List 39.
Politični oddelek.
Kranjski deželni zbor.
Pričakovanega izrednega zasedanja deželnega zbora kranjskega torej ne bo. To je najnovejša zasluga katoliške obstrukcije pod vodstvom dr. Susteršiča.
Ko je deželni odbor vprašal vlado zaradi državnega prispevka za uravnavo Mirne, je poljedelsko ministrstvo — kakor smo že svoj čas naznanili — de želnemu odboru sporočilo, da ne izplača državnega prispevka, ako deželnega prispevka ne dovoli deželni zbor. Pač je pa izjavilo, da je pripravljeno, izposlo-vati sklicanje deželnega zbora kranjskega, ako prevzame deželni odbor jamstvo, da se bodo razprave vršile  mirno  in  stvarno.
Vsled te izjave se je obrnil deželni odbor do vseh treh deželnczborskih klubov z vprašanjem, če mu dajo zagotovilo, da pripuste mirne in stvarne obravnave. Klub narodnonaprednih poslan, cev in klub veleposestniških poslancev sta odgovorila ugodno, dr. Šusteršič pa je, ne da bi bil vprašal klub katoliških poslancev, od* govoril neugodno, češ, da sicer pripusti razpravljanje o uravnavi Mirne — ker so pri ti zadevi vo-lilci njegove stranke najbolj zadeti — sicer pa da ne pripusti razprave o nobenem drugem predmetu, to je, da prepreči razpravo o vsaki drugi zadevi z ob-strukcijo.
S tem odgovorom se deželni glavar, ki je sam član katoliškega kluba, ni zadovoljil, nego je pisal dr. Šusteršiču pismo, v katerem ga je vprašal, pod kakimi pogoji bi bil pripravljen pripustiti sploh redno razpravljanje deželnega zbora in zakaj v tej važni zadevi ni vprašal kluba.
Na to je dr. Šusteršič odgovoril, da je naivno misliti, da pripusti redno zborovanje deželnega zbora
in da odklanja vsako umešavanje deželnega odbora v avtonomijo katoliškega kluba — zakaj pa ni v tej velevažni zadevi vprašal kluba, tega ni povedal.
Sicer pa tega res ni bilo treba izrecno pripovedovati, ker leži na dlani, zakaj dr. Šusteršič ni vprašal kluba. Ako bi imel dr. Šusteršič zavest, da odobri klub njegov nasvet, naj se obstrukcija nadaljuje, ako bi bil vedel, da katoliški poslanci žele to taktiko, bi bil prav gotovo sklical klub, saj bi bil potem lahko kazal na to, da so katoliški poslanci jedini glede nadaljevanja. Odklonitev vladne ponudbe bi imela vse drugačen značaj, ako bi se mogel dr. Šusteršič sklicevati na soglasni sklep svoje stranke, kakor pa ga ima sedaj, ko je oči vidno, da se dr. Šusteršič ni upal vprašati kluba katoliških poslancev, ker se je bal, da se klub izreče proti obstrukciji.
Vsled tega postopanja dr. Susteršiča ni deželnemu odboru preostalo ničesar druzega, kakor daje vso dozadevno korespondenco odstopil vladi in izjavil, da zahtevanega jamstva za mirno in stvarno delovanje deželnega zbora v očigled izjavi dr. Susteršiča ne more prevzeti.
S to izjavo se je peljal deželni predsednik baron Hein na Dunaj in ministrstvo je sklenilo, da ne skliče deželnega zbora.
Kako velikanska škoda je s tem storjena celi deželi, prav posebno pa kmetskemu pre-bivalstvu, tega pač ni treba šele razlagati. Ze to, da se ustavi uravnava Mirne je za dotični okraj katastrofa prve vrste in le veliki potrpežljivosti dolenjskega kmeta se je zahvaliti, da ne uprizori revolucije. Poleg Mirne pa ostane neizvršenih še jako mnogo del. Denar bo ležal v blagajni, kmet pa bo trpel. To je blagoslov dr. Šusteršičeve obstrukcije, a kmet za ta blagoslov ne bo hvaležen.
Stran 382.
Pa še nekaj preti katoliški obstrukciji. Kakor čujemo od jako dobro poučene strani, zna ta obstrukcija katoliško stranko spraviti ob deželnega glavarja. V vladnih krogih na Dunaju so začeli postajati nejevoljni, da deželni glavar Oton pl. Detela ne stori ničesar, da naredi konec obstrukciji; da se sicer z besedami izreka proti obstrukciji, da je pa še vedno član kluba, ki dela obstrukcijo. Rečeni vladni krogi na Dunaju so mnenja, da deželni glavar ne more biti člankluba, ki d ela obstrukcij o in da pride hitro do odločitve: ali bo deželni glavar porabil svoj vpliv na svojo stranko, dajo odvrne od obstrukcije, ali pa bo moral izbir ati mej članstvom pri katoliškem klubu in mej deželnim glavarstvom.
Tako se nam poroča od jako dobre strani in to poročilo je tako naravno in logično, da nimamo vzroka, dvomiti o njegovi resničnosti.