redu. Tako zahtevajo tudi predpisi, ne le Tomarkova prijazna gesta. Nekje na notranji strani kuverte so na drobno napisana pravila nagradne igre, če jih seveda odkrijete, kajti tega opozorila nismo kar tako enostavno zasledili! Pravno čisto, ne gre za goljufijo, le za spretno Tomarkovo tržno potezo, ki jo mnogi Slovenci sprejemajo.


10.
Mednarodni
obrtno
podjetniški
sejem
PRIMORSKI SEJEM

-J*
A-#



-to
URNIK
ČETRTEK
15 00-2200
PET-SOB-NED
1qoo_22 00
KOPER
29.5.- 01.6.03
Dvorana BONIFIKA
-AT • :
-f ' •	•
Y £
•	-V."
to*to
iv"''? 'to . /--v ^
-
,
/ ■. •,
S L	-
,v
' L' to	■ '
'•--to ' -	.	- ;



H


i
A
■■
S
o
Lig*
PROST VSTOP
www.primorski-sejem.si




f
Čokova pridno zaliva
Vršilka dolžnosti direktorice Primorske univerze dr. Lucija Čok pridno zaliva sveto drevo v prostorih ZRS v Kopru in srčno upa, da bo obrodilo žlahtne sadeže. Ne dvomimo,da si enako želi tudi za tretjo univerzo na Primorskem, katere rektorica bo, če ji ne bodo prekrižali računov morebitni protikandidati Prof. dr. Dimitrij Rupel, prof. dr. Stojan Petelin... Čokova je tudi uspešna pri zagotavljanju državnih sredstev državni univerzi.
Sem majhen, nikomur nočem nič.
Lahko sem tvoj prijatelj, Ce me razjeziš, lahko gre kaj navzkriž.
Kolonija račk žal vedno manjša
V lucijskem kanalu Fazan vsako pomlad občudujemo kakšen mladi rod račk, ki v vrsti veselo plava za svojo mamo, a kaj ko jih je iz dneva v dan manj. Tale račja dmžinica na fotografiji Draga Benka iz Lucije je še pred kratkim štela 8 članov. Sedaj jih je samo še šest in usoda bo hotela, da bo še kakšna postala plen klateških mačk ali celo požrešnega galeba. Tudi voda v kanalu jim zadnje čase ni najbolj prijazna. Na tem področju pa bi lahko kaj več storil človek.
^ Predstavitvi Zbirke Meander, kije potekala na ladji Delfin je Drago Mislej-■5 Povabil tudi posebnega gosta, Franca Juriševiča iz Izole, Kluba Menola, oh-1 M-i3 športnega ribolova, ki uči loviti ribe na morju s palico z barke in z v aiC Ker nas je bilo na barki kar nekaj takšnih, ki nismo še držali ribiške palice ,0°^ smo izkoristili priložnost in se preizkusili. Moram priznati, da nam je sm Z6*° dobro °d rok, ali pa smo imeli dobrega inštruktorja ali zgolj srečo, saj o ulovili toliko rib, da so nam lastniki ladje Delfin pripravili poleg sardel tudi Jedmo rib, ki smo jih sami ulovili. Pretežno so to bile Menole. Okusne, Ska™0 Zat°’ ker smo j° sami ulovili. Najbolje pa je šlo od rok Tjaši 0snrnPede iz Radia Koper. Franca Juriševiča smo naposled vprašali še nekaj
začetnem tečaju in se preizkusijo neposredno na morju. Potem, ko se nekako naučijo loviti ribe, nastopi čisti ribolov. Sledi še specializacije za ulov določenih vrst ribe, ki si jih vsak zelo želi.
Katerih rib je v tem okolju največ?
fahko naučiš loviti ribe, če to rr^JV n‘s' Počel in si želiš zadevo cno m“lo bolje obvladati?
Men ,Junsevič -z Izole, ribo?° a’ mštruktor : Pal° °Va’ ki uči lovit ribe ,
Palin v UC1 lovit ribe naj a'!2^6 in 2 °ba'e Pravi, zXreS‘ranimi dogovori z;
štiri u6m teCaju’ki naJ bi traja Vezati?’ v® naueij° malo o Nadli-H^6’ svince in delati »vami tečaj je ma
i^liaetiS,en'v0SkuŠaj0 Pri J to, kar so se nau
»Sedaj je sezona rib. Menol in molovje še kar precej. Kmalu pride tudi sezona Skuš (Scombrov). Je pa v našem morju prisotna vrsta različnih rib, kajti iz izkušnje s tekmovanj po Evropi pripeljejo do zaključka, daje od Pule proti našemu morju največ rib. Seveda ne manjka tudi kakovostne bele ribe, a treba jo je znati ujeti«.
In kaj ribe najraje jedo, kakšne vabe uporabljate?
»Obstajajo različne vabe za različno ribo. Najbolj osnovna vaba so školjka (pedoč,dagnja), kalamari in sardela. Obstaja pa še kup morskih črvov
Mladi o svojem prostovoljnem delu
Mladi iz osnovnih šol in gimnazij piranske občine so 23. aprila 2003 v portoroškem Avditoriju razstavili igrače in spregovorili o prostovoljstvu
Na fotografiji Primorskega utripa: Mladi prostovoljci na predstavili svojih aktivnosti v portoroškem Avditoriju 23. 4. 2003.
počitniško akcijo, ko so med poletnimi počitnicami (od 1. do 12. 7. 2002) pripravili počitnice za družino Rojko, družino s petimi otroki brez matere, ki živi v precejšnjem pomanjkanju. Na OŠ Cirila Kosmača delujejo kot prostovoljke tudi članice kluba Zdrava šola. Mentorica Anka Mikelj Rušnjak. Pri izvedbi projekta so sodelovali s Centrom za korekcijo sluha in govora, vrtcem Mornarček in OŠ Vincenzo de Castro Piran. Pomagali so jim tudi številni drugi. Pod članek so se podpisale Špela Bobič, Amela Čehič, Nika Bizjak (6.b).
V Gimnaziji Piran so vključeni v prostovoljno delo predvsem dijakinje in dijaki 1. in 2. letnika., pri
Prostovoljstvo je, da podariš svoj čas, energijo in sposobnosti v dobrobit drugega, storiš nekaj brez denarne nagrade, pomagaš drugim ljudem, je v zgibanki, v kateri so predstavljene prostovoljne aktivnosti učencev in dijakov, zapisala Natalija Planinc, animatorka prostovoljnega dela.
Lani so sodelovali v dobrodelni akciji zbiranja hrane za živali v zavetišču, za letošnje leto pa so si izbrali geslo »Veselje do življenja«. Na svoje delo so ponosni, saj prostovoljstvo krepi človeško srce in solidarnost.
Mlade udeležence, ki so po ogledu razstave svojih ročno izdelanih darilc organizirali tudi novinarsko konferenco, sta pozdravili Milica Maslo, predstojnica urada za družbene dejavnosti Občine Piran in Ana Jakič, predsednica Območnega združenja Rdečega križa Piran, ki je izrazila zadovoljstvo glede namere mladih piranskih gimnazijcev, da v svoj program vključujejo tudi popularizacijo krvodajalstva.
O svojih prostovoljnih aktivnostih so govorili učenke in učenci, dijakinje in dijaki iz OŠ Lucija, Gimnazije Antonio Šema, OŠ Vincenzo de Castro Piran, Gimnazije Piran, OŠ Sečovlje in OŠ Cirila Kosmača Piran.
Lepo je biti prostovoljec, je v rumeni zgibanki z naslovom Veselje do življenja zapisal učenec 8.a razreda OŠ Lucija Jure Rumin. Mentorica je Neva Flais. »Že iz lanskega šolskega leta nadaljujemo z učno pomočjo mlajšim in vrstnikom. Najbolj pa smo se ogreli za skupno akcijo vseh piranskih šol, ki
nam jo je predstavila gospa Natalija Planinc. Na naši šoli smo imeli tudi kulturni dan in delavnice, ki so jih vodili upokojenci, člani društva Faros - univerze za tretje življensko obdobje. Posebno doživetje je bil tudi obisk v Domu upokojencev v Izoli«.
»Biti prostovoljec me osrečuje«, je povedala Moira, dijakinja 2. letnika gimnazije Antonio Šema. »Naši prostovoljci nudijo učno pomoč učencem OŠ Vincenzo de Castro Piran in podružnični šoli v Sečovljah.« »Rada pomagam tistim, ki imajo težave«, je zapisala Suzana. Njihova mentorica j e Elizabeta Angelini.
Aktivnosti OŠ Sečovlje sta predstavili učenki Marinka in Lea. »Želimo delovati v dobro ljudi, zato smo postali prostovoljci. V skupini prostovoljcev, ki radi priskočijo na pomoč so Lea,
Alisa, Marinka, Lara, Elena,
Ingrid, Martina, Sara B., Sara P., Iva, Karin V. in Ariana B. Mentorice so Milojka, Ingrid, Janja, Barbara in Darja. Mladi aktivisti - prostovoljci so se udeležili akcije »Igrače in šolske potrebščine za otroke v Makedoniji«. Zbrali so jih že 200. Za 24. april so učenci od 1. do 4. razreda pripravili prireditev za dedke in babice oziroma za starejše krajane.
V Osnovni šoli Cirila Kosmača Piran so najbolj ponosni na lansko
posameznih akcijah pa sodelujejo tudi dijaki višjih letnikov. Trudijo se nadaljevati z nudenjem pomoči v ustanovah. S prostovoljkami RK obiskujejo tudi starejše občanke in občane. Z občasnimi akcijami pa opozarjajo tudi na konkretne probleme. Sodelovali so tudi v razdeljevanju pomoči socialno šibkejšim družinam ob koncu leta v okviru dejavnosti RK in pri drugih humanitarnih aktivnostih. Mentorica Nadja Marušič.
(cevkarjev, črvov, ki živijo pod kamenjem..) in razni rakci. Uporabljamo vabo za ulov podnevi, ponoči. Skratka, zelo različno«.
Kaj je pomembno za začetek?
»Potrebno je zelo malo določenega znanja, pa se riba ujame. Prvi dejavnik, ki je pomemben za ribolov je volja. Naslednji, nič manj pomemben, je oprema, vaba in pravo mesto«.
BK
Ni zbolela za S.A.R.S.
Med turistkami iz japonske prestolnice Tokyo, ki so pred nedavnim (prav na dan, ko je Istrabenz podpisal pogodbe o nakupu podjetja Postojnska jama), obiskale Postojnsko jamo, je bila tudi ena z masko na ustih in kajpak hitro pritegnila našo pozornost. »Nisem zbolela za sarsom, akutnim sindromom oteženega dihanja oziroma atipično pljučnico, ampak sem le prehlajena. Kako lepa je Postojnska jama«, nam je povedala japonska gostja. Verjeli smo ji, takrat pač predvsem slednje, čeprav smo se malce obotavljali kako navezati tesnejše stike...
Ena najbolj skrivnostnih novejših bolezni, takoj za aidsom, je doslej v svetu zahtevala že okrog 530 življenj, pri več tisočih pa obstaja sum okužbe, pravega zdravila paše ni na vidiku. Strah je kajpak upravičen, saj bodo celo v Italiji poostrili zdravstveni nadzor nad letalskimi potniki, tudi onimi, ki prihajajo iz območja EU. Z najhujšo epidemijo se že nekaj časa borijo na Kitajskem, pa tudi v nekaterih drugih azijskih državah. V Evropi smrtnih žrtev na srečo (še) ni, okužbe pa so že zaznali v številnih državah.
V Sloveniji za zdaj ni velike nevarnosti okužbe s to nevarno boleznijo.
Deset tisoč rož za Izolane, načrti za ureditev parkov, igrišča in deponije
V izolski občini so v petek 18.aprila2003 že tradicionalno razdeljevanje okrasnih lončnic za Izolane. Letos so jih podelili kar 10 tisoč, kar je 4 tisoč več kot lani. Za to akcijo je Občina namenila 800 tisoč tolaijev. Slogan akcije pa naj bi bil: Okrasimo svoje okolje in sodelujmo v akciji za naj lepše urejen balkon, vrt in ulico. Razdeljevanje lončnic je potekalo na štirih lokacijah, simbolično pa so jih delili županja Breda Pečan, novi podžupan Igor Franca in Marino Domio, direktor izolske Komunale. Pred podeljevanjem pa j e bila tiskovna konferenca na kateri je Marino Domio povedal tudi nekaj več o urejenosti parkov, igrišča in deponije, učenka 7. razreda osnovne šole Vojke Smuč iz Izole, Živa Babič pa je predstavila projekt Eko-šola.
10 tisoč cvetic - Ali to pomeni res, da bo Izola lepša, ali je to samo nekakšna gesta pomladi? »Apeliram na Izolane naj se čimbolje posvetijo svoji okolici in naj jo naredijo takšno, da bo zelo težko izbrati najboljšega. To naj bi bila torej spodbuda, ko bomo na občinskem prazniku 11. junija 2003 podeljevali nagrade«, je dejala Breda Pečan. Komisija bo hodila naokoli po Izoli in si ogledovala izolsko okolico od 22. aprila pa do 30. maja 2003, zato j e županja prepričana, da bo mesto v mesecu maju blestelo od lepote.
JP Komunala Izola ima velike načrte pri urejevanju okolja
Komunalno podjetje Izola si je v zadnjem obdobju postavilo nove načrte in standarde, novi način razmišljanja pri urejanju parkov in drugih javnih površin. Dokončali bodo urejanje Drevoreda 1. maja in parka na Sončnem nabrežju, kjer bodo uredili namakanje. Izvedba prve faze ureditve se obeta tudi parku Svetilnik, ki naj bi po novem postal ne le plaža, temveč tudi mestni park. Svetilnik naj ne bi bil namenjen samo kopalcem, ampak Izolanom, ki naj bi se tukaj družili v vseh letnih časih. Park naj bi torej podobno uredili kot park Pietra Coppa, v katerem se Izolani radi zadržujejo in dobro počutijo, parku bodo tudi dodali napise k rastlinam, jih označili. Ta idejaje nastala prav na pobudo ljudi. Najprej bo zaživel del parka ob promenadi proti svetilniku. Prenovili pa bodo tudi električno napeljavo na valobranu. Tako, da bo letos poleti valobran že osvetljen.
Predvidoma do konca maja pa nameravajo v Kraški ulici ob rokometni dvorani urediti tudi vzorčno otroško igrišče, na katerem bodo ločeni prostori za otroke različnih starosti. To bo ograjeno igrišče, s tem naj bi preprečili mačkam in psom da prihajajo na malo in veliko potrebo tam kjer naj bi se otroci zadrževali in igrali. Ponoči pa naj bi bilo to igrišče zaklenjeno. Nabavljena pa so tudi že nova igrala za igrišče na Svetilniku. Mislim, daje občina Izola lahko za zgled drugim občinam, ki so na tem področju manj uspešne. To je zelo dobra pridobitev za mamice in njihove malčke, ki bi si želele prostor za druženje.
Občina Izola pogosto izvaja tudi razne raziskave javnega mnenja o aktivnostih o komunalni urejenosti. Prvi problem, kije bil največkrat moteč med anketiranimi je bil ta, da 330 odstotkov anketiranih meni, da so zabojniki in smetnjaki premalokrat oprani. Ta odstotek seje zdel komunali zelo visok, zato so takoj poskrbeli, da ga bodo zmanjšali, je dejal Marino Domio . Ravno tako 28 odstotkov anketirancev meni, da bi komunalni uslužbenci morali prazniti zabojnike bolj pogosto.
V Izoli tudi zaključujejo prvo fazo urejanja deponije, v njenem sklopu urejajo sortirnico in zbirni center, s čemer že uresničujejo regijski koncept ravnanja z odpadki. Po sodobnem načinu urejanja deponij zaključujejo tri trase, kijih bodo prekrili s folijo, uredili odplinjevanje in prekrili z zemljo ter ozelenili.
Eko šola
Izolska Komunala podpira s svojimi storitvami, znanjem in finančnimi sredstvi tudi osnovno šolo Vojke Šmuc, ki seje kot prva izolska šola vključila v nacionalni projekt Eko šola. To je mednarodni projekt Evropske skupnosti. V eko šolo seje vključilo že 21 držav. Projekt je predstavila učenka 7. razreda, Živa Babič.
Breda Krajnc
Morska tiskovna konferenca knjižne zbirke Meander -
Knjiga za ribo
V petek, 9. maja so na turistični ladji Delfin v Izoli predstavili izolsko knjižno zbirko Meander, ki ima uredništvo v Izoli (na uredništvu Mandrača). Izhaja pa pri ljubljanski založbi Desk. Letos je začela izhajati v sklopu založbe Grlica. Nekaj več podrobnosti o že izdanih knjigah ter o knjigah, ki so še v tisku in onih, kijih še načrtujejo ter o mednarodnih ambicijah sta nam povedala lastnik založbe Desk, Vlado Grlica in glavni urednik založbe Meander, Drago Mislej-Mef. Tako smo se ob dveumi prijetni vožnji popeljali z ladjo do Belih skal. Na ladji smo se lahko tudi preizkusili pri ulovu rib pod skrbnim nadzorom Franca Juriševiča, ki nas je učil kako loviti ribe. Največ ribiške sreče je imela Tjaša Škamperle, novinarka Radia Koper in si pridobila za nagrado eno izmed knjig. In da je naj slajša riba tista, ki jo sam uloviš, smo se tudi prepričali sami, ko smo jih preizkusili lepo pečene na žaru.
Lastnik založbe Desk, Vlado Grlica (desno) in glavni urednik založbe Meander, Drago Mislej-Mef.
;\y s:

Krovno podjetje, ki vrši prodajo knjige je ljubljanski Desk, Meander pa je nova založba podjetja Desk, ki soji dali skupno ime založba Grlica. Založbi Meander prinaša štiri sklope leposlovja: klasiko, slovenske avtorje, tujo moderno zgodbo, zgodbe ki se dogajajo v današnjem času v nekih krajih, ki jih poznamo (npr. Dnevnik varuške, Pravi moški...) in svetovne bestsellerje oziroma uspešnice (Nora Roberts, Helen Fielding..). To seveda pomeni, da je namenjena drugačnemu bralstvu, predvsem pa tistim, ki knjige radi tudi kupujejo. Letno izdajo približno 50 naslovov. Z rednim spremljanjem svetovnega in domačega knjižnega trga, z znanjem in z nekaj sreče, jim je uspelo izdati vrsto uspešnic.
V Založbi so začeli*z zelo ambicioznim programom. Naj bi izdali dve knjigi na mesec, kar bi znašalo v enem letu med 10 in 20 knjig. Nekje septembra naj bi postavili knjiženji program za naslednje leto, kaj bo izhajalo.
Tjaša Škamperle, novinarka Radia Koper je ulovila največ rib in pridobila za nagrado eno izmed knjig.
Založba Grlicaje majhna založba, ki izdaja veliko knjig. Redno zaposlenih j e sedem ljudi imajo pa še 10-15 ljudi ljudi, ki redno vsak mesec pomagajo. Založba Grlica in Založba Meander skupaj načrtujeta naslednje leto samo v Sloveniji izdati od 70 do 80 knjig. Poleg tega pa imajo podjetje tudi na Hrvaškem in tudi tam načrtujejo izdajo 30 do 40 knjig. Značilnost podjetja je ta, da tiskajo izredno nizke naklade, a hitro. Tako, da tiskajo približno 700 izvodov, proda pa se od 500 do 600 izvodov. To so vse knjige s trdim ovitkom, ker so usmerjeni predvsem v prodaje v knjižnice. »Namreč v Sloveniji se proda zelo malo knjig v več kot 10.000 izvodih. Tako, daje že velik uspeh ta, da prodaš 1.000 knjig. Zato je bila naša poslovna odločitev, da ne bomo tiskali večjih naklad, ker to pomeni samo kvadratni meter skladišča v primeru, da se knjig ne proda. Tako da večje število knjig z manjšimi nakladami in jih hitro obračati in prodajati«, nam je povedal lastnik založbe Desk, Vlado Grlica. Pri tem pa je Mef dodal: »Obstaja namreč ena filozofija; ne se delati večji, kot si v resnici. Misli, da si založba ne želi biti oziroma se postavljati v obok velikim založniškim hišam. Rajši delati na majhno, bolj skromno pa zato dosti in čim bolj kakovostno«.
Na vprašanje novinarke Škamperle, kdaj pa bo nastala Mefova prva knjiga je Vlado Grlica odgovoril, da naj bi bil Mef prvi avtor, ki bi moral narediti knjigo, ki jo čaka že tri leta. Mef pa je ob tem dejal: »To vprašanje bomo preskočili, gremo k resnejšim zadevam«, in se prisrčno nasmejal. Namreč Mefa srečujemo na številnih koncertih, literarnih srečanjih, kot skladatelja, pisca pesmi, urednika Mandrača in ne bi bili presenečeni, če bi izdal tudi kakšno svojo knjigo. In kot pravi Mef, ki je postal pred dvema mesecema urednik založbe Meander, da bo ostal še vedno tam kjer je bil, to je bolj ali manj častna funkcija. Ta predlog je z veseljem sprejel iz golega razloga, zato, da bo spet začel brati, kot nekoč. Kajti zadnje čase je bral sam sebe, kar po njegovem mnenju zna biti zelo škodljivo.
Breda Krajnc
vetličarna
f T Semenarna
Vama
assiflora
Razstava v TPC Lucija pritegnila pozornost
Vanja Cergolj s.p. Liminjanska 78 ŠTC Lucija
Tei.: 05 6777 335
Fax: 05 6770 927 www.semenarna-cergolj.si
CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO, DA SE JE CVETLIČARNA V ŠPORTNI DVORANI PRESELILA V PROSTORE SEMENARNE VANJA, PRAV TAKO V ŠPORTNI DVORANI
Sl.

■
Društvo - Univerza za tretje življensko obdobje Faros Piran je 19. aprila 2003, v sodelovanju s trgovino Art & Hobby, pod vodstvom mentorice Suzane Bertok, organiziralo 2. razstavo velikonočnih izdelkov v TPC Lucija. Na razstavi je sodelovalo 42 razstavljavcev, med njimi društva, osnovne šole, vrtci in posamezniki. Videli smo lahko veliko domiselnih in lepih izdelkov, ki sovpadajo v čas velikonočnih praznikov. Suzana Bertok je vsem sodelujočim podelila priznanja in tudi nagrade. Nekaj vtisov z razstave, ki naj bi postala tradicionalna, smo lahko prebrali tudi v glasilu društva Faros.
FOTO: FK-Primorski utrip
Tradicija pridobiva na moči
Slavnostni govorniki na prvomajskih proslavah niso mogli mimo opozoril, da svet ni več takšen kot je bil, da je kapitalizem v Sloveniji prinesel velike socialne razlike in daje delavec vedno bolj odmaknjen od upravljanja ali soupravljanja
Skratka, daje na pohodu tudi revščina. In morda je prav to dejstvo privabilo na kresovanje na Obali kar tri krat več ljudi kot v zadnjih nekaj letih. Na uspešnem kresovanju v Luciji je okrog 300 ljudi in prav toliko, če ne nekoliko več, tudi v Strunjanu. Kresovanje v Luciji in Strunjanu j e bilo na predvečer	velikega
delavskega praznika, 30. aprila, za katerega pa imajo zasluge Občina Piran, Krajevni skupnosti Lucija in Strunjan in Turistično društvo Strunjan. V Luciji je ogenj prižgala županja Vojka Štular, v Strunjanu pa Aleš Bordon, eden od zelo prizadevnih članov TD Solinar, je zapisal za Primorski utrip Robi Rožaj. Čeprav malce pozno je županja uspela obiskati tudi kresovanje v Strunjanu. Povsod je bilo tako veselo, da je zmanjkalo celo priljubljenega golaža s polento. Priznati je treba, da je svoje prispevala tudi Združena lista, ki se trudi, da svetle tradicije delavskega razreda ne bi šle kar tako v pozabo.
Množična prireditev s piknikom v organizaciji Obalne sindikalne organizacije - Konfederacije sindikatov 90 je bila 1. maja na kopališču v Simonovem zalivu, kjer so udeležence pozdravili Euro Brožič, Gianfranco Siljan in županja Breda Pečan. Veselo je bilo tudi na Markovcu.
Na prvomajski proslavi v Simonovem zalivu Izoli so bile, sodeč po vrsti čakajočih, precej zanimive tudi »gratis« sindikalne sardele.
Okusnega golaža na kresovanju v Luciji sicer ni skuhala simpatična tajnica KS Lucija, a ga je tako prijazno delila, da ga je pri priči zmanjkalo. Kajpak tudi polente. Nekoliko dlje je vzdržala domača kapljica.
Morski odsev strunjanskega kresa.
Fraanco Giassi (na levi) direktorjem firme Gramar.
v pogovoru z
Prijetna družba je Strunjanu.
uživala na kresu
Priložnost za druženje in vesel pogovor na kresovanju v Strunjanu, ki ga je organiziralo tamkajšnje Turistično društvo, predsednik Franko Giassi. Trudita se je tudi predsednica KS Strunjan Jerneja Segulin, sicer tudi odgovorna za stike z javnostjo Občine Piran.
oforasnl tralovl _ konture modul gmaM nogavice
»Obleko opazimo, kadar je ženska slabo oblečena. Kadar je oblečena lepo opazimo žensko.«
•	kemična čistilnica
oblačila, odeje, zavese, pregrinjala...
•	šiviljska popravila
krajšanje, ožanje, menjava zadrg...
•	vse za šivanje
gumbi, sukanec, elastike, zadrge...
•	prodaja nogavic
MURA,
ciocca.
xs^ie
Ne le čistilnica
Liminjanska 78 - Športna dvorana Lucija tel.: 05 6779-790
Palače hotel
Razplet blizu konca. Kmalu nov najemnik ali kupec?
Upravna enota Piran je s sklepom št. 351-778/2002, 5.5. 2003 zavrgla zahtevo podjetja Imperial Palače d.o.o. Obala 45 iz Portoroža za izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo in dozidavo starega hotela Palače v Portorožu, izgradnjo garažne hiše in druge prometne infrastrukture, obnovitve parka in rušenja dela objektov, na parceli št. 1580/, 1580/2, 1581 in 1579, k.o. Portorož, kakor tudi je zavrnila zahtevo istega podjetja za prekinitev postopka izdaje gradbenega dovoljenja za isto stvar na istih parcelah.
V precej dolgi obrazložitvi sklepa je med dragim zapisano, daje bila vloga družbe Imperial Palače nepopolna, ker niso bili priloženi potrebni dokumenti oziroma dokazila, ki jih določa Zakon o graditvi objektov. Družba Imperial Palače je 22. 4. 2003 vložila zahtevo za prekinitev postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za prenovo in dozidavo starega hotela Palače iz razloga rešitve predhodnega vprašanja v pravdnem postopku. Razumeti je torej, daje Imperial Palače hotel blokirati nadaljnje postopke Občine Piran vse do pravnomočne rešitve pravnega spora na sodišču glede medsebojnih tožbenih zahtevkov in enostranske odpovedi dolgoročne pogodbe. Tudi ta zahteva je zavrnjena. Upravni organ je podjetju že nekajkrat podaljšal roke za dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja, sedaj pa meni, da Imperial Palače stvari namenoma zavlačuje!
Imperial Palače d.o.o. (firma, ki sta jo spočela ustanovitelja Hoteli Palače d.d. in Toncity Pacific investicije d.o.o z namenom, da bi prenovila starega očaka) je očitno predolgo mečkala (ali pa res ni mogla zaradi planskih dokumentov), izgovarja pa se, da ji gradnja iz tega ali onega razloga ni bila omogočena. V zadnjih letih je prišlo tudi sodnega spora med Hoteli Palače in Občino Piran (stečajni zahtevek) na eni in družbo Imparial Palače katere direktorje Rafael Dodič (bivši občinski svetnik in kandidat za župana) na dragi strani. Občina Piran kot lastnica objekta in parka je aprila lani enostransko odstopila od 99-letne pogodbe in tako vsaj za silo presekala nemogoči vozel. Objavila je tudi javni mednarodni razpis za nakup ali prenovo objekta in pridobila vsaj dva resna kandidata, med katerima ima kot vse kaže največ možnosti Istrabenz, čeprav si tudi ta firma ne želi nikakršnih poznejših zapletov ali celo sodnih sporov in hoče imeti na mizi čiste karte. Na potezi je torej Občina Piran. Istrabenz bi morda le odkupil podjetje Imperial palače in bi s tem pospešil zadevo. Gre za zelo skromno vrednost.
Res pa je, da se sodišče o tožbi Imperial Palce d.o.o zoper enostranski odstop Občine Piran od 99-letne pogodbe še ni izjasnilo in sporočilo svojega dokončnega sklepa. Očitno je tudi za sodišča postal oreh, ki se mu reče stari Palače, pretrd?
Sedaj se postavlja vprašanje, ali bo družba Imperial Palače d.o.o., z enim honorarno zaposlenim in brez kapitala, še lahko pravno uspešno ovirala nadaljnje postopke lastnice Občine Piran, kajti to možnost vsekakor še ima, saj se lahko na sklep Upravne enote Piran (postopek je vodil Nebojša Kovačič) v petnajstih dneh pritoži na Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Upravni organ (Upravna enota Piran) ocenjuje, da začetek spora med občino Piran in družbo Imperial Palače d.o.o. ne pomeni prenehanja pravice razpolaganja, ki je bila družbi Imperial Palače d.o.o. že priznana z odločbo organa drage stopnje št. 351-02-122/00, z dne 22.7. 2002, to pa posledično ne vpliva na sam upravni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. Glede na navedeno v sklepu upravni organ meni, da ni pravne podlage za prekinitev upravnega postopka izdaje gradbenega dovoljenja.
FK
Nataša Černič Šuligoj, dr.med. “Srce je čudežna neutrudna črpalka. Na dan stotisočkrat utripne. Vsak utrip pomeni nadaljevanje življenja.”
PRISPEVAJMO ZA NAKUP ULTRAZVOKA ZA SRCE ZA SPLOŠNO BOLNIŠNICO IZOLA
oltijO ij^a!
TRR: 01100-6030277118
gPOMT
SAŠA JAKOmm - TOJO
MAPADALEC nn SPORTLIME KOPER
KO ME IGRAm MOCOfflETA, LOVIffl RIBE
poeovoit z noeoflicraSEm, ki je svojo proeesiomalmo pot začel ma mosohietmih reiaseiH v KEineui. tojo, kot mu padi rečejo, upa ma boljše čase
Kdaj si se začel ukvarjati z nogometom in kdaj si se odločiI za profesionalno pot v tem športu?
»Z nogometom sem se začel ukvarjati pri 22 letih in sicer v malem nogometu v klubu Galeb v Ankaranu. Takrat je bil Galeb v 4. ligi. Bilo je amatersko, saj sem takrat delal v špediciji. Profesionalno pa od leta 2001 dalje, ko sem šel igrat v Nemčijo, v drugo nogometno ligo - za ekipo Unterhaching, kjer sem igral eno leto. Žal ni bilo sreče, ker tam nisem veliko igral. Od januarja 2003 igram za NK Sportline Koper. Upal sem na boljše, žal tudi tukaj sedaj niso najboljši časi«.
Od kod si pridobil nadimek Tojo?
»To sem podedoval po očetu, ki mu je ime Viktor in po italijansko je Vittorio in Tojo kar je nekakšna okrajšava. Tudi moj mlajši bratje Tojo in verjetno bo tudi moj sin Rok, ki ima sedaj 19 mesecev«.
V kateri nogometni ekipi bi želel igrati, če bi lahko izbiral?
»Nimam v mislih neke sanjske ekipe, ker sem za nogometaša že star. Želel pa bi, da tukaj kjer igram, dal kakšen gol oziroma, da bi se čim bolje odrezal«.
Kako je živeti kot nogometaš?
»Stresno. Dokler imaš neko redno službo in redni dohodek in se z nogometom ukvarjaš zgolj kot hobi, je zabavno, super. Ko pa se ukvarjaš samo s tem, torej, da ti je to vsakdanji kruh, je povsem drugače. Vsaj tukaj v Sloveniji, ker nikoli ne veš ali boš dobil plačo oziroma osebni prejemek za tekoči mesec, ker so neredna plačila. Nikoli ne veš kaj se lahko v klubu spremeni, od danes do jutri. V tujini j e to urejeno veliko bolje.«.
Kakšne odnose imaš s soigralci in s kom se najbolje razumeš oziroma največ družiš?
»Najbolje se razumem z igralci, s katerimi vedno igramo skupaj. Predvsem sta to Ermin Hasič, Manuel Peršič«.
Kaj bi počel, če ne bi bi! nogometaš kaj boš, ko boš nekega dne prekini! s
tem športom? Do katerega leta naj bi bi! nogometaš fizično sposoben igrati?
»Verjetno bi ostal na špediciji, kjer sem delal. Morda pa bi odprl kaj privat. Kaj bom počel, ko bom s tem prenehal? To me sprašuje tudi moja življenjska sopotnica Katja, a odgovora žal še ne poznam. Do kolikšne starosti pa naj bi bil nogometaš sposoben igrati? Različno, zavisi od fizične kondicije, zdravja... So igralci, ki so dopolnili že 36 let in še vedno igrajo v vrhunskih klubih. Veliko tega zavisi tudi od pogojev, ki ti jih nudi delodajalec. V Sloveniji malo manj ali pa malo več za manjši zaslužek, nekje v tujini pa je vse odvisno od tebe koliko daš od sebe na igrišču«.
Kateri mesec v letu je najlepši in kateri najtežji za nogometaša? Kako je s počitnicami?
»Ko se vsi odpravljajo na dopust, ko je najbolj vroče, takrat, meseca avgusta
Imate naporne treninge?
»Ko so dvakrat na dan so vsekakor naporni«.
Dobili ste novega trenerja. To je Alfred Jermaniš, ki je zamenjal Nenada Gračana. Jermaniš je znan nogometaš, ki pa je šele pred kratkim stopil na trenersko pot. Kajpričakujete od njega?
»Nekoga so pač morali postaviti v vlogo trenerja, ker je pač Nenad Gračan odstopil. Moramo nekako izpeljati to sezono do konca. Situacija v klubu je sedaj pač takšna, da je on trenutno, (kratkoročno) verjetno najboljša rešitev, saj bo klub s to kombinacijo privarčeval tudi nekaj denarja. Namreč, če bi sedaj prišel v Koper kakšen drug trener, bi zahteval veliko denarja in to morda celo vnaprej. Dolgoročno pa bomo videli koliko je bila ta poteza dobra«.
Na pomožnem igrišču, na katerem trenirate, naj bi bilo več peska kot trave. Na glavnem igrišču, kjer so tekme, pa se vsakič, ko kdo brcne žogo, kar zakadi in pesek leti v oči ceh gledalcem na tribunah.
Kaj bi povedal glede igrišč. So res v tako katastrofalnem stanju?
»To so pač stari grehi z našim bivšim predsednikom (sedanjim županom). Na splošno MO Koper nikoli ni bila ne vem kako naklonjena nogometu. Za nas je pač to kar je. Hujše je za mladino, mi "stari osli" lahko potrpimo«.
Kako pa bi komentirali govorice, da imajo mladi talenti praktično zelo
4.- -m m
Tekma Sportline Koper-Maribor na koprski Bonifiki 14.10.2001. Foto: Tomaž Primožič-FPA
se začne prvenstvo. Tako lahko gremo na dopust maja ali junija. Prednost tega dopusta pa je v tem, da ni veliko gneče. Pozimi pa so tako kratki presledki med tekmami, da ne moraš ne vem kaj načrtovati. Tega se vsak nogometaš tudi dobro zaveda. Točno ve v kaj se spušča in to je v bistvu neka cena, ki jo moraš plačati. Težje je razumevanje spremljevalke, dekleta, žene. ..Sicer pa je aktiven čas nogometaša krajši in moraš dati vse od sebe in se čim bolje izkazati«.
malo možnosti za napredek, ker naj bi jih starejši soigralci nekako ovirali. Tako se zdi kar nekoliko čudno, da praktično ni mladega igralca, ki bi dokončal priložnost v prvi enajsterici kluba, zato niti ne čudi, da talenti vse pogosteje zapuščajo Bonifiko.
»Ne bi vedel. Morda je za mlade tukaj v Kopru resnično težko. Tako, da se mora mladenič, ki pride v ekipo in si želi doseči kaj več - biti »klasa«, resnično
izkazati in dati vse od sebe. Potem pa ga mora še kdo malo poriniti v ekipo, da dobi malo več priložnosti in skozi to se bi jih morda tukaj ustalilo kaj več. Tako jih ne bi bilo treba voziti iz okoliških krajev, iz notranjosti Slovenije. Je pa vsekakor težje mladim, ki si želijo prebiti v ta svet, kot nam veteranom«.
Kaj najraje počneš, ko ne treniraš oziroma ko imaš prost dan. Tvoji hobiji, obiskuješ kino, gledališče, rad kuhaš, plešeš...?
»To vse črtaj (se je nasmejal). Lovim ribe. To je najbolj sproščujoče«.
Kateri je tvoj poraz in uspeh v življenju in kateri v nogometni karier? Kaj te najbolj razjezi oziroma razveseli?
»Malo mi je hudo, ker nisem uspel v Nemčiji in bi to lahko smatral kot neke vrste poraz, po drugi strani pa je to vsekakor uspeh, saj sodim med ljudi, ki so se začeli ukvarjati z nogometom relativno pozno. Z malo več sreče bi bilo veliko bolje. V življenju pa je vsekakor uspeh to, da sem si ustvaril družino, neko normalno življenje. V nogometu me najbolj razjezi to, da kakšen od soigralcev ne da vse od sebe, zahrbtnost soigralcev...Razveseli pa me poštenost, če ti ima kdo kaj za povedati, da ti pripombo pove v obraz. Kaj me v življenju razjezi in razveseli? Moj sinček, kije včasih kot poperček, ampak j e tudi moja naj večja sreča«.
Kako si kot oče?
»Strog in otročji hkrati«.
Ti je tvoja spremljevalka Katja že kdaj zapela pesmico "Zakaj, zakaj me vedno oh nedeljah puščaš samo, ko greš igrat nogomet...."?
»Ha, ha. Ne, tega mi ni še nikoli zapela«.
Imaš kakšne sanje in bi želel, da se ti uresničijo?
»Kot vsak, bi želel, da bi kdaj zadel na Loto. Da se rešiš par življenjskih problemov.«
Živiš v Kopru. Kaj bi v Kopru spremenil, če bi lahko?
»Glede na to, da imam malega sinčka bi si želel, da bi bilo več parkov za otroke, ki bi bili urejeni, z raznimi tobogančki, da bi otroci resnično imeli svoj kotiček, kjer bi jim bilo lepo. To j e v tujini resnično zelo lepo urejeno. Na Obali pa mislim, da kaj takega manjka. Pa morda tudi, da bi se pogoji za šport malo izboljšali«.
No in še zadnje, malo daljše vprašanje. Kaj bi rekel o naslovu knjige 101 laž, ki jo moški pripovedujejo ženskam in zakaj jim ženske verjamemo? Katero laž bi ti da! na prvo mesto? Zakaj se po tvojem morajo moški lagati Ženskam? In katera je prva stvar, kijo pri ženski pogledaš ti in kaj pade v oči tudi tvojim soigralcem. S čim te je Katja osvojila oziroma ujela v mrežo? In kaj po tvoje vidijo ženske v nogometaših?
» Moja partnerica Katja me takoj dobi na laži. Zato bi rekel, čim manj laži, tem bolje. Laž, ki bi jo dal na prvo mesto: Kje si?, vpraša žena. Evo, me zdaj sem tu, ravnokar parkiram - in potem te ni domov še eno uro. Bolje kot žensko prizadeti je, da se ji enostavno malo zlažeš. Prvo stvar, ki jo pogledam pri ženski? Oprsje! Soigralci pa kot vem opazijo še kaj več. Vsi bodo rekli lepe oči, njena notranjost.. .Kako meje žena osvojila? Bila sva sodelavca - skozi prijateljstvo in pogovor se je pač rodila naša ljubezen. Ni bilo oprsje, ha, ha. Ni imela vvonderbraja. Kaj pa vidijo ženske v nogometaših? V tujini verjetno denar, v Sloveniji pa ne vem kaj, morda vidijo izgubo. Verjetno se jim smilimo«.
Breda Krajnc
ŠAH
spoohmski šahovski turnir
STOJAMA PLESNIČARJA BO 25. (BAJA V LUCIJSKE« KAVABARU DOfflEN
Šahovsko društvo Piran ob 15-letnici smrti dolgoletnega neutrudnega šahovskega delavca Stojana Plesničarja prireja 25. maja 2003 ob 16. uri v lucijskem kavabaru Domen spominski šahovski turinir.
Stojan Plesničarje prvi predsednik Šahovskega društva Piran, ustanovljenega daljnega leta 1949. Več kot tri desetletja je kot neutrudni organizator ter izjemno plemenit človek ogromno prispeval k razvoju piranskega, primorskega in tudi slovenskega ter jugoslovanskega šaha. Prav je, da se ga ob okrogli obletnici spomnimo s šahovskim turnirjem, je povedal predsednik ŠD Piran Jovo Stevanovič.
Stojan Plesničar seje rodil 4. julija 1910 v Ajdovščini. Po prihodu Italijanov se je s starši preselil v Ljubljano. Leta 1931 je končal Pomorsko akademijo v Bakru in nato plul na ladjah trgovske mornarice. Po vojni je služboval nekaj časa v Trstu, nato pa od leta 1947 do 1953 poučeval na Pomorski srednji šoli v Piranu. Od leta 1953 do upokojitve je bil zaposlen v Luški kapitaniji v Piranu in v Kopru. Za dolgoletno delo na šahovskem področju je prejel več državnih odlikovanj in drugih priznanj. Umrl je 3. marca 1988.
Na fotografiji: Primorski šahisti na Bernardinu v prvi polovici 80. let. Stojan Plesničar stoji skrajno desno spodaj.
škodina karavana
da Škodini karavani v Kopru Je zapela tudi Helena Blagne Zaman - in navdušila občinstvo
Prireditev je bila 26. aprila 2003 na koprski tržnici od 11 do 20 ure. Podjetje Porsche Koper je predstavilo avtomobile znamke Škoda, ki sojih obiskovalci lahko tudi preizkusili. Dobili so ključe, eno spremljevalko in seveda Škodo za nekaj krogov. Škodino karavano so popestrili tudi glasbeniki Alenka Godec, Jan
U Tj'
'7000
',an Plestenjak in njegov bend je nastopil kot drugi nastopajoči
jestenjak s skupino, Trio Krajnc, Boštjan Romih,
I avna zvezda pa je bila Helena Blagne Zaman.
®ergična, kot vedno, je dobro uro prepevala svoje -Kladbe in zabavala publiko. Ko jo je povezovalec Programa na koncu vprašal, kako jo lahko prepriča, da apoje vsaj še eno pesem mu je Helena odgovorila: »Ni o potrebno prepričevati, jo bom kar zapela«. In res, isalj smo še eno skladbo, Helena pa je v svojem znanem llu šla tudi med publiko, s katero je tudi malo zaplesala in	razveselila. Ustvarila j e enkratno vzdušje
koprsko občinstvo, tudi tisti, ki niso prišli na njen ie 1 t,n* koncert v koprski Bonifiki 23.marca 2003, se J lahko prepričalo o fenomenu prve dame slovenske Pevske estrade.
BK
prejeli smo
osko Joras je vzel v bran direktorja športnega centra Piran in se sprašuje:
Kdo jev resnici kriv za slabo stanje športa?
^Razmere v občini Piran že dolgo časa niso več naklonjene razvoju športa. To je zadnjem času postalo jasno domala že vsakemu, ki se vsaj malo zanima za ogoje, k; jji, piranska občina ustvarja na področju športa v smislu celostnega j zv°ja naših mladih. Čeprav mi je problematika okoli športa v občini Piran kar n° ro Poznana pa me je prispevek občinskega svetnika Sebastjana Jeretiča Prijetno presenetil., ker je odgovornost za katastrofalno stanje neupravičeno otr''1^ na ramena Športnega centra Piran, pa tudi zato, ker sem dobil občutek, da Oh-03 tU(k v Prihodnje za piranske športnike ne bo bog ve kaj storila.
^ cmski svetnik Sebastjan Jeretič pravi tudi, da za stanje športa v občini ni govoren občinski svet. Seveda ni odgovorna niti županja, pač pa je za to od t°V°ren ^Rektor Športnega centra, ki bi ga bilo treba po mnenju svetnika in hT'1' 'n zamenjati. Seveda z nekom, ki bi bil za novo delovno mesto hvaležen Jer ?■ - '30s'u*en> da se v športu tudi v prihodnje ne bi naredilo nič. Tako naj bi po sk 6 lcevem mnenju občinski svet ne imel možnosti za razvoj športa. Kmalu bi kakhVer^*’ °hčinski svet s športom nima nič? Potem pa sem se spomnil, se n° “ltr° ta 'st' občinski svet našel rešitev za postavitev golf igrišča, ne oziraje ne h* nasPr°tovanje okoliških kmetov in negativno mnenje strokovnih teles. In svet °n' 86 ^udd> če bomo na igrišču namesto naših otrok srečevali občinske Da »' 6’ u8*edne gospodarstvenike in druge lokalne pomembneže.
V0,fr,e v očitkih občinskemu športnemu centru in njegovemu direktorju Zdenku pro lcu v resnici za nečasten poskus diskreditacije bom citiral odlomek iz »predloga svet sT*3 'aves^’c'j v športu«, ki gaje Športni center naslovil na piranski občinski Šport • nR Pa Je tlJdi sprejel strategijo razvoja športa. ni center je predlagal sledečo prioriteto:
Atletski stadion z nogometnim igriščem;
Olimpijski bazen (25x50 m);
Dom vodnih športov in veslaški klub v Solinah; tenis igrišča;
o. „r',m stezi (Piran, Lucija);
Očitki ,^a tuišče v Padni.
je (kk’ a športni center svojega dela ne opravlja, torej niso točni. Športni center določen' i1riPrav'i predlog investicij, žal pa seje zataknilo na občinskem svetu, ker očitno * SV?a**<i za investicije v športno infrastrukturo očitno niso zainteresirani, začne Ra Z11, ne zna pritegniti tudi turističnega gospodarstva. Zgodba se torej ■ieretiča0- ,°n^a n'Kjer drugje kot na svetu Občine Piran. Svetnika Sebastjana športneJaVn° P°z'vam’ da javnosti pojasni, kaj je poleg hude diskreditacije direktorja ga centra Piran on storil za razvoj športa v naši občini«?
-_____ Joško Joras, Sečovlje št. 1
-41 ;

Ugodno prodam
dobro ohranjene raztegljiv
trosed in dva fotelja.
Tel.: 6773394
Prodam po ugodni ceni malo rabljen invalidski voziček 070 480 713, 070 907 814, 031 768 432
Sobo in gospodinjsko oskrbo v Kopru z okolico, v bližini morja, išče mlajši upokojenec.
Pokličite: 041/697983
V Luciji kupim enosobno stanovanje za gotovino.
Pokličite: 031/200 767
V Luciji nudimo opremljeno pisarno, primerno za računovodstvo.
Tel.: 05/6779060 GSM: 031/684 032
Ekonomskem u propagandistu nudimo priložnostno honorarno delo Pokličite Primorski utrip na tel 6777 140.
Vedeževanje Pokličite 090-41-18 in 090-42-18
\_________________________y
Primorski, OGLASNIK
17, F-P m *OCI noro
Trini informator Primorske ZA VAŠ STIK $ F«*0«5tiW Ttokti«
BREZPLAČNI MALI OGLASI
|______________j_______	lahko
NEPREMIČNIN in rabljenih [VSAK PgTBCj AVTOMOBILOV nct
Pr imm sitem.
NAJ BOGATEJŠA ponudbo fLpite m« Uto)
MAH OGLASI
i ITALIJE rHRVAŠKE

Napoved prihodnosti J
Zli 1
4'
El-frida <& Glorija "
Vestalka s p.. Glavni trg 1 7b, Maribor jaf
BREZPLAČNO
VEDEŽEVANJE
Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož.
Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk.
i----------------r
] primorski utrip
'Brezplačno vam odgovarja	I
Ivedeževalka ELFRIDA
|Vestalka s.p., Glavni trg 17 b, Maribo(
Ivprašanje:
Rojstni datum:
Solinarski festival 2003
Občina Piran pobudnica in vse bolj aktivni dejavnik turizma
Med prireditvami, s katerimi želijo v občini Piran obuditi stare običaje in hkrati popestriti turistično ponudbo je tudi Solinarski festival 2003. Prireditev je 27. aprila 2003 na Tartinijevem trgu v Piranu svečano odprla piranska županja Vojka Štular, nato so se udeleženci z ladjo odpeljali v Sečoveljske soline na še eno otvoritev in sicer občinskega solnega fonda. Tablo z napisom sta odkrila Odorico Gei, najstarejši solinar iz Parecaga in županja Vojka Štular. Solinarski festival je objavljen tudi v koledarju prireditev 2003, ki so ga skupaj izdale vse tri obalne občine.
Piranska županja Vojka Štular na Tartinijevem trgu v Piranu svečano odpira Solinarski festival, 27. aprila 2003
Projekt, ki so ga zastavili v Avditoriju, ob sodelovanju s Solinami, pridelava soli d.o.o Seča, ZKD Karol Pahor Piran, Skupnosti Italijanov Giuseppe Tartini Pira, Pihalnim orkestrom Marezige, TD Sečovlje, Pomorskim muzejem Sergej Mašera Piran, Županjinim klicarjem, Martinom Krpanom, ansamblom Tramontana in Ladjo Solinarko, sestavljajo tri prireditve; od 19 do 27. aprila -otvoritev solinarske sezone, 4. in 5. julija višek solinarske sezone in 30. avgusta zaključek solinarske sezone. Avgusta bodo organizrali tudi etnološko tržnico. Prizorišča prireditev so Tartinijev trg Piran Krajinski park Sečoveljske soline in Sečovlje. Osnovni cilj in namen projekta je, kot so povedali organizatorji na nedavni novinarski konferenci, obujanje morda že malce
lansko leto, letošnjega pa so nekoliko obogatili in razširili (tudi časovno), organizacijo pa zaupali Avditoriju. Jana Tolja je prepričana, da bo Solinarski festival postal tradicionalna prireditev. Torej tudi nekaj posebnega za domačine in turiste. Direktor Turističnega združenja Portorož Ivan Silič vidi to tudi kot prispevek k valorizaciji piranskih solin. 22. aprila so si obiskovalci v Avditoriju lahko ogledali film režiserja Františka Čapa, ki bil posnet leta 1957 in prikazuje delo v solinah.
Višek solinarske sezone bo v času praznika Sv. Odorica 4. in 5. julija. 4. julija bo dan odprtih vrat solin in tamkajšnjega muzeja, ob 18. bo uri prikaz del v solinah in možnost, da se pri tem preizkusijo tudi obiskovalci. Predviden j e nastop folklorne skupine Val Piran, organizirali bodo solinarske
Odorico Gei, najstarejši solinar in županja Vojka Štular odkrivata tablo, ki zaznamuje občinski solni fond.
pozabljenih praznikov, ki so nekoč spremljali pridobivanje soli, ki seje tu začela že pred približno 700 leti, ohranjanje naravne in kulturne dediščine v Krajinskem parku Sečoveljske soline, razstava soli, etnološke solinarske tržnice, tržno atraktivna ponudba, druženje v igrah kot so pandolo in ne nazadnje promocija piranske občine skozi take in podobne festivalske dogodke. Milica Maslo j e dejala, daje podoben poskus otvoritve tovrstnega praznika bil že
igre ter ponudba solinarske malice. Ob 19. uri bo nastop pihalnega orkestra, sledila bo podelitev nagrad Ex-tempora v organizaciji TD Sečovlje.
V soboto, 5. julija ob 19. uri bo v Sečovljah solinarska šagra z zanimivimi nastopi in prireditvami. Vodja te prireditve je Mirela Flego, predsednica TD Sečovlje.
30. avgusta bo sol zagotovo že zrela za pobiranje Tega dela se bodo na občinskem solnem bazenu lotili obalni župani. Dogajanja v stilu praznika bodo tudi v Piranu - in to že dopoldne.
NAROČILNICA
i naročam primorski uMp
, Ime in priimek _______________________
i Točen naslov ________________________
| Poštna številka ______________________
Letna naročnina za naročnike (12 številk)
i	1.800 sit
I Datum_____________ Podpis ________________
, Izpolnjeno naročilnico pošljite na:
j^INFORMA Portorož, Obala 125, Lucija, 6320 Portorož
stran 12
Maj 2003
. *
primorski u¥p
Ko vas sreča
4^C3sind Portorož
z,	/	~~~—
s * •'
■	j|	FRENCH ROULErS '
■	CHEMINDEFER^
f	f	AMERICAN RCmETTE
dUlBBEAN RaKT£ i/S-CKJACK . i Ševen card STUD‘POKER
SLOT MAflURBlB BINGO *	-
G&ir\o porforož«/a
>
www.casmo-portoroz.com
Obala 75a • Portorož ■ Tetr 05 676 0 373 • Fax: 05 676 0 375
Najlepši cvetni aranžma
Posebna ekipa časopisa Primorski utrip je na letošnjem sejmu rož, 1. in 2. maja v Marini Portorož, ocenjevala cvetne aranžmane in pestrost ponudbe. Kot najlepši cvetni aranžma je ocenila velike cvetne vaze na prostem podjetja Cvet d.o.o. iz Lucije.
Bo Illy
zmagovalec?
Na junijskih volitvah za predsednika italijanske dežele Furlanije-Julijske krajine se bodo pomerili štirje kandidati: Riccardo Uly, Alessandra Guerra, Ferruccio Saro in Roberto Visentin. Po sedanjih ocenah ima največ možnosti za izvolitev kandidat Riccardo Illy, ki ga podpira največ strankarskih list.
Turistica
Prvi rojstni dan
Sermin
podelitev
diplom
Svečana podelitev diplom diplomantom Turistice - Visoke šole za turizem v Portorožu bo v Grand hotelu Emona Bernardin 21. maja 2003 ob 17. uri.
SUPERNOVE
17. maja, pripravijo zanimivo praznovanje z bogato ponudbo in nagradami. Trgovski center Supernova ob sebi združuje najemnike: Spar Slovenija, Big Bang, Dom Trgovina, Baby center, Gardenia, Leonardo, OBI, New Vorker, Mueller, S. Oliver - Smart, Slovvatch, Šport 2000, Samsonite, La Scarpa in druge. Ob 16.30 bo plesno-modna revija, nato bo nastopila skupina Mambo Kings in ne bo manjkala slavnostna torta za obiskovalce. Med koncertom bodo tudi nagradne igre in žrebanja.
Za koprski občinski praznik nov rezervoar
Na dan praznovanja Mestne občine Koper (15. maj) bodo na Serminu predali v uporabo nov velik rezervoar za naftne derivate R19, ki so ga v družbi Instalacije skupine Istrabenz zgradili za potrebe skladiščenja obveznih rezerv Republike Slovenije. Svečana otvoritev bo v četrtek, 15. maja ob 12. uri na Serminu.
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
OBMOČNA ENOTA KOPER
Približali smo storitve zavarovancem
Pred kratkim smo prenovili naše predstavništvo vTrgovsko poslovnem centru (TPC) v Luciji kjer vas pričakujeta Jasna Novak, referentka za sklepanje zavarovanj in Ivan Mikluš, univerzalni zavarovalni zastopnik, z večletnimi izkušnjami v zavarovalni stroki, ki vam bosta predstavila široko ponudbo Zavarovalnice Triglav, d.d.
In hkrati tudi svetovala najbolj primerno incenovno ugodno vrsto zavarovanja ter pripravila zavarovalno polico.
Univerzalni zavarovalni zastopnik Ivan Mikluš se bo na vaš klic rade volje odzval in vas obiskal na domu ali v podjetju, trgovini, delavnici, uradu in vam pripravil vse potrebno za sklenitev zavarovanja.
Mobitel: 041/506 036
PREDSTAVNIŠTVO LUCIJA
Obala 114C, 6320 Portorož
0


VZavarovalnici Triglav dajemo v ospredje strokovno delo, gradimo na konkurenčnosti zavarovalniške ponudbe, saj sta to po našem prepričanju pomembna temelja, na katerih gradimo stabilno rast družbe in vaše zaupanje.
To potrjujeta tudi podatka, da Zavarovalnica Triglav d.d sodi med največje slovenske zavarovalnice. Samo Območna enota Koper na svojem območju po ocenah že presega 70 % vseh zavarovanj večjih pravnih oseb, povečuje pa se tudi delež zavarovalnih storitev fizičnim osebam, ki trenutno znaša že 33 %.
URNIK
Predstavništva Zavarovalnice Triglav v TPC Lucija:
Od 7.30 do 15.00 ure
Ob sredah 7.30 do 12.00 ure in od 14.00 do 17.00 ure Sobota, nedelja in prazniki zaprto
Telefon: 05/67 78 950, Telefaks: 05/67 70 961 E-pošta: zavtriglav.koper@siol.net
(Epu)