UDK 811.163.1'373.611
Matej Sekti
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani
ANALOŠKI PROCESI NASTAJANJA DRUGOTNIH VZORCEV ZLAGANJA V
POZNI PRASLOVANŠČINI
V prispevku so na osnovi kritične analize (staro)cerkvenoslovanskega gradiva prikazani poznopraslovanski besedotvorni vzorci zlaganja znotraj sinhronega in diahronega analitičnega pristopa. Sinhroni pristop podaja delitev zloženk na osnovi njihove morfemske zgradbe (oblikovni vidik) in besedotvornega pomena (pomenski vidik). Diahroni pristop vzorce zlaganja analizira glede na njihov izvor ter nastanek posameznih poznopraslovan-skih drugotnih vzorcev zlaganja razlaga v okviru analoških, in sicer besedotvornih oblikovnih sprememb.
Ključne besede: besedotvorje, zloženke, analogija, besedotvorna sprememba, (stara) cerkvena slovanščina, praslovanščina.
Taking for its basis the critical analysis of (Old) Church Slavic material, the article investigates Late Proto-Slavic word-formational models of compounding, within both the diachronic and the synchronic analytic approach. The synchronic perspective offers an overview of the typology of compounds on the basis of their morphemic structure (morphological point of view) and the word-formational meaning (semantic point of view). In the diachronic part of the discussion the origin of the different models of compounding is attempted, together with the analysis of Late Proto-Slavic models responsible for the creation of secondary compounds, especailly in terms of their analogical word-formational changes.
Key words: word formation, compounds, analogy, word-formational change, (Old) Church Slavic, Proto-Slavic.
1 Zloženke
V besedotvorju se podobno kot v drugih jezikoslovnih poddisciplinah lahko pojavljata vsaj dva dopolnjujoča se (komplementarna) metodološka pristopa, in sicer analitični in sintetični (Vidovič Muha 1988: 35-50; 2011: 113-137).1 Posledično je mogoče zloženke (tj. besedotvorna vrsta) in zlaganje (tj. besedotvorni postopek) definirati tako v okviru sintetičnega kot analitičnega pristopa.
1 V slovenskem jezikoslovju se za dopolnjujoča se (komplementarna) pristopa v jezikoslovju poleg pojmov »sintetični : analitični« pojavljajo tudi pojmi kot »empiristični : racionalistični/mentalistični«, »de-duktivni : induktivni« (Golden 1996 [2000]: 27). V češkem jezikoslovju se v zvezi z besedotvorjem pojavljata pojma »semaziološki : onomaziološki« (MČ 1986: 212-15; MSČ 2010: 86) (Šekli 2013: 234-61).
1.1 Analitični pristop2
Izhodišče analitičnega pristopa v jezikoslovju je dana jezikovna pojavnost, predmet preučevanja pa njena analiza. V besedotvorju je znotraj analitičnega pristopa v središču pozornosti tvorjenka, natančneje analiza tvorjenke. Analizirana sta tako oblika, tj. morfemska zgradba tvorjenke, ki jo sestavljata besedotvorna podstava in besedotvorno obrazilo (oblikovni/formalni vidik), kot pomen, tj. pomenska zgradba tvorjenke, ki jo sestavljata predmetni pomen besedotvorne podstave in besedotvorni pomen besedotvornega obrazila (pomenski/semantični vidik). Morfemska in pomenska zgradba tvorjenke sta torej neločljivo povezani. Pri analizi zloženk je poleg mor-femske in pomenske zgradbe relevantno še skladenjsko razmerje med sestavinama zloženke. Analiza oblike in pomena tvorjenke lahko poteka sinhrono (istočasijsko) ali diahrono (raznočasijsko).
1.1.1 Sinhroni analitični pristop
Zloženke so znotraj sinhronega analitičnega pristopa tvorjenke, ki imajo vsaj dvodelno besedotvorno podstavo (tj. vsaj dva korenska morfema in vsaj dva predmetna pomena) ter vsaj en (tj. medponski) besedotvorni morfem, t. i. medponsko obrazilo (v slovanskih jezikih je v večini primerov to t. i. osnovinski samoglasnik (tematski vokal) -o-/-'e-).
1.1.1.1 Oblikovni (formalni) vidik
Znotraj sinhronega analitičnega pristopa se zloženke z oblikovnega vidika delijo: 1) glede na korenski morfem jedrne sestavine, ki določa besedno vrsto jedrne sestavine: a) izglagolska zloženka: jedrna sestavina je glagol; b) izsamostalniška zloženka: jedrna sestavina je samostalnik; c) izpridevniška zloženka: jedrna sestavina je pridevnik; 2) glede na besedotvorni morfem: a) medponsko-priponska zloženka ima medponsko-priponsko obrazilo; b) medponska zloženka ima medponsko obrazilo; 3) glede na slovnični morfem zloženke, ki določa njeno besedno vrsto: a) samostalniška zloženka je samostalnik; b) pridevniška zloženka je pridevnik; c) glagolska zloženka je glagol.
2 Analitični pristop v besedotvorju je natančneje prikazan v Šekli 2011. Opira se na besedotvorne obravnave v primerjalnem jezikoslovju indoevropskih jezikov (Brugmann 1906, Dunkel 1999, Meier-Brügger 2010, Lindner 2011, 2012) in slovanskih jezikov (Miklosich 1875, Vondrak 1924, Vaillant 1974, ^eHT^HH 1977) ter v slovenskem jezikoslovju (Bajec 1950, 1952, 1952, 1959; Toporišič 1976 in 2000, 1992; Vidovič Muha 1988 in 2011).
	glagolske	samostalniške	pridevniške	
izglagolske	Atn-O-nHCdTH EAdr-O-TBOpHTH	AHCT-0-ndA-+ ctH-0-B03-+	CAdB-0-AWE-+ BphT-0-rAdB-+	medponsko-priponske
izsamostalniške	—	npdB-o-Btpd K0H-6-HA0BtK+	KPHB-0-H0C-+ nhc-o-rAdB-+	
izpridevniške	—	—	E0r-0-AWE+ H0B-0-CBtThA+	medponske
Oblikovna delitev poznopraslovanskih prvotnih zloženk (na (staro)cerkvenoslovanskem gradivu).
1.1.1.2	Pomenski (semantični) vidik
Znotraj sinhronega analitičnega pristopa se zloženke s pomenskega vidika delijo glede na besedotvorni pomen, pri čemer besedna vrsta jedrne sestavine zloženke s svojim kategorialnim pomenom določa besedotvorni pomen zloženke: 1) izglagolske zloženke (kategorialna pomena glagola sta dejanje, stanje): a) dejanje (nomen acti-onis); b) rezultat dejanja (nomen acti, nomen rei actae); c) vršilec/vršilnik dejanja (nomen agentis); č) orodje/sredstvo dejanja (nomen instrumenti); d) prostor/mesto dejanja (nomen loci); e) čas dejanja (nomen temporis); 2) izpridevniške zloženke (ka-tegorialni pomeni pridevnika so lastnost, vrstnost, svojina): a) lastnost (nomen ab-stractum); b) popredmetena lastnost (nomen concretum); c) nosilec/nosilnik lastnosti (nomen attibutivum); 3) izsamostalniške zloženke (kategorialni pomeni samostalnika so človek, žival, predmet, pojem) nimajo izrazitega besedotvornega pomena.3
1.1.1.3	Skladenjski (sintaktični) vidik
Znotraj sinhronega analitičnega pristopa se zloženke s skladenjskega vidika delijo: 1) glede na razmerje med jedrom skladenjske podstave in besedno zvezo s pred-metnopomenskim jedrom v skladenjski podstavi zloženke: a) endocentrične (tudi ezocentrične) zloženke, tj. z notranjim jedrom ((st)csl. npdB-o-ßtpd sub. ^ 'prava vera'); b) eksocentrične zloženke, tj. z zunanjim jedrom ((st)csl. kphb-o-hoc-+ adj. ^ 'ki ima kriv nos') (Brugmann 1906: 71-76; Lindner 2011: 24-28);4 2) glede na skladenjsko razmerje med sestavinama zloženke: a) podredne (hipotaktične) zloženke: skladenjsko razmerje med sestavinama zloženke je podredno; pojavljata se oblikovno jedrna (pomensko določena) in oblikovno nejedrna (pomensko določujoča) sestavina; b) priredne (parataktične) zloženke: skladenjsko razmerje med sestavinama zloženke je priredno; 3) podredne zloženke (z imensko in zaimensko neje-drno sestavino) so glede na sklonsko razmerje med sestavinama: a) determinativne (določilne) zloženke: nejedrna sestavina je v istem sklonu kot jedrna sestavina (tj.
3	Zloženke v primerjavi z izpeljankami izkazujejo torej manjše število besedotvornih pomenov.
4	Razmerje med jedrom skladenjske podstave in besedno zvezo s predmetnopomenskim jedrom v skladenjski podstavi zloženke je povezano z vrsto besedotvornega obrazila zloženke: a) endocentričnost je povezana z medponskostjo oziroma modifikacijo; b) eksocentričnost je povezana z medponsko-priponskostjo oziroma mutacijo. To povezavo natančneje pojasnjuje sintetični pristop v besedotvorju (prim. 1.2.1).
v imenovalniku) in ima vlogo prilastka (pridevniški prilastek: (st)csl. npdB-o-ßtpd = 'prava vera'; samostalniški prilastek: (st)csl. K0H-6-HA0BtK+ = 'konj človek'); b) rekcijske (vezavne) zloženke: nejedrna sestavina je v odvisnem sklonu in ima različne vloge: osebkov rodilnik (genitivus subiectivus) = osebek ((st)csl. AHCT-o-ndA-+ = 'padanje listov' ^ 'listi padajo'), predmetni rodilnik (genitivus obiectivus) = premi predmet ((st)csl. ctH-0-B03-+ = 'vožnja sena' ^ 'voziti seno'); nerodilniški skloni = nepremi predmet, prislovna določila (Miklosich 1875: 379-80, 385-86; Brugmann 1906: 61-71; Meier-Brügger 2010: 429-30; Lindner 2011: 20-24).5
1.1.2 Diahroni analitični pristop
Zloženke so znotraj diahronega analitičnega pristopa tvorjenke, ki so najverjetneje nastale v praindoevropščini iz sklopov po analoški, natančneje besedotvorni oblikovni spremembi: do oblikovnega stika je prišlo v primerih, v katerih je imela prva sestavina sklopa ničto končnico (pie. *medhu-0 kfd- 'jesti med') in bila zato interpretirana kot gola osnova (pie. *medku-kfd- adj. 'ki je med' > sti. madkv-äd- adj. 'ki je med', csl. veAB-tAk sub. *'kar je med' > 'medved'), zaradi česar se je zlaganje z golo osnovo posplošilo še na druge imenske osnove (Dunkel 1999: 55-58).6 Že zelo zgodaj se je v indoevropskih jezikih osnovinski samoglasnik samostalnikov z osnovo na pie. *-o- (pie. *ulk»o- > (st)csl. BAhKo-) začel posploševati k samostalnikom drugih osnov (pie. *-ek2-, *-i-, *-u-, *-men- > (st)csl. BOA-f-, ntcH-h-, m6a-+-,
Kd-M6H--> BOA-j-, ntcH-o-, M6A-j-, Kd-M6H-o-) ter bil posledično interpretiran kot
medpona, tj. kot besedotvorni morfem. Na izrazni ravni je v postopku zlaganja prišlo do naglasne spremembe večnaglasnost ^ enonaglasnost.
1.1.2.1 Oblikovni (formalni) vidik
Oblikovni vidik v diahronem analitičnem pristopu ima v ospredju: 1) prvotno razmerje med besedno vrsto jedrne sestavine zloženke in besedno vrsto zloženke ter vrsto besedotvornega obrazila; 2) prvotnost oziroma drugotnost besedne vrste zloženke; 3) prvotnost oziroma drugotnost vzorca zlaganja; 4) neprevzetost oziroma prevzetost vzorca zlaganja.
Glede na prvotno razmerje med besedno vrsto jedrne sestavine zloženke in besedno vrsto zloženke ter vrsto besedotvornega obrazila so zloženke: a) modifikacijske:
5	S stališča teorije sklona so podredne zloženke torej determinativne (določilne) in rekcijske (vezavne), s stališča teorije skladenjskih razmerij (skladenjska razmerja so ujemanje, prisojanje, vezava, primik) so: 1) ujemalne ((st)csl. npfB-«-Bäpf ^ 'prava vera'); 2) vezljivostne (valenčne): a) prisojevalne ((st)csl. ahct-«-nfA-+ ^ 'listi padajo'); b) (glagolsko)vezavne ((st)csl. cän-«-B«3-+ ^ 'voziti seno'); c) primične ((st)csl. vnv«-x«A-+ ^ 'hoditi mimo'). Analitični pristop ne prinaša natančne delitve zloženk glede na sklonska oziroma skladenjska razmerja, pač pa je problematika zelo natančno razdelana v okviru sintetičnega pristopa (ViDovič Muha 2011: 148-66, 289-95).
6	Tipološko podobno je mogoče tudi veliko mlajše (sicer po večini iz grščine kalkirane) zloženke tipa (st)csl. EAfr-j-TBopHTH 'dobro/lepo delati' interpretirati tudi kot (st)csl. EAfr« TBopHTH 'delati dobro/lepo', saj je sinhrono gledano medpona zloženke (st)csl. -o- enakozvočna s končnico pridevnika za imenovalnik ednine srednjega spola (st)csl. -o (prim. 2.3).
besedna vrsta jedrne sestavine in besedna vrsta zloženke sta isti, besedotvorno obrazilo je medponsko (to so torej glagolske izglagolske, samostalniške izsamostalniške, pridevniške izpridevniške zloženke), kar pomeni, da pri besedotvornem postopku zlaganja ni prišlo do spremembe besedne vrste, ampak samo do modifikacije jedrnega dela (psl. *bel-o-golva sub. 'bela glava', *pbs-o-golva sub. 'glava psa'); b) mutacijske: besedna vrsta jedrne sestavine in besedna vrsta zloženke nista isti, besedotvorno obrazilo je medponsko-priponsko (to so torej samostalniške in pridevniške izglagolske, pridevniške izsamostalniške zloženke), kar pomeni, da je pri besedotvornem postopku zlaganja prišlo do spremembe besedne vrste, torej do mutacije jedrnega dela (psl. *bel-o-golv-h adj. 'ki ima belo glavo', *pbs-o-golv-y adj. 'ki ima glavo psa'). Pripona je torej prvotno povezana s spremembo besedne vrste jedrne sestavine zloženke.7
Glede na prvotnost oziroma drugotnost besedne vrste (tj. glede na slovnični mor-fem) so samostalniške zloženke: a) prvotni samostalniki; b) drugotni samostalniki, tj. posamostaljeni pridevniki (prim. 2.2, 3.2).
Glede na tip besedotvornega vzorca (tj. glede na besedotvorni morfem) so tvor-jenke z vsaj dvodelno besedotvorno podstavo, ki niso sklopi in tvorjenke iz sklopov: a) prvotne zloženke, ki so nastale po prvotnih vzorcih zlaganja in so zato prvostopenjske tvorjenke ((st)csl. cAdB-a + awe-h-th ^ cAdB-o-AWE-+ adj.); b) izpeljanke iz zloženk, ki so nastale z izpeljavo prvotnih zloženk in so posledično drugostopenjske tvorjenke;8 priponsko obrazilo je lahko nestrukturalno (neničtopomensko) ((st)csl. cAdBOAWE-+ adj. ^ cAdBOAWE-HK sub.) ali strukturalno (ničtopomensko) ((st) csl. c6AMoxA+M-+ adj. ^ c6AMoxA+M-hH+ adj.); c) drugotne (analoške) zloženke, ki so nastale po drugotnih vzorcih zlaganja (ki so se oblikovali po modelu vzorcev izpeljave prvotnih zloženk) in so prvostopenjske tvorjenke ((st)csl. nAOA-+ + hoc-h-th ^ nAOA-j-Hoc-HK; A+K-f + Hor-d ^ A+B-j-HOö-hH+). Besedotvorni oblikovni stik, tj. vzporedna besedotvorna motiviranost izpeljanke iz zloženke (cAdBOA.EH-) tako preko prvotne zloženke (cAdBOAWE+) kot preko besedotvornih predhodnikov prvotne
7	V diahronem pristopu sta pojava modifikacija in mutacija razumljena kot oblikovna pojava (sprememba besedne vrste jedrne sestavine zloženke) ter predvsem razlikujeta pojave znotraj določilnega (deter-minativnega) zlaganja (staroindijski tip karmadhäraya) (psl. *bel-o-golva) in odvisnostnega (dependenč-nega) zlaganja (staroindijski tip tatpurusa) v okviru podtipa z imensko jedrno sestavino (psl. *pbs-o-golva) na eni strani ter pojave znotraj svojstvenega (posesivnega) zlaganja (staroindijski tip bahuvrihi) (psl. *bel-o-golv-^, *pbs-o-golv-^) na drugi (Brugmann 1906: 75). V sinhronem pristopu sta pojava modifikacija in mutacija lahko razumljena kot pomenska pojava: a) pri modifikaciji je pomen zloženke enak vsoti pomenov njenih sestavin (češ. černa zem 'črna zemlja' ^ černozem 'črna zemlja'); b) pri mutaciji pomen zloženke ni enak vsoti pomenov njenih sestavin (češ. n^zky kmen 'nizko deblo' ^ n^zkokmen 'drevo z nizkim deblom'), kar je lahko razumljeno tudi kot pomenski prenos v smislu metonimije (MČ 1986: 453). Diahrono je pomenski prenos mogoče razložiti kot posledico posamostaljenja svojstvene pridevniške zloženke (češ. n^zky kmen 'nizko deblo' ^ n^zkokmen *'ki ima nizko deblo' adj. ^ 'kar ima nizko deblo' sub.): z zlaganjem z medponsko-priponskim obrazilom je najprej prišlo do spremembe besedne vrste jedrne sestavine zloženke v smeri samostalnik ^ pridevnik, nato pa s posamostaljenjem še do druge spremembe besedne vrste jedrne sestavine zloženke v smeri pridevnik ^ samostalnik. Odsotnost spremembe besedne vrste na sinhroni ravni je diahrono gledano samo navidezna.
8	Ločevanje med zloženkami in izpeljankami iz zloženk je v primerjalnojezikoslovni in drugi besedotvorni literaturi ves čas prisotno (Miklosich 1875: 383-85, 393-94, 400-01; Bajec 1952: 83; Toporišič 2000: 194; Vidovič Muha 2011: 193-96).
zloženke (cAdBd + a.ehth), je namreč omogočil reintrepretacijo (reanalizo) izpeljanke iz zloženke kot prvotne zloženke (cAdB-a + awe-h-th ^ cAdB-o-AWE-HK) in posledično zlaganje drugotnih zloženk po tem analoškem vzorcu zlaganja.
Glede na neprevzetost oziroma prevzetost so vzorci zlaganja: a) avtohtoni (tj. neprevzeti, ljudski, organskoidiomski), ki so bili v slovanske jezike podedovani iz praslovanščine ter so poleg v stari cerkveni slovanščini prisotni tudi v drugih ljudskih slovanskih jezikih; b) alohtoni (tj. prevzeti, knjižni, neorganskoidiomski), ki so nastali v procesu kulturno-civilizacijske nadgradje ljudskih jezikov v knjižne jezike (na primer solunske slovanščine 9. stoletja v stiku z grščino, slovenščine v stiku z nemščino).9 Slovanski avtohtoni vzorci zlaganja so tisti, po katerih so nastale samo-stalniške in pridevniške izglagolske zloženke (prim. 2.1, 2.2), medponsko-priponske samostalniške izsamostalniške zloženke (prim. 3.1.2) ter pridevniške izsamostalni-ške zloženke (prim. 3.2), medtem ko so prevzeti vzorci zlaganja po večini tisti, po katerih so nastale glagolske zloženke (prim. 2.3, 3.3) ter medponske samostalniške izsamostalniške zloženke (prim. 3.1.1).
1.1.2.2 Pomenski (semantični) vidik
Pomenski vidik v diahronem analitičnem pristopu ima v ospredju prvotnost oziroma drugotnost besedotvornega pomena. Besedotvorni pomeni so glede na izvor torej: a) prvotni: dejanje, vršilec/vršilnik dejanja; lastnost; b) drugotni: rezultat, orodje/sredstvo, mesto/prostor, čas dejanja; popredmetena lastnost.10 Drugotni besedotvorni pomeni so nastali iz prvotnih s pomensko spremembo po metonimiji oziroma s pomensko spremembo v smeri abstraktno ^ konkretno. Sistemske pomenske spremembe so na primer: a) dejanje ^ rezultat, mesto/prostror, čas dejanja; b) vršilec/vršilnik dejanja ^ orodje/sredstvo dejanja; c) lastnost ^ popredmetena lastnost."
9	Ker so tudi kalkirane zloženke nastale po podedovanih vzorcih zlaganja, je za (staro) cerkveno slo-vanščino smiselno ločevati: a) avtohtone zloženke po avtohtonih vzorcih zlaganja ((st)csl. cän-«-öA-Tb); b) alohtone zloženke po avtohtonih vzorcih zlaganja ((st)csl. EAfr-«-Af-Tb = gr. Eü-EpyEa-^a po modelu (st)csl. cän-«-öA-Tb); c) alohtone zloženke po alohtonih vzorcih zlaganja ((st)csl. AäT-«-nncfTn = gr.
Xpov-o-ypäfEiv).
10	Ta delitev besedotvornih pomenov na prvotne in drugotne velja za pozno praindoevropščino in za indoevropske jezike. To poznopraindoevropsko in indoevropsko stanje je najverjetneje tudi drugotno, kar se da posredno razbrati iz besedotvornega sistema pozne praindoevropščine in posameznih indoevropskih jezikov. Najstarejša plast samostalniških zloženk v praslovanščini ima na primer za besedotvorna pomena dejanje ((st)csl. cän-«-B«3-+ 'vožnja trave') in vršilec/vršilnik dejanja ((st)csl. B«A-«-n«c-+ 'vrč za vodo') enakozvočno (večpomensko) pripono *-h/*-'b, iz česar je mogoče sklepati, da je eden od besedotvornih pomenov, ki ju pripona označuje, drugoten. Navadno se misli, da je prvoten besedotvorni pomen samostal-niških zloženk dejanje, iz katerega je preko svojstvene pridevniške zloženke, ki je bila reinterpretirana s pomenom vršilec/vršilnik dejanja, nastal drugoten besedotvorni pomen vršilec/vršilnik dejanja (*vod-o-nos-^ *'nošnja vode' (sub.) ^ *vod-o-nos-^ *'ki ima nošnjo vode, za katerega je značilna nošnja vode' (adj.) ^ *'ki nosi vodo' (adj.) ^ *'kar nosi vodo' (sub.)) (Weiss 2009: 271).
11	Nastajanje drugotnih besedotvornih pomenov iz prvotnih je obravnavano v Šekli 2012.
1.2 Sintetični pristop12
Izhodišče sintetičnega pristopa v jezikoslovju je proces, po katerem jezikovna pojavnost nastaja, predmet preučevanja pa njena sinteza. V besedotvorju je znotraj sintetičnega pristopa v središču pozornosti besedotvorni postopek oziroma sinteza tvorjenke, ki je prikazana z generativnega (tvorbenega) vidika. Tvorjenka je znotraj sintetičnega pristopa razumljena kot pretvorba (transformacija) skladenjske podstave (SPo), ki je v večini primerov podredna nestavčna besedna zveza z jedrom (xj) in razvijajočim oziroma dopolnjujočim členom (x2) (SPo ^ x'/x2) (predvidljiva izjema so priredne zloženke s samo medponskim obrazilom tipa rdeče-bel s priredno nestavč-no besedno zvezo v skladenjski podstavi) (Vidovič Muha 2011: 23). Znotraj tega pristopa sta podani sinteza morfemske zgradbe in besedotvornega pomena tvorjenke.
1.2.1	Morfemska zgradba zloženke
Morfemska zgradba zloženke je pretvorba skladenjske podstave zloženke, pri čemer se predmetnopomenski deli skladenjske podstave pretvorijo v besedotvorno podstavo, skladenjska razmerja pa v obrazilo: 1) pri medponsko-priponskih zloženkah je jedrna sestavina (Xj) skladenjske podstave zaimek in njena nejedrna sestavina (x2) prilastkov odvisnik: stavčno razmerje v prilastkovem odvisniku se pretvori v medponski morfem, zaimensko jedro skladenjske podstave z vezniškim ustreznikom v odvisniku in njegovo slovnično razmerje se pretvorita v priponski morfem (sln. [tisti, ki] veže[-0] knjig{-e} ^ knjig-o-vez-0, [ ] ^ -0, { } ^ -o-); 2) pri medponskih podrednih zloženkah jedrna sestavina (Xj) skladenjske postave ni zaimek in njena nejedrna sestavina (x2) ni prilaskov odvisnik: slovnični pomen skladenjske podstave se pretvori v medponski morfem (sln. zdravnik {za} zob{-e} ^ zob-o-zdravnik, { } ^ -o-) (Vidovič Muha 2011: 141, 289).
Zloženke se glede na skladenjsko razmerje med sestavinami skladenjske podstave (skladenjsko merilo) delijo na podredne in priredne. Zelo natančna je obravnava sklonskih razmerij podrednih zloženk (Vidovič Muha 2011: 148-66, 289-95).
1.2.2	Besedotvorni pomen zloženke
Besedotvornim pomenom zloženk v skladenjski podstavi ustrezajo različna za-imenska jedra z vezniškim ustreznikom v odvisniku: 1) samostalniki: a) [to, da] ^ dejanje; b) [tisti, ki]ž[ivo] ^ vršilec dejanja; c) [tisto, ki]_ž[ivo] ^ predmet, ki opravlja dejanje; č) [to, kar] ^ rezultat dejanja; d) [to, s čimer] ^ sredstvo dejanja; e) [tamm/ž/s, kjer] ^ mesto dejanja; f) [tedaj/ž/s, ko] ^ čas dejanja; 2) pridevniki: a) [(tak), ki] ^ lastnostnost; b) [(ta), ki] ^ vrstnost) (Vidovič Muha 2011: 142-43).
12 Sintetični pristop v besedotvorju je v celoti povzet po Vidovič Muha 1988 in 2011, natančneje je predstavljen v Šekli 2013: 254-58.
1.3 Drugotni vzorci zlaganja v pozni pozni praslovanščini
V nadaljevanju so na osnovi kritične analize (staro)cerkvenoslovanskega gradiva prikazani poznopraslovanski besedotvorni vzorci zlaganja znotraj sinhronega in di-ahronega analitičnega pristopa.13 Sinhroni pristop podaja delitev zloženk na osnovi njihove morfemske zgradbe (oblikovni vidik) in besedotvornega pomena (pomenski vidik), izsamostalniških zloženk tudi glede na skladenjsko razmerje med sestavinama zloženke (skladenjski vidik). Zloženke so tako razdeljene glede na jedrno sestavino (izglagolske, izsamostalniške, izpridevniške), natančneje pa glede na besedno vrsto (samostalnik, pridevnik, glagol), besedotvorno obrazilo (medponsko-pripon-ske, medponske), nejedrno sestavino, skladenjsko razmerje med sesavinama (po-dredne, priredne). Diahroni pristop vzorce zlaganja analizira glede na njihov izvor ter nastanek posameznih poznopraslovanskih drugotnih vzorcev zlaganja razlaga v okviru analoških, in sicer besedotvornih oblikovnih sprememb. Na osnovi znotraj-sistemskih razmerij med posameznimi vzorci zlaganja so tako definirani prvotni in drugotni vzorci zlaganja ter njihovo medsebojno genetsko razmerje, pri čemer so v ospredju avtohtoni modeli tvorbe. Oblikovanje drugotnih vzorcev zlaganja je opaziti predvsem pri izglagolskih in izsamostalniških zloženkah.
2 Izglagolske zloženke
Jedrna sestavina je neprehodni ali prehodni glagol (natančneje glagolski koren). Nejedrna sestavina je samostalnik, ki stoji pred ali za jedrno sestavino, ter pridevnik, nenačinovni prislov, predlog in samostalnik, ki stojijo pred jedrno sestavino. Glede na besedotvorno obrazilo so medponsko-priponske ali medponske: medponsko-pri-ponske izglagolske zloženke so samostalniki ali pridevniki, medtem ko so medponske izglagolske zloženke glagoli.
2.1 Izglagolski samostalniki
Besedotvorni vzorci ter prvotni besedotvorni pomeni samostalniških izglagol-skih zloženk s tipičnimi priponami so:
1)	samostalnik + neprehodni glagol: dejanje: *-h/*'-b ((st)csl. AHCT-o-ndA-+ 'oktober', K0A-0-BpdT-+ 'kolovrat'), *-ja ((st)csl. B0A-»-T6Hd < *vod-o-tek-ja f 'kanal'), *-b ((st)csl. B0A-»-T6H-h f 'kanal'), *-bje ((st)csl. boa-»-toh-hk 'hodournik'), *-t/n-bje ((st)csl. Kep-j-rAdme-H-HK 'oglašanje petelina');
2)	samostalnik + prehodni glagol: a) dejanje: *-y/*-'b ((st)csl. ctH-0-B03-+ 'vožnja trave'), *-tb ((st)csl. ctz-o-öA-Th 'travnik'), *-ja ((st)csl. BHH-o-KVAra < *vin-o-jem-ja f 'trgatev'), *-b ((st)csl. BHH-o-Etp-h f 'trgatev'), *-bje, *-bstvo ((st) csl. HAOBär-o-AWE-HK, HAOBtr-j-AWE-hCTBo 'človekoljubje'), *-t/n-bje ((st)csl. cTA+n-o-TBopK-H-HK 'grajenje stolpa'); b) vršilec/vršilnik dejanja: *-y/*-'b ((st)csl. boa-«-
13 Korpus (staro)cerkvenoslovanskih zloženk je vzet iz primerjalnojezikoslovnih obravnav zloženk (Miklosich 1875: 347-417, Vondräk 1924: 672-704, Vaillant 1974: 737-79, ^eht^hh 1977: 186-284) ter (staro)cerkvenoslovanskih slovarjev (Miklosich 1862-1965, CmapocnaenHCKUü CRoeapb 1999).
HOC-+ 'vrč za vodo'), *-a ((st)csl. BOKBOAf = voj-e-vod-a 'vojskovodja'), *-jb ((st)csl. AptBoctxh < *derv-o-sek-jb m 'sekira'), *-ja ((st)csl. sevAKAtkra = zem^-e-del-ja m 'poljedelec', Eptr-o-ps-ra f 'obvodna lastovka, breguljka'), *-b ((st)csl. boa-»-Hoc-h f 'posoda za vodo'), *-bCb/*-ica ((st)csl. veHhK-o-BOA-kUh 'kdor vede/vodi medveda', vAc-o-rai-tuh 'mesojedec', HA0BtK-0-AWE-hUh 'človekoljub'; np^H-o-ctx-HWd f 'majhen srp, majhna kosa', HA0BtK-0-AWE-HUd f 'človekoljubka'), *-teib ((st)csl. rpoE-o-ps-neAh 'grobar'), *-afb ((st)csl. ABop-o-ven-dph 'pometač dvorišča'), *-bnikh/*-bnica ((st)csl. cAh3-0-T0H-hHHK+ 'kdor toči solze'), *-bčbjb ((st)csl. bhh-o-xphn-hHHH = vin-o-črbp-bčbjb 'točaj');14
3)	prehodni glagol + samostalnik: vršilec/vršilnik dejanja (*trqs-o-rqp-yka *'kdor/kar trese rep' > sln. tresorepka);1^
4)	pridevnik + prehodni glagol:16 a) dejanje: *-tb ((st)csl. EAdr-o-Af-nh 'milost'), *-bje ((st)csl. AOEp-o-pex-HK 'zgovornost'); b) vršilec/vršilnik dejanja: *-y/*'-b ((st)csl. 3+AOAtH = zhl-o-de-j-b 'zločinec'), *-bCb ((st)csl. EAdr-o-TBop-hUh 'dobrodelnik');
5)	nenačinovni prislov + neprehodni glagol: a) dejanje: *-h/*'-b ((st)csl. vHvo-XOA-+ 'mimohod'), *-n/t-bje ((st)csl. vHvo-xoöAe-H-HK 'hoja mimo'); b) vršilec/vršilnik dejanja: *-bcb ((st)csl. lOMd-öHB-huh 'domačin, domorodec').
Samostalniške izglagolske zloženke z neproduktivnimi priponami s prvotnima besedotvornima pomenoma dejanje ((st)csl. AHcT-o-ndA-+, K0A-0-BpdT+, ctz-o-BO3-+, MHMo-xjA-+, ctz-o-öA-Th, EAdr-j-Af-Th) in vršilec/vršilnik dejanja ((st)csl. B0A-j-H0c-+, s+AOAtb = zhl-o-de-j-b, bokboa^ = voj-e-vod-a) so prvotne,17 medtem ko so zloženke tega tipa s produktivnimi samostalniškimi priponami drugotne. Drugotne zloženke tega tipa so nastale z izpeljavo prvotnih zloženk, in sicer: a) prvotne samostalniške izglagolske zloženke z neproduktivnimi priponami z besedotvornima pomenoma dejanje in vršilec/vršilnik dejanja so bile izpeljane s strukturalnimi samostalniškimi priponskimi obrazili ((st)csl. BOA-j-TOK-+ 'kanal' ^ B0A-j-T0x-HK 'hodournik'; (st)csl. AptB-o-Hoc-+ 'kdor nosi les' ^ iptB-o-Hoc-hUh 'kdor nosi les', po tem modelu je tip (st)csl. MexhK-o-BoA-hUh, vAc-o-rai-mum); b) prvotne pridevniške izglagolske zloženke (prim. 2.2) so bile izpeljane s samostalni-
14	Samostalniške izglagolske zloženke s prehodnim glagolom kot jedrno sestavino in s samostalnikom kot nejedrno sestavino so po večini (glagolsko)vezavne ((st)csl. Eptropsra < *berg-o-ry-j-a ^ *'riti breg'), redko tudi prisojevalne ((st)csl. svHKcäxf < *zmbj-e-sek-j-a f 'pikanje kače' ^ *'kača seka, tolče').
15	V indoevropskih jezikih se pojavljajo tako zloženke z zgradbo samostalnik + prehodni glagol (stind. havirad- 'ki je žrtve, žrtvene darove' ^ havis- 'žrtev, žrtveni dar' + ad- 'jesti', gr. Kovpozpofog 'ki hrani dečke' ^ Kovpog 'deček, mladenič' + zpšfm 'hranim, redim, preživljam, gojim') kot z zgradbo prehodni glagol + samostalnik (stind. trasadasyu- ime kralja dinastije Puru < *'ki trese sovražnike' ^ tras- 'tresti se' + dasyu- 'sovražnik'; gr. ExsnmAog 'ki ima žrebeta' ^ Exm 'držim, imam, posedujem' + nmXog 'mladič, žrebe'), kar bi kazalo na to, da sta obe tvorbi že praindoevropski (Brugmann 1906: 62-67; Thumb 1959: 402-03; Meier-Brügger 2010: 429; Lindner 2011: 33).
16	Nejedrna sestavina izglagolskih zloženk je z oblikovnega vidika pridevnik, ki ima s skladenjskega vidika vlogo premega predmeta (posamostaljeni pridevnik) ali prislovnega določila načina (načinovni prislov). Z oblikovnega vidika torej razlike med pridevnikom, posamostaljenim pridevnikom in načinovnim prislovom prvotno ni, saj je načinovni prislov izvorno oblika tožilnika (ali mestnika) ednine srednjega spola pridevnika.
17	Na starost zloženk s pripono, enakozvočno končnici, kaže tudi o-jevska prevojna stopnja glagolskega korena ((st)csl. ctH«B«3+, b«a«h«c+, bokboa^ : BecTH BeseiH, zecTH zectiH, BecTH Beitib).
škimi priponskimi obrazili z besedotvornima pomenoma lastnost in nosilec/nosil-nik lastnosti ((st)csl. cAdB-o-AWE-+ adj. 'slavoljuben' ^ cAdB-o-AWE-HK 'slavoljubje', cAdB-0-AWE-hUh 'slavoljub', (st)csl. AjEp-j-p6K-+ adj. 'zgovoren' ^ AjEp-j-pen-HK 'zgovornost', po tem modelu je tip HA0BtK-0-AWE-HK, XAOBtK-O-AWE-hCTBO, haob^k-o-AWE-hUh, HAOBtK-o-AWE-Hua; *trfs-o-rfp-h adj. 'ki trese rep' ^ *trqs-o-rqp-yka 'kdor/kar trese rep'); c) prvotne glagolske izglagolske zloženke (prim. 2.3) so bile izpeljane s samostalniškimi priponskimi obrazili z besedotvornima pomenoma dejanje in vršilec/vršilnik dejanja ((st)csl. AtnonHc-a-TH ^ AtnonHc-a-H-HK 'pisanje zgodovine', AtnonHc-hUh 'zgodovinopisec'), čeprav pri teh zloženkah ni mogoče izključiti tudi medponskega zlaganja iz izglagolskih izpeljank s tema besedotvornima pomenoma ((st)csl. ktno 'leto' + nHcdHHK 'pisanje', nHchUh 'pisec' ^ ktn-o-
□ HcdHHK, AtT-O-nHchUh).
2.2 Izglagolski pridevniki
Besedotvorni vzorci pridevniških izglagolskih zloženk s tipičnimi priponami so:
1)	samostalnik + prehodni glagol: *-y/*'-b ((st)csl. cAdB-o-AWE-+ 'slavoljuben'), *-bny ((st)csl. BHH-o-AWE-hH+ 'vinoljuben', ctM6H-o-Hoc-hH+ 'semenonosen', Btp-o-•-T-hH+ 'verjeten');18
2)	prehodni glagol + samostalnik: *-y/*'-b ((st)csl. BphT-o-rAdB-+ 'vrtoglav'), *-bny ((st)csl. TpAc-o-rAdB-hH+ 'tresoglav');
3)	pridevnik + prehodni glagol: *-y/*'-b ((st)csl. AjEp-o-p6K-+ adj. 'zgovoren'), *-bny ((st)csl. AjEp-o-pdöA-hH+ 'ploden');
4)	nenačinovni prislov + neprehodni glagol: *-bny ((st)csl. MHMo-xjA-hH+ 'mi-mohoden').
5)	predlog + samostalnik + glagol: *-bny ((st)csl. B+-TdHH-o-KM-hH+ 'skrivno prijemajoč').
Pridevniške izglagolske zloženke z neproduktivnimi priponami z besedotvornim pomenom vršilec/vršilnik dejanja ((st)csl. cAdB-o-AWE-+, BphT-o-rAdB-+, AOEp-o-p6K-+) so prvotne, medtem ko so zloženke s produktivnimi pridevniškimi priponami drugotne. Prvotne zloženke s pripono, enakozvočno končnici, se lahko posamosta-lijo ((st)csl. cAdB-o-AWE-+ adj. : sln. človek-o-ljub-0 sub.; sln. mes-o-jed-0 adj. ^ mes-o-jed-0 sub.). Drugotne zloženke tega tipa so nastale z izpeljavo prvotnih zloženk, in sicer: a) prvotne pridevniške izglagolske zloženke s končnici enakozvoč-no pripono z besedotvornim pomenom vršilec/vršilnik dejanja so bile izpeljane s strukturalnimi pridevniškimi priponskimi obrazili ((st)csl. haa-o-awe-^ adj. 'ki ljubi otroke' ^ HAA-j-AWE-hH+ adj. 'ki ljubi otroke', po tem modelu je tip (st)csl. bhh-o-AWE-hH+, TpAc-o-rAdB-hH+); b) prvotne samostalniške izglagolske zloženke z neproduktivno pripono z besedotvornim pomenom dejanje so bile izpeljane s pridevniškimi priponskimi obrazili ((st)csl. MAc-o-necT-+ 'pust' ^ MAc-o-necT-hH+ 'pusten',
18 Pridevniške izglagolske zloženke s prehodnim glagolom kot jedrno sestavino in s samostalnikom kot nejedrno sestavino so po večini (glagolsko)vezavne ((st)csl. Bnn-«-AKE-tn+ ^ *'ljubiti vino'), redko tudi prisojevalne ((st)csl. BAtK-«-BA-hH+ 'ki ga je volk' ^ *'volk je').
MHMo-xjA-+ 'mimohod' ^ MHMo-xjA-kH+ 'mimohoden', po tem modelu je tip (st)csl. ctM6H-o-Hoc-hH+; (st)csl. EAdr-j-Af-Th 'milost, naklonjenost' ^ EAdr-o-Ad-T-hH+ 'obdarjen z milostjo', po tem modellu je tip (st)csl. Btpo-^-T-hH+).
2.3 Izglagolski glagoli
Besedotvorni vzorci glagolskih izglagolskih zloženk so:
1)	samostalnik + prehodni glagol ^ neprehodni glagol ((st)csl. AtT-o-nHCdTH 'pisati zgodovino' = gr. xpov-o-ypa^eiv 'pisati zgodovino' ^ xpovog 'čas' + ypä^eiv 'pisati');19
2)	pridevnik + prehodni glagol ^ neprehodni glagol ((st)csl. EAdr-o-TBopHTH 'de -lati dobro' = gr. aya0-o-noieTv 'delati dobro' ^ ayaOoq 'dober' + noeiv 'delati');
3)	nenačinovni prislov + neprehodni glagol ^ neprehodni glagol ((st)csl. mhmo-xoahth 'hoditi mimo' = gr. nap-spxeaOai 'iti, hoditi mimo' ^ napa 'mimo' + spxeaOai 'iti, hoditi').
Kot je razvidno iz navedenih zgledov, so glagolske izglagolske zloženke, izpričane v (stari) cerkveni slovanščini, po večini kalki iz grščine.
3 Izsamostalniške zloženke
Jedrna sestavina je samostalnik. Nejedrna sestavina je pridevniška beseda, samostalnik, nenačinovni prislov, ki stojijo pred jedrno sestavino. Izsamostalniške zloženke so samostalniki, pridevniki, glagoli.
3.1 Izsamostalniški samostalniki
Samostalniške izsamostalniške zloženke so medponske ali medponsko-priponske.
3.1.1 Izsamostalniški samostalniki z medponskim obrazilom
Besedotvorni vzorci medponskih samostalniških izsamostalniških zloženk so:
1)	pridevniška beseda + samostalnik: ((st)csl. A»Ep-»-rjA+ 'dober čas' - gr. eüKalp^a 'priložnost, pravi trenutek, primeren čas' ^ ev 'dobro, prav' + Kaipög 'prava mera, pravi kraj, ugoden čas'; (st)csl. npdB-o-Btpa 'prava vera');
2)	samostalnik + samostalnik: a) podredne zloženke ((st)csl. BHH-o-rpdA+ 'vinograd' = got. weinagards 'vinograd' ^ wein 'vino' + gards 'hiša' < *'ograda, vrt'), ki jih je zelo težko ločiti od medponsko-priponskih samostalniških izglagolskih zlo-
19 Jedrna sestavina je prehodni glagol, medtem ko je zloženka neprehodni glagol. Glagolska tvorjenka, nastala iz glagolske podstave s tožilniškim (glagolsko)vezavnim skladenjskim razmerjem, v primerjavi s skladenjsko podstavo namreč izgubi vezljivostno mesto tožilniškega delovalnika, saj je le-ta vsebovan v glagolski tvorjenki ((st)csl. nncfTHj^ AäT«acc : AäT-o-nncfTH.j^ 0acc; psl. *lovititr ryb-yacc : *ryb-i-ti.tr 0acc).
ženk (prim. 2.1);20 b) priredne zloženke ((st)csl. K03-0-K0menf Nsg 'koza in košuta' = gr. xpayeXa^oq 'bajeslovno bitje iz kozla in jelena' ^ ipäyog 'kozel' + eXa^og 'jelen, košuta'; (st)csl. EpdT-+-c6CTpd Ndu 'brat in sestra', *m«ö-6-ö6hh Npl 'možje in žene');
3) nenačinovni prislov + samostalnik ((st)csl. Kpovt-ESTHK 'bivanje stran, odsotnost' = gr. ä^ova^a 'odsotnost' ^ ano 'od, z, na' + ova^a 'bitje, bistvo').
Medponske samostalniške izsamostalniške zloženke so glede na izvor najverjetneje alohtone, nekalkirane tvorbe so v slovanskih jezikih namreč redke. Vzorec zlaganja je prvoten.
3.1.2 Izsamostalniški samostalniki z medponsko-priponskim obrazilom
Besedotvorni vzorci medponsko-priponskih samostalniških izsamostalniških zloženk s tipičnimi priponami so:
1)	pridevniška beseda + samostalnik: *-bcb ((st)csl. HphH-o-pH3-huh 'menih'), *-bje, *-bstvo ((st)csl. EtA-o-BAdc-HK 'beli lasje', HphH-o-pH3-hCTBo 'meništvo');
2)	samostalnik + samostalnik: a) podredne zloženke: *-bcb ((st)csl. K03-0-poö-hwh 'kozorog'), *-bje (st)csl. PBtpA-o-cAOB-HK 'astrologija'); b) priredne zloženke: *-bje ((st)csl. AkH-o-HOiT-HK 'dan in noč', Homn-e-AtN-HK 'noč in dan' = gr. vüx/O^ßspov 'noč in dan' ^ vb^, Gsg vvKiog 'noč' + ^^spa 'dan');
3)	nenačinovni prislov + samostalnik: *-bCb ((st)csl. AOMd-HAA-twh 'rojeni doma, domačin, domorodec'), *-bje ((st)csl. c^npoTHBo-dtTpHK 'protivetrje').
Medponsko-priponske samostalniške izsamostalniške zloženke so drugotne. Nastale so z izpeljavo prvotnih zloženk, in sicer: a) prvotne pridevniške izsamostalniške zloženke s končnici enakozvočno pripono so bile izpeljane s pomočjo tipičnih samostalniških priponskih obrazil s prvotnima besedotvornima pomenoma lastnost ((st)csl. cex-j-AHK-+ adj. 'bledočičen' ^ cex-o-AHx-HK 'bledoličnost', po tem modelu je tip Etk-o-BAdc-H-) in nosilec/nosilnik lastnosti ((st)csl. 3AdT-o-ecT-+ adj. 'zlatoust' ^ 3AdT-o-ecT-hUh 'kdor je zlatoust', c+T-o-p«K-+ adj. 'storok' ^ c+T-o-p«H-huh 'kdor je storok', po tem modelu je tip xphH-o-pHp-huh); b) nekatere prvotne samostalniške izsamostalniške zloženke so bile verjetno izpeljane s pomočjo tipičnih samostalniških priponskih obrazil (podredne: (st)csl. *3Bt3A-j-cA0B0 'beseda o zvezdah' ^ pBtpA-o-cAOB-H- 'besedje o zvezdah'; priredne: (st)csl. *AkH-o-HomTh 'dan in noč' ^ AtH-o-HomT-H« 'dan in noč', *M«ö-e-öeH-H 'možje in žene' ^ m«ö-e-ötH-hcTBo 'možje in žene').
20 Zloženke tipa (st)csl. (st)csl. BHH«rpfA+, vHpoTBopbwb je mogoče analizirati kot medponsko-priponske ((st)csl. BHHo 'vino, trta, grozdje' + rpfAHTH 'graditi' < *'ograjevati' ^ BHH-«-rpfA-+ 'ograjevanje trte'; vHp+ 'mir' + TBopHTH 'ustvarjati, oblikovati, delati' ^ vHp-«-TB«p-bwb 'kdor tvori mir') ali kot medponske ((st)csl. BHHo 'vino, trta, grozdje' + rpfA+ 'zid, obzidje, vrt, mesto' ^ BHH-«-rpfA+ 'vrt za trto'; vHp+ 'mir' + TBopbwb 'ustvarjalec' ^ vHp-«-TB«pbwb 'tvorec miru').
3.2	Izsamostalniški pridevniki
Besedotvorna vzorca pridevniških izsamostalniških zloženk s tipičnimi priponami sta:
1)	pridevniška beseda + samostalnik: *-h/*'-b ((st)csl. kphb-o-hoc-+ 'krivonos', C6AM-O-XA+M-+ 'ki ima sedem gričev'), *-bnh ((st)csl. B6AHK-o-Aei-hH+ 'velikodušen', A+B-0-H0ö-hH+ 'dvonožen');
2)	samostalnik + samostalnik: *-h/*'-b ((st)csl. nhc-o-rAdB-+ 'psoglav') *-bnh ((st)csl. cA+Hhu-6-oEpd3-hH+ 'ki ima izgled, obliko sonca').
Pridevniške izsamostalniške zloženke s končnici enakozvočno pripono so prvotne ((st)csl. KpHB-o-Hoc-+, c6AM-o-xA+M-+; nhc-o-rAdB-+), medtem ko so zloženke z značilno pridevniško pripono drugotne. Prvotne zloženke s pripono, enakozvočno končnici, se lahko posamostalijo ((st)csl. HphH-o-pH3-+ 'menih', tj. 'kdor ima črno obleko' sub. ^ *'ki ima črno obleko' adj.; (st)csl. HphH-o-rAdB-+ 'Črnoglav', tj. 'kdor ima črno glavo' sub. ^ *'ki ima črno glavo' adj.; (st)csl. Tp-h-3«E-+ 'trizob', tj. 'kar ima tri zobe' sub. ^ *'ki ima tri zobe' adj.; (st)csl. KO3-o-por-+ 'kozorog', tj. 'kar ima roge koze' sub. ^ *'ki ima roge koze' adj.;21 (st)csl. BAhK-o-AAdK-+ 'volkodlak', tj. 'kar ima dlako volka' sub. ^ *'ki ima dlako volka' adj.). Drugotne zloženke so nastale z izpeljavo prvotnih zloženk, in sicer: a) prvotne (medponske) samostalni-ške izsamostalniške zloženke so bile izpeljane s pridevniškimi priponskimi obrazili ((st)csl. npdB-o-Btpd ^ npdB-o-Btp-hH+ 'pravoveren', po tem modelu je tip (st)csl. B6AHK-o-Aei-hH+; (st)csl. BHH-o-rpdA+ ^ BHH-o-rpdA-hH+ 'vinogradski', po tem modelu je tip (st)csl. cA+Hhu-6-oEpd3-hH+); b) prvotne pridevniške izsamostalniške zloženke s končnici enakozvočno pripono so bile izpeljane s strukturalnim pridevniškimi priponskimi obrazili, na kar bi kazale sopomenske zloženke s končnici enakozvočno pripono in zloženke s končnici neenakozvočno pripono ((st)csl. ceiv-o-XA+M-+ adj. ^ c6AM-o-xA+M-hH+ adj., po tem modelu je tip (st)csl. A+B-o-HOö-hH+; (st)csl. HphH-o-BAdc-+ adj. 'črnolas' ^ HphH-o-BAdc-dT+ adj. 'črnolas').
3.3	Izsamostalniški glagoli
Besedotvorni vzorec glagolskih izsamostalniških zloženk je pridevnk + samostalnik ^ neprehodni glagol ((st)csl. EAdr-o-Btcn-H-TH 'oznaniti (dobro novico)').
Glagolske izsamostalniške zloženke in njihovo besedotvorno razmerje do samo-stalniških izsamostalniških izpeljank ((st)csl. EAdr-o-Btcn-HTH 'oznaniti (dobro novico)' : EAdr-o-BtcTh 'dobra novica, evangelij') je možno interpretirati vsaj na dva načina: a) glagolske tvorjenke so izpeljane iz samostalniških ((st)csl. EAdroBtcn-h ^ EAdroBtcn-H-TH); b) glagolske in samostalniške tvorjenke so tvorjene vzporedno ((st)csl. EAdr+ 'dober, blag' + Bäcnh 'novica' ^ EAdr-o-Btcn-H-TH, EAdr-o-Btcnh).
21 Na to, da sta bila (st)csl. xptn«pn3+ sub. 'menih', K«3«p«r+ sub. 'kozorog' prvotno pridevnika, posredno kažeta izpridevniški samostalniški izpeljanki (st)csl. xptn«pn3-twt 'menih', K«3«p«ö-twt 'kozorog', ki sta s pomočjo priponskega obrazila (st)csl. -twt izpeljana iz pridevnika in imata besedotvorni pomen nosilec/nosilnik lastnosti.
4 Sklep
Analoški procesi nastajanja drugotnih vzorcev zlaganja v pozni praslovanščini, kare-rih izhodišče je bila vzporedna besedotvorna motiviranost izpeljanke iz prvotne zloženke (*bratrolubbCb) tako preko prvotne zloženke (*bratrolub-h ^ *bratrolub-bCb) kot preko besedotvornih predhodnikov prvotne zloženke (*bratrh + *lubiti ^ *bratr-o-lub-bCb), so potekali predvsem znotraj izglagolskih in izsamostalniških zloženk.
Izglagolske zloženke so prvotno samostalniške z neproduktivnimi priponami z besedotvornima pomenoma dejanje (*sen-o-voz-h 'da se vozi seno') in vršilec/vr-šilnik dejanja (*vod-o-nos-h 'kdor/kar nosi vodo') ter pridevniške z neproduktivnimi priponami z besedotvornim pomenom vršilec/vršilnik dejanja (*bratr-o-lub-h 'ki ljubi brata'). Iz samostalniških zloženk so bili izpeljani pridevniki (*senovoz-bnh 'ki se nanaša na vožnjo sena', *vodonos-bnh 'ki se nanaša na nosilca vode'). Iz pridevniških zloženk so bili izpeljani samostalniki z besedotvornima pomenoma lastnost (*bratrolub-bje 'da je bratoljubo') in nosilec/nosilnik lastnosti (*bratrolub-bCb 'kdor je bratoljub'), pri čemer so bile izpeljanke lahko reinterpretirane kot zloženke z besedotvornima pomenoma dejanje (*bratr-o-lub-bje 'da se ljubi brata') in vršilec/vršilnik dejanja (*bratr-o-iub-bCb 'kdor ljubi brata'). Zaradi premajhne besedotvorne oblikovne označenosti so bile nekatere prvotne zloženke izpeljane s strukturnimi pri-ponskimi obrazili: pridevniške (*bratrolub-bnh), samostalniške z besedotvornima pomenoma dejanje (*senovoz-bje) in vršilec/vršilnik dejanja (*vodonos-bCb), pri čemer so bile izpeljanke lahko reinterpretirane kot zloženke (*bratr-o-lub-bnh, *sen-o-voz-bje, *vod-o-nos-bCb). Tako je nastal model zlaganja drugotnih vzporednih samostalniških zloženk z besedotvornima pomenoma dejanje (*plod-o-nos-bje 'da se nosi plodove') in vršilec/vršilnik dejanja (*plod-o-nos-bCb 'kdor/kar nosi plodove') ter pridevniških zloženk (*plod-o-nos-bnh 'ki nosi plodove'). Iz drugotnih pridevniških zloženk so bile nadalje tvorjene samostalniške izpeljanke z besedotvornim pomenom nosilec/nosilnik lastnosti (*plodonosbn-ikh 'kdor/kar je plodonos/e/n/o/'), ki so bile lahko reinterpretirane kot zloženke z besedotvornim pomenom vršilec/vršilnik dejanja (*plod-o-nos-bnikh 'kdor/kar nosi plodove'). Iz glagolskih zloženk ali neposredno iz samostalnika in glagola so tvorjeni samostalniki s pomenoma dejanje na *-n/t-bje (*plod-o-noše-n-bje).
Izsamostalniške zloženke so prvotno (medponske) samostalniške (*prav-o-vera 'prava vera', *vin-o-gordh 'vrt za trto') in (medponsko-priponske) pridevniške (*zolt-o-ust-h 'ki ima zlata usta', *pbs-o-golv-h 'ki ima glavo psa'). Iz samostalniških zloženk so bili izpeljani pridevniki (*pravover-bm> 'ki se nanaša na pravo vero'). Iz pridevniških zloženk so bili izpeljani samostalniki z besedotvornima pomenoma lastnost (*zoltoust-bje 'da je zlatousto') in nosilec/nosilnik lastnosti (*zoltoust-bCb 'kdor je zlatoust'), pri čemer so bile izpeljanke lahko reinterpretirane kot zloženke (*zolt-o-ust-bje 'da se ima zlata usta', *zolt-o-ust-bCb 'kdor ima zlata usta'). Pridevniške zloženke so se lahko tudi posamostalile (*zolt-o-ust-h 'kdor ima zlata usta'). Zaradi premajhne besedotvorne oblikovne označenosti so bile nekatere prvotne zloženke izpeljane s strukturalnimi priponskimi obrazili (*zoltoust-bnh). Tako je nastal model zlaganja drugotnih vzporednih pridevniških (*mil-o-sbrd-bnh 'ki ima milo srce') ter samostalniških zloženk z besedotvornima pomenoma lastnost (*mil-o-sbrd-bje 'da se ima milo srce') in nosilec/nosilnik lastnosti (*mil-o-sbrd-bCb 'kdor ima milo srce').
I		II	III	IV
prvotne zloženke		nestrukturne izpeljanke iz prvotnih zloženk	strukturne izpeljanke iz prvotnih zloženk	drugotne (analoške) zloženke
ES	*sen-o-voz-i sub. nomen actionis	^sen-o-voz-Lm	*sen-o-voz-Lje	*plod-o-nos-Lni *plod-o-nos-Lje nomen actionis *plod-o-nos-LCL *plod-o-nos-Ln-iki nomen agentis
	*bratr-o-^ub-l adj. nomen agentis	*bratr-o-^ub-Lje nomen abstractum ^ nomen actionis	*bratr-o-^ub-Lnl	
		*bratr-o-^ub-LCL nomen attributivum ^ nomen agentis		
	*vod-o-nos-i sub. nomen agentis	*vod-o-nos-Lni	*vod-o-nos-LCL	
e n SS ES	*prav-o-vera sub. *vin-o-gordi sub.	^prav-o-ver-Lm *vin-o-gord-Lni	-	*mil-o-sbrd-Lni *mil-o-sbrd-Lje/-Lstvo nomen abstractum *mil-o-sbrd-LCL nomen attributivum
	*zolt-o-ust-i adj. *pbs-o-golv-i adj.	*zolt-o-ust-Lje/-Lstvo *pbs-o-golv-Lje/-Lstvo nomen abstractum	*zolt-o-ust-Lni *pbs-o-golv-Lni	
		*Zolt-o-uSt-LCL *pbs-o-golv-LCL nomen attributivum		
Rekonstrukcija faz nastajanja poznopraslovanskih drugotnih vzorcev zlaganja.
Viri in Literatura
Anton Bajec, 1950, 1952, 1952, 1959: Besedotvorje slovenskega jezika. Ljubljana: Razred za filološke in literarne vede, SAZU.
Anton Bajec, Rudolf Kolarič, Mirko Rupel, 1956: Slovenska slovnica. Ljubljana: DZS.
France Bezlaj, 1976, 1982, 1995, 2005, 2007: Etimološki slovar slovenskega jezika I-V. Ljubljana: Inštitut za slovenski jezik ZRC SAZU.
Anton Breznik , 1944 (1982): Zloženke v slovenščini, RAZU Filozofsko-filološko-historičnega razreda II. Ljubljana. 53-76. Ponatis v Jezikoslovne razprave, izbral in uredil Jože Toporišič, Ljubljana, 1982, 315-33.
Karl Brugmann, 21916 ('1893): Zusammensetzung (Komposita). Grundriss der vergleichenden Grammatik der indogermanischen Sprachen, II. Lehre von den Wortformen und ihrem Gebrauch, 1. Allgemeines, Zusammensetzung (Komposita), Nominalstämme. Strassburg. 49-120.
Pa^a MHxaH^OBHa ^EHTIIHH, 1977: C^o^HHe c^OBa. HeKcuKa cmapocnaeRHCKo^o H3UKa: onum aHaßU3a MomueupoeaHHUx cßoe no daHHUM ^peeHe6oß^apcKux pyKonuceu X-XI eeKoe. MocKBa: HayKa. 186-284.
Miloš Dokulil , 1964: Zum wechselseitigen Verhältnis zwischen Wortbildung und Syntax. Travaux linguistique de Prague 1: L'Ecole de Prague d'aujourd'hui. Prague: Editions de l'Academie Tchecoslovaque des Sciences. 215-24.
George E. Dunkel , 1999: On the origins of nominal composition in Indo-European. Compositiones Indogermanicae (in memoriam Jochem Schindler). Herausgegeben von H. Eichner und H. Ch. Luschützky. Unter redaktioneller Mitwirkung vin V. Sadovski. Prag: Enigma Corporation Prague. 47-68.
Hermann Hirt, 1928: Die Zusammensetzung. Indogermanische Grammatik IV. 15-82.
Vatroslav Jagic, 1895, 1896: Die slawischen Composita in ihrem sprachwissenschaftlichen Auftreten. Archiv für slavische Philologie 20, 21. Berlin: Weidmann. 519-56, 28-43.
Thomas Lindner, 2011, 2012: Indogermanische Grammatik: IV/1 Komposition 1, 2. Heidelberg: Universitätsverlag Winter.
Manfred Mayrhofer, 1978: Sanskrit-Grammatik mit sprachvergleichenden Erläuterungen. Berlin-Nes York: Walter de Gruyter.
MČ 1986 = Mluvnice češtiny 1: Fonetika, Fonologie, Morfonologie a morfemika, Tvoreni slov. Vedecky redaktor Jan Petr. Redaktori svazku Miloš Dokulil, Karel Horalek, Jirina Hürkova, Miloslava Knappova. Praha: Academia, 1986.
Mihael Meier-Brügger , 32010 ('2001, 22002): Wortbildung durch Komposition. Indogermanische Sprachwissenschaft. Berlin, New York: Walter de Gruyter. 427-30.
Franz Miklosich, 1862-65: Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum. Wien.
Franz Miklosich , 1875: Lehre von der bildung der componierten nominalstämme.
Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen: II. Stammbildungslehre. Wien. 347-417.
MSČ 2010 = Mluvnice současne češtiny 1. Vaclav Cvrček a kolektiv autorü. Praga: Univerzita Karlova v Praze, Nakladatelstv^ Karolinum.
Radivoj Perušek , 1890: Zloženke v novej slovenščini. Posebej natisnjeno iz Izvestja novomeške gimnazije za leto 1890. Novo mesto: J. Kranjec. 1-42.
Jan Rozwadowski, 1904: Wortbildung und Wortbedeutung. Heidelberg: Carl Winter's Universitätsbuchhandlung.
CmapocnaeRHCKUü cnoeapb (no pyKonucMM X-XI eeKoe), 21999 (11994). MocKBa: H3gaTeflbCTB0 «PyccKHH a3HK».
Franciszek Slawski, 1974, 1976, 1979: Zarys slowotworstwa praslowianskiego: II. Rzeczownik. Siownik prasiowiahski I-III. Wroclaw, Warszawa, Krakow, Gdansk. 58-141, 13-60, 11-19.
Matej šekli, 2011: Besedotvorje (pra)slovanščine v sinhroni in diahroni luči na primeru samostalniških izpeljank. Slovenski slavistični kongres: Slavistika v regijah - Maribor. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 22. Uredila Boža Krakar Vogel. Ljubljana. 217-22.
Matej Šekli , 2012: Besedotvorni pomeni samostalniških izpeljank v praslovanščini. Philological Studies 2011/1. Skopje, Perm, Ljubljana, Zagreb. 115-32.
Matej Šekli, 2013: Zgodovina obravnave zloženk v slovenščini. Novi pogledi na filo-loško delo o. Marka Pohlina in njegov čas: ob 80-letnici prof. dr. Martine Orožen in 85-letnici akad. prof. dr. Jožeta Toporišiča. Uredila Irena Orel. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 236-61.
Dušan Šlosar, 1999: Česka kompozita diachronne. Brno: Masarykova univerzita v Brne.
Jakob Šolar, 1951: Besedotvorje slovenskega jezika. Slavistična revija 4. Ljubljana.
142-47.
Albert Thumb, 31959: Das Kompositum. Handbuch des Sanskrit: II. Teil: Formenlehre. Heidelberg: Carl Winter Universitätsverlag. 386-421.
Jože Toporišič, 1992: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba.
Jože Toporišič, 42000 (11976): Besedotvorje. Slovenska slovnica, Maribor: Obzorja.
143-234.
Andre Vaillant, 1974: La composition. Grammaire comparee des langues slaves: Tome IV - La formation des noms. Paris: Editons Klincksieck. 737-79.
Ada Vidovič-Muha, 11988: Slovensko skladenjsko besedotvorje ob primerih zloženk. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.
Ada ViDovič Muha, 22011: Slovensko skladenjsko besedotvorje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Wenzel Vondräk, 21924 (11906): Durch Komposition debildete Stämme. Vergleichende Slavische Grammatik 1: Lautlehre und Stammbildungslehre. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. 672-704.
Wenzel Vondräk, 21928 (11908): Syntax. Vergleichende Slavische Grammatik 11: Formenlehre und Syntax. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht. 220-575.
Jakob Wackernagel, 21957 (11905): Altindische Grammatik II, 1. Einleitung zur Wortlehre, Nominalkomposition. Göttingen: Vandenhoeck & Ruprecht.
Michael Weiss , 2009: Outline of the Historical and Comparative Grammar of Latin. New York: Beech Stave Press.
Summary
The analogical processes that created the models for the creation of secondary compounds in Late Proto-Slavic are grounded in the word-formational duality which obtained in the relationship between a given derivative (*bratro^ubbCb) and its corresponding derivational base, i.e. the primary compound (*bratro!ub-y ^ *bratrolub-bcb) on the one hand, and between the derivative and the constituents of
the word-formational base on the other (*bratrh + *lubiti ^ *bratr-o-iub-bCb). These analogical processes largely affected deverbative and desubstantival compounds.
Deverbative compounds are primarily action and agent nouns with unproductive suffixes, e.g. *sen-o-voz-h 'transporting hay', *vod-o-nos-h 'one who carries water, the water-carrrying', as well as adjectival compounds with unproductive suffixes and agen-tival force such as *bratr-o-lub-h 'who loves his brother, brother-loving'. From such substantival compounds adjectives were derived, e.g. *senovoz-bnh 'who/which is connected to the transportation of hay', *vodonos-bnh 'who/which is connected to the one carrying water'. In turn, substantival abstract nouns such as *bratroiub-bje 'the loving of (one's) brother' and attributive nouns such as *bratrolub-bCb 'the brother-loving one' were derived from adjectival compounds. Without much difficulty, these derivatives could be interpreted as compound action and agent nouns respectively: *bratr-o-!ub-bje 'loving one's brother', *bratr-o-lub-bCb 'one who loves his brother' as well. Due to the growing opaqueness of certain word-formational markers, some primary compounds tended to be derived by way of structural suffixes, cf. the adjectival *bratro!ub-bny, and substantival nomen actionis *senovoz-bje and nomen agentis *vodonos-bCb. These secondary and purely structural derivatives were then liable to being interpreted as original compounds, i.e. *bratr-o-lub-bm>, *sen-o-voz-bje, *vod-o-nos-bCb etc. Such reinter-pretations provided the model for the creation of secondary substantival compounds such as the nomen actionis *plod-o-nos-bje 'the carrying of fruit' and nomen agentis *plod-o-nos-bCb 'one who carries fruit, the fruit-carrying' as well as adjectival compounds of the kind seen in *plod-o-nos-bnh 'who/which is fruit-carrying'. These secondary adjectival compounds provided the basis for the derivation of substantives of the type *plodonosbn-ikh 'who/which carries fruit, fruit-carrying' (nomen attributivum). The latter were easily reinterpretable as agent compound nouns, i.e. *plod-o-nos-bnikh 'one who carries fruit, the fruit-carrying'. Additionally, it was possible to derive action nouns in *-n/t-bje such as *plod-o-noše-n-bje 'the carrying of fruit', either from a verbal compound or else directly from the substantive and its verb.
The group of desubstantival compounds is primarily comprised of infixed substantival compounds of the kind observable in *prav-o-vera 'good faith', *vin-o-gordh 'garden for/ofvine', and derived infixed adjectival compounds, e.g. *zolt-o-ust-h 'whose mouth is golden', *pbs-o-golv-h 'whose head is dog-like'. According to the familiar pattern, the substantival compounds provided the derivational bases for the creation of adjectives, cf. *pravover-bnh 'who/which is in relation to good faith', whereas from the adjectival compounds substantival nomina abstracta (*zoltoust-bje 'being golden-mouthed') and nomina attributiva (*zoltoust-bCb 'who is golden-mouthed') were derived. These derivatives were interpretable as compounds, i.e. *zolt-o-ust-bje 'having golden mouth', *zolt-o-ust-bCb 'one whose mouth is golden'). Additionally, through substantivization of primary adjectival compounds nouns such as *zolt-o-ust-h 'one whose mouth is golden' were created. Again, due to weak word-formational marked-ness some primary compounds were further derived by use of structural suffixes, e.g. *zoltoust-bnh. This in turn provided the model for the creation of secondary adjectival (*mil-o-sbrd-bnh 'who has good heart') as well as substantival compounds such as *mil-o-sbrd-bje 'being good-hearted' and *mil-o-sbrd-bCb 'who has a good heart with abstract and attributive meanings respectively.