V    torek,   2.   novembra   popoldne   je sijalo   sonce.   Njegova   svetloba   je   še bolj   poudarjala  živahnost   barv   in   smi-sel   velikih   slik   na   pročeju   ustanove. s   ploščo,   ki   opozarja   mimoidoče,   da Je   bila   ta   stavba   zgrajena   s  pomočjo solidarnosti  Ljubljančanov.  To  je  vrtec Caciban, enota v Gogalovi ulici 16. SHke na njegovem pročelju so plod prizadev-nosti vzgojiteljic In izdelki njihovih va-rovančkov.
Ko odpeljejo starši vaak dan svoje otroke domov, so navadno vrata vrtca zaprta. To popoldne pa je bilo drugače. Vrata so bila na stežaj odprta.
V  enem Izmed oddelkov se je zbralo okrog   45   otrok,   ki   so   Jih    pripeljali
no doruslih mali šoU. Potem pa je sJr dilo seznanjanje: »Jaz sem Mojca«, se je predstavila vzgojiteljica, kl Je imela na skrbi šfiriletne malčke. »In kako je tebi ime?« — Zatem se je kar vrsti-lo: jaz sem Janez, pa Ben, Renata, me. nl Je tudl ime Mojca, jaz sem pa Petra in še in Še razUčnih imen, ki si jih je bUo dokaj težko zapomniti v veselem in živahnem živžavu.
Medtem ko je vzgojiteljica Mojca pri. povedovala pravljico o miški, ki je iz-gubila sob, se Je njena kolegica Marija v drugi sobi ukvarjala z bolj odrasli mi otroci.
Tako se je začelo veselo Cicibanovo popoldne z igricami, pravljicami  in pet-
ŽIVUENJE V VRTCU
Da malčki ne bi bili prikrajšani
starši in jih prepustili vzgojiteljicam. Bili so to otroci različnih starostl — mlajši in taki, kl so že godni za malo šolo. Nevajeni prostorov in neznanih to-varišic so se neketerl plašno, drugi pa bolj korajžno ozirall po stenab lo tiho ali glasno občudovali lepe siike in ljub-ke igračke, ki so Jih napravili njihovi vrstniki in kakršnim sami še niso kos. Vse vprek so govorili in zatrjevali, da so dobili vabilo ter za vsako ceno ho-teli izvedetl, kaj se bo v vrtcu dogajalo. Vprašanj je bilo veliko, saj so vzgojite Uioe komaj zmogle odgovoriti na vsa. Ker mora teči vse lepo po vrsti, so morali najprej razdeliti otroke v dve gkupini:   v  skupino  štlriletnih   in   skupi
jem, pripravljeno za otroke, ki, žal, za. radi prenatrpanosti niso mogli biti spre-jett v vrtec.
Taki popoidneri se boda nadaljevali vsak torek. Z njimi izpolnjuje vrtec Ciciban vzgojni program, ki so ga spre-jele vzgojiteljice z namenom, da bodo vsestransko pravllne in kolektivoe vzgo-je deležni tudi tisti otroci, ki še niso v  stalnem   družbenem   varstvu.
Ko sem zapuščala vrtec, sem se še enkrat zazrla v slike na njegovem pro-čelju in si rekla: »Tudi otroci, ki bodo ob torkih obiskovali veselo Cicibanovo popoldne, bodo kmalu znali narisati ta-ko zgovome podobe.«
E. K.