Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! Amer QlBOZ aw_‘3swH::. aabho S0£z 'idy haw ady-ni/v, SIStr :j 1 Sdaisns BNvis SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 20, 1989 Deaths Slovene Historians Take Second Look ALJOZ IJUBEC ANTONIA IJUBEC Mr. Alojz Ljubeč died -January H, 1989 and Mrs. Antonia (Tončka) Ljubeč died on Sept. 16, 1988. In 1986 they moved to Anchorage, Alaska where they lived with son Toni Zemljič. Prior to that they resided in Madison, Ohio, and previous t0 that they lived in the St. Vitus area. Both stayed at Our Lady of Compassion Home in Anchorage. Rev. Peter Hook officiated at the funeral masses. _Mr. Ljubeč has a son Frank Ljubeč ih Madison, Ohio, and three grandchildren. Mrs. Ljubeč leaves a son, Toni of Alaska and one grandson in Florida. MICHAEL HANDY Michael Handy, age 36, of Kipling Ave. died suddenly Wednesday, January 4. Michael was born in Wooster, Mass. He came to Cleveland In 1953. He graduated from St. Mary’s School in 1966 and Collin-wood High School in 1970. He coached Boy’s Basketball teams at St. Mary’s. He is a long time Collinwood area resident. He was employed at Auto Data Processing for 14 years as a traffic controller. Michael was the husband of Susan (nee Dimert) the father °i Ryan and Rachel, son of Howard (deceased and Judy (•tee Zadeli) son in law of -Joanne (nee Piunno) Tsiros ar|d Harry Diemert. Friends called at Zele Funeral Home 452 E. 152 St. OLGA TONI Clga Toni (nee Pausic), age wife of the late John, Mother of John (Margaret) & CJga Dežman (Joseph), grandmother of John Dežman, Cheryl Reade and Larry Dez-man, great grandmother of nine. Funeral Mass was on Thurs-ay. Jan. 12 from St. Mary "Lurch. Family received r,cnds at The Gridina-Cosic Ur>eral Home. She was a "^mber of KSKJ St. Joseph 69 and Ženska Zveza No. 10 ovenian Women’s Union Branch No. 10 Johanna Czier -Johanna Czier nee Supler, I *00. Beloved wife of the -*0seph. Loving mother of p'^Ha Brazik, Johnanna ® ozzi and Anna Becker I j CcF Dearest grandmother of and dear great grandmother J and great, great grand-J/er °f 1 • Funeral Mass was S( d Wednesday Jan. 4th from • Jerome’s Church. Ar-ngcments by Grdina-Cosic, Lal, member John Kausek will attend to read the eulogy. Our most sincere sympathy to the families of Josephine Levstick and Rose Jenko who passed away in December. May both rest in peace. Congratulations to Rudy and Anne Cetina who are celebrating their 56th wedding anniversary this month. It’s a little hard to believe, 56 years. They don’t even look 56. Rose Lewis, our tour director, is working with Lou Trebar and Joey Tomsick on plans for a Caribbean Cruise, March 4 to March 11. Sounds good — especially in the month of March. We know you have heard about our dinner-dance on Sunday, Feb. 19, at the Slovenian Society Home on Recher Ave. Dinner will be served by Mary Ster from 3:30 to 5:30 p.m. Dancing will be to the music of Johnny Vadnal from 6 to 10 p.m. Tickets are $10 and may be secured from members, especially Ann Filipič, Caroline Lokar, Frank and Emma Cesen, John Kausek, and Josephine Trunk. The lucky winners this month were Harry Brule and Ann Koehn. To win you have to buy a ticket, and it only takes one. Reminder — Please check your dues book. By-laws state the dues of $5 are payable within three months or else the member stands in suspension. To become a member again, he or she shall be obliged to pay another initiation fee of $1. Please send your check to Financial Secretary, Eleanor Pavey, 1125 East 174 St., Cleveland, OH 44119 (phone 531-4445), or pay at meetings. Also, enclose a stamped, self-addressed envelope for return of dues book or it may be picked up at meeting. If you do not send book, correct your book (inside cover) by writing information mentioned for your future reference. Helen Levstick Eleanor Pavey Wed., Jan. 25 The Slovenian Pensioners Club of Newburgh-Maple Hts., meeting at 1 p.m. in the Slovenian National Home onE. 80th St. Zele Funeral Home Memorial Chapel 452 E. 152 St. Phone 481-3118 Addison Road Chapel 6502 St. Clair Ave. Phone 361-0583 Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo posrežbo. BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio Annual Meeting -(Letna Seja) Membership Certificate Holders of Slovenian Society Home 20713 Recher Avenue, Euclid, Ohio Sunday, February 12, 1989 at 2 p.m. We invite all certificate holders and Lodge representatives to attend this important meeting. Joseph Petrie, President William Kovach, Secretary William Frank, Treasurer ZAK-ZAKRAJSEK Funeral Home Zachary A. Zak, licensed funeral director 6016 St. Clair Ave. Phone 361-3112 or 361-3113 • No Branches nor Affiliations f AMERIŠKA DOMOVINA. JANUARY ?n 1 PSQ AMERIŠKA DOMOVINA, JANUARY 20, 1989 — Recent Deaths — FRANK LESICNJAK Frank Lesicnjak, 64, died at his home on Pasnow Ave., in Euclid on Friday, Jan. 13 after a long illness. Mr. Lesicnjak was born in Zagreb, Yugoslavia and came to the United States in 1970. He was employed at Voss industries as a machinist for four years, retiring in 1986. He was the husband of the late Marija (nee Supar), the father of Ann Grahovac, Milivoj and Biserka (both of California) and Jurja. He was grandfather of five, brother of Lujbica and Erza (both of Croatia). Visitation was at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. with Mass at St. Christine Church on Monday, Jan. 16. Burial was in All Souls Cemetery. ISABELLE HIRSCH Isabella Hirsch, (nee Apanites), 76, a resident of Euclid for 47 years, died on Sunday, Jan. 15 in Meridia Euclid Hospital. Isabelle was born in Freeland, Pa., and came to Cleveland as a young girl. She was employed at Richman Bros, as a seamstress for 50 years. She retired in 1977. Isabelle was a member of Slovenian Women’s Union No. 50, St. William’s Ladies Guild and St. Joseph’s Alumni Mothers’ Club. She held office as president of the Mothers’ Club for many years. She was also an active member of Briardale and Lakeshore Golden Age Centers. Isabelle was the beloved wife of the late Edmund A., the mother of Edmund D:, mother-in-law of Carol, grandmother of Edmund, Kurt and Kerie, and the sister of John (dec.), Mary Morris • , and Camille Cook. Friends called at Zele Funeral In Loving Memory of the 15th Anniversary of JOSEPH J. ZELE, JR. January 19lh, 1974 We 7/ meet again someday, / know Beyond the distant blue But until then, my dearest one. I'll always think of you... and So / live with thoughts of you... And all you meant to me... and Always / can feel you near... If just in memory. Sadly missed by Wife — Edith Home, 452 E. 152 St. where service was held Wed., Jan. 18 and at St. William’s Church. Burial was in Whitehaven Cemeterv. STANLEY V. POCKAR SR. Stanley V. Pockar Sr., 85, died Saturday, Jan. 14 at his home after a short illness. He was born in Yugoslavia and came to Johnstown, Pa. in 1920 and then to Cleveland in 1923. Mr. Pockar was employed as a plant superintendent at Motch & Merriweather for 32 years, retiring in 1976. Mr. Pockar was treasurer of Slovenian Society Home on Recher Ave., Euclid and was honored as Man of the Year of the hall in 1976. He was a member of Euclid Pensioners, SNPJ No. 129, and was on the Board of Directors of the Slovenian Home in Euclid for several years. He also sang with Slovan Men’s Chorus. Visitation was at Zele Funeral Home, 452 E. 152 St. A Mass was held Monday, Jan. 16 at St. Robert’s Church in Euclid, Bishop Pevec officiating. Burial was in All Souls Cemetery. In Loving Memory of the 5th Anniverary OF OUR BELOVED WIFE, MOTHER, GRANDMOTHER AND MOTHER-IN-LAW Marjorie E. LOKAR (nee Mramor) Died Jan. 20, 1984 There’s a face haunting us ever, A voice we’re longing to hear, A smile we’ll remember forever, Though we try to forget every tear. There’s a sad but sweet remembrance, There’s a memory fond and true. There’s a token of affection, dear, And a heartache, dear Marjorie for you. Sadly missed by: JOHN LOKAR AND FAMILY Euclid, O., Jan. 20, 1989 Father Grandfather Great-Grandfather Ignatius Died July 8, 1985 In Loving Memory Mother Grandmother Great-Grandmother Mary Died Dec. 30, 1980 Brother Uncle Stanley Died June 26, 1944 ZUPANČIČ A silent thought, a secret tear, Keeps your memories ever dear Sadly missed by Sons Henry and Frank Daughter-in-law Mary Grandchildren and Great-Grandchildren In Appreciation and Loving Memory It is with deep sadness in our hearts and submissive to the will of our Creator, that we announce the passing of our dearly beloved husband, father, grandfather, great grandfather father-in-law, and uncle JOSEPH FERRA Our loved one entered into rest suddenly on Dec. 2, 1988. He attained age 87. He was born at Večna vas (Wachendorf), Austria, on Feb. 27, 1901, and came to Cleveland, O. in 1924. For 42 years, he was employed as a Boilermaker Inspector for the New York Central Railroad. Our beloved was a long time member of the following organizations: St. Joseph Lodge No. 169, KSKJ, where he was Secretary for 30 years; Lodge “KRAS”, No. 8, AMLA, where he was Auditor for many years; Collinwood Slovenian Pensioners and its President until incapacitated; Ushers Club at St. Mary’s, and parish handyman; Board of Directors, Collinwood Slovenian Home, where he served for many years, and also was its Treasurer; Ward 11 Democratic Club; and Waterloo “Balinca” Club. Funeral services were held on Dec. 6, 1988 from the A. Grdina Funeral Home, Lakeshore Blvd., with a Mass of the Resurrection in St. Mary’s Church, Holmes Ave., and burial at All Souls Cemetery, Chardon, Ohio. We are deeply grateful to Rev. John Kumse for celebration of the funeral Mass, his beautiful homily, leading the rosary at the funeral home, and his prayers at gravesite. We are also deeply grateful to Rev. Victor Tome, and to Rev. Victor Cimperman, who assisted at the funeral Mass. We are deeply indebted to the members of the organizations our loved one belonged to, who paid their respects in such large numbers. Deep appreciation is extended to everyone for their beautiful floral pieces, Mass offerings, and other charitable donations in his memory. From the depth of our hearts, we thank all who attended the wake, for their prayers, and expressions of sympathy, for attending the church services, providing transportation, and accompanying our dear one to his final resting place. Deep appreciation is extended to Mr. Rudi Knez, organist, and singers Tillie Špehar and Antonia Lamovec, for their beautiful singing and accompaniment. We are thankful to our sons-in-law and grandsons who carried his casket; likewise, to the staff at Grdina’s for all of their concern and assistance, and excellent handling of the funeral details. Many thanks to the Board of Directors of the Holmes Ave. Slovenian Home, for free use of premises for the funeral luncheon. We also want to thank Mrs. Marie Dular, and her staff, for the delicious luncheon, served by them after the funeral. Thank you cards were sent to all who remembered us and our loved one in a special way. If, accidentally, we missed anyone, please accept our apology, and may this public notice serve as a special thanks to you. It broke our hearts to lose you, but you did not go alone; for part of us went with you, the day Cod took you home. Sadly missed by: DOROTHY FERRA (nee Varšek), wife; JOSEPH F. JR., and FRANK J. FERRA, sons; BETTY and CHARLOTTE, wives; 1« GRANDCHILDREN; 18 GREAT GRANDCHILDREN; and other relatives in Austria. Cleveland, Ohio, January 20, 1989. No. 5 Ameriška Domovina h h fi i a AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Friday, January 20, 1 989 VOL. 91 Doma in po svetu - PREGLED NAJVAŽNEJŠIH DOGODKOV - Danes opoldne postane George Bush 41. predsednik ZDA — Največ zanimanja kaže za domače in mednarodne ekonomske težave WASHINGTON, D.C. — Danes opoldne bo George Bush postal predsednik Združenih držav. Ronald Reagan z ženo Nancy bosta Washington zapustila takoj bo slovesni zaprisegi Bush in se vrnila v Kalifornijo. Bush in žena Barbara se pa bosta udeležila dolge vrste prireditev, ki bodo trajale pozno v noč. Televizija bo skoro ves dan posvetila prenašanju teh slovesnosti. Reagan je prvi predsednik od Dwighta D. Eisenhowerja (1953-1961), ki je končal osemletno predsednikovanje, Bush pa je prvi sedeči podpredsednik od Martina Van Bure-na leta 1836, ki mu je uspelo biti izvoljen takoj nato za predsednika ZDA. V Bushu vidijo politični komentatorji nadaljevalca Reaganovega programa, vendar brez izrazitejšega ideološkega prizvoka. Bushova ekipa izpričuje kompetentnost in tudi poštenost, kar v zvezi z mnogimi člani Reaganove administracije ni bilo mogoče trditi. Kot kaže, od njegove zmage nad Michaelom Dukakisom do danes, napreduje Bush v očeh tako komentatorjev kot navadnih Američanov. Ostrina njegovih nastopov med volivno kampanjo je pozabljena, v zadnjem času si Bush prizadeva poudarjati pozitivno stran svojega značaja. Pravi, da se - bo posebej zanimal za izboljšanje ameriškega izobraževalnega sistema, da morajo postati ameriške šole od osnovne do univerzitetne, najboljše na svetu itd. Konkretno pa priznava, da je njegova prva naloga napad na še vedno ogromen proračunski primanjkljaj. Bush vztraja pri stališču, da bo ta cilj dosegel brez povišanja zveznih davkov, čeprav so vsi demokratski kongresniki kot tudi mnogi republikanci skeptični o tem. V svojih izjavah je Bush precej skop glede njegovih načrtov na področju zunanje politike. Včeraj je novinarjem povedal, da ne bo prehitro pristal na srečanje na vrhu s sovjetskim voditeljem Mihailom Gorbačovom. Rekel je, da se bo zanimal na nadaljnje zbliževanje med ZDA in ZSSR, da pa bo tudi do Sovjetov zelo previden. V kolikor ga ne bodo dogodki prehiteli torej, vidi Bush najpomembnejše svoje naloge in skrbi na domačem ameriškem prizorišču in ne v tujini. Senatni odbori, ki zaslišujejo Bushove 'zbrance za razna kabinetna mesta, jih hitro Potrjujejo, kajti so ljudje, ki jih je Bush ime-noval, senatorjem večinoma že dobro znani m so veterani službovanja v prejšnjih admi-nistracijah. Tako je včeraj senatni odbor za zunanje zadeve soglasno (19—0) potrdil Jamesa Bakerja za državnega sekretarja. O 58-letnem Bakerju bo senat glasoval in brez dvoma potrdil prihodnjo sredo. Odbor za delavska vprašanja je pa soglasno svetoval Senatu, naj potrdi 52-letno Elizabeth Dole za Sekretarko za delavstvo. Dole je poročena z v°diteljem senatne republikanske manjšine Robertom Dole-om, torej ni najmanjšega dvoma, da bo potrjena in to najbrž soglasno. Sovjeti bodo odpoklicali domov 50.000 svojih vojakov iz Vzhodne Evrope — Z njimi gre tudi njihovo orožje DUNAJ, Avstrija — Včeraj je sovjetski Zunanji minister Edvard Ševardnadze dejal, c*a ko bodo Sovjeti odpoklicali domov 50-000 svojih vojakov, sedaj nastanjenih v raznih vzhodnoevropskih državah, bodo ti Vzeli s seboj tudi njihovo orožje. To pomeni, da bodo Sovjeti odstranili tudi določen odstotek raket, tankov in druge opreme, ki jo imajo v Vzhodni Evropi. S tem bo ogromna sovjetska premoč v tej oborožitvi na evropskem prostoru malce zmanjšana. Predstavniki NATO držav so sovjetski ukrep pohvalili, a so bili previdni. Ševardnadze je rekel tudi, da so Sovjeti nehali s posodobitvijo enot, ki jih imajo v Vzhodni Evropi in je pozval Združene države, naj Sovjetiji v tem sledijo. V marcu se bo pričela konferenca o konvencionalni oborožitvi v Evropi, na kateri bosta sodelovala oba velesila in države obeh vojaških paktov, NATO in Varšavskega. Namen teh pogajanj je najti pot do zniževanja konvencionalne oborožitve na evropski celini, ki bo obenem zmanjšala znatno sovjetsko prednost, ne pa dala prednosti NATO državam. Evropske države se seveda tudi zanimajo za sporazum, po katerem bi bila iz te celine odstranjena vsa jedrska oborožitev. Poljski režim išče spravo s Solidarnostjo — Na Češkem policija kruto nastopa zoper demonstrante — V Jugoslaviji nova vlada VARŠAVA, Polj. — Poljski voditelj gen. Wojciech Jaruzelski je pozval vodstvo sicer prepovedanega delavskega gibanja Solidarnosti, naj vendar pristane na kompromis z oblastjo, pod pogoji, ki so jih določile oblasti. V zameno bi režim zopet legaliziral Solidarnost. Pogoji so pa prehudi za Solidarnost. Med drugim bi moralo sedaj neodvisno gibanje pristati na skupno politično fronto s komunistično partijo — to že vse pove — s skupno platformo za prihajajoče parlamentarne volitve. Teh pogojev Solidarnosti ne bo sprejel. Tudi če bi bil voditelj Solidarnosti Lech Walesa za tak »kompromis«, bi ga brez dvoma zavrnili radikalnejši mlajši elementi v tem gibanju, ki itak niso zadovoljni z Walesovim obnašanjem, ki ga imajo za preveč popustljivo. Zahodni opazovalci poljskih razmer menijo, da je Jaruzelski pod močnim sovjetskim pritiskom, naj vendar najde kompromis z disidentnim gibanjem na Poljskem. Mnenje teh analitikov je, da Gorbačov nikakor ne želi situacije na Poljskem, ki bi zahtevala sovjetsko vojaško intervencijo. Včeraj so policijske enote v Pragi napadli 2000 občanov, ki so demonstrirali v prid osnovnih človečanskih pravic. Take demonstracije potekajo že pet dni, vsak dan so pa ukrepali policisti. Krutost oblasti na Češkem poteka v času, ko je češka vlada na Dunaju podpisala izjavo o zagotavljanju osnovnih človečanskih pravic. Češkoslovaško vodstvo je skupno z romunskim, vzhodnonemškim in bolgarskim najmanj naklonjeno reformam, ki jih zagovarja celo Gorbačov v SZ. Včerajšnje radio poročilo je naznanilo, da je jugoslovansko predsedstvo poverilo mandat za sestavo nove vlade 64-letnemu Anteju Markoviču. Drugih podrobnosti ob tem poročanju nimamo na razpolago, poročilo na radiu je pa trdilo, da je Markovič zagovornik tržnega gospodarstva. Jugoslavija trenutno nima vlade, ker je po neuspešnem poslovanju prejšnji mesec odstopila vlada Branka Mikuliča. Najbolj sporno v Jugoslaviji so trenutno gospodarske težave, tu predvsem prizadevanja za uvedbo temeljitih ekonomskih reform. Politično vodstvo pa se mora ukvarjati s socialnimi nemiri, ki jih povzroča vedno negativnejša ekonomska gibanja. Iz Clevelanda in okolice Srečo so imeli— Na nedeljskem sestanku Misijonske Znamkarske Akcije so bile izžrebane sledeče nagrade: Prvo — afghan, je dobila Marica Lavriša; drugo — crock cooker, Betty Ošaben; tretjo — corningware, Eddy Hren; četrto — table cloth, Mary Ann Celestina; peto — wine set, Maria Amigoni; sedmo — Tončka Urankar, in osmo — Frank Kuhelj. (Ime dobitnika 7. nagrade bomo objavili naknadno, ker je v tekstu nečitlivo, op. ur.). MZA se zahvaljuje vsem za zares krasno udeležbo in vso pomoč. Zahvala— Jože Dovjak se lepo zahvaljuje vsem, ki so ga v času njegove bolezni obiskali v bolnišnici, poslali voščilne karte in rože ter za telefonske klice v bolnišnico in nato na dom. Pravočasna in hitra zdravniška pomoč je pripomogla k naglemu okrevanju. Koline— V torek, 7. februarja, bodo na voljo v avditoriju pri Sv. Vidu koline. Prebitek- tega vedno lepega in dobro obiskanega večera je namenjen verskemu mesečniku Ave Maria. Večerja stane $6, nakaznice dobite v župnišču (361-1444), g. Vinku Rozmanu (881-2015), in ge. Amaliji Košnik (881-4957). Pridite! Zanimivo predavanje— Preteklo sredo je na univerzi Cleveland State predaval dr. Vladimir Klemenčič, profesor socialne geografije na ljubljanski univerzi. Predaval o vlogi in pomenu obmejnih krajev za Slovenijo in Jugoslavijo. Predavanje je bilo strokovno zanimivo, udeležba pa slaba. Ker smo vsi z eno izjemo razumeli slovenski jezik, je bilo predavanje in tudi diskusija po n;em v tem jeziku. Pred predavanjem sta se dr. Klemenčič in žena skupno s sinom dr. Matjažem oglasili pri A.D. iti si ogledali naše prostore. Hvala za obisk in pomenek! Novi grobovi Joseph J. Gornick Umrl je 83 let stari Joseph J. Gornick, brat Marie J. Gornik, Paule Zenzel ter že pok. Mimi, Frances Vidmar, Johna, Andrewa, Anthonyja, Edwarda, Franka in Williama, stric in prastric, dolgoletni dopisnik za angleški del našega lista. Pogreb bo iz Grdina-Cosic pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v soboto, v cerkev sv. Vida dop. ob 10. in od tam na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes pop. od 2. do 4. in zv. od 7. do 9. Sestanek— V četrtek, 26. januarja, ob 1. uri pop. bo v Slovenskem domu na Holmes Ave. sestanek kluba Upokojencev Slovenske pristave. Članstvo vabljeno! »Pristavska noč«— Letošnja »Pristavska noč« bo v soboto, 28. jan., v SND na St. Clair Ave. Večerjo bodo začeli servirati okrog sedme ure zvečer. Vstopnice dobite pri odborniku SP Jožetu Koširju, 2085 Newcombe St., Richmond Hts., OH 44143, tel. 481-5621. Kosilo— V nedeljo, 29. januarja, bo letno kosilo Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti. Kosilo bo deljeno od 11.30 do 1. pop., v šolski dvorani. Cena kosilu je $7 za odrasle in $3 za otroke. Za nakaznice lahko pokličete 731-3669 ali 481-3768. Ob rojstnem dnevu— Ob priliki 80. rojstnega dneva dobrotnice našega lista ge. Alice Opalich (1. jan.), so v naš tiskovni sklad po $100 prispevali njeni sestri Josephine Klemenčič in Dorothy Urbančič in njena prijateljica Mary Gornik. V isti namen je $50 poklonila njena prijateljica Ann Grzybowski. Iskrena hvala vsem! Spominski darovi— G. Frank in ga. Donella Jasko, Cleveland, O., sta darovala $10 v naš tiskovni sklad v spomin staršev ge. Jasko, g. in ge. A. Mehle. Mary Okicki, Cleveland, O., je darovala $10 v spomin moža Tonvja. Theresa Perčič, Euclid, O., je tudi podarila $10, v spomin prve obletnice smrti njenega brata Josepha Perparja. Najlepša hvala! V tiskovni sklad— Klub slovenskih upokojencev na Holmes Ave. je daroval $70 v podporo našemu listu. Društvo Slovenski dom št. 6 ADZ je darovalo $25. Krožek št. 2 Progresivnih Slovenk Amerike je pa poklonil $20. Vsem društvom za njih naklonjenost se lepo zahvalimo. Ribje večerje pri Sv. Vidu— Okusne ribje večerje, ki jih prireja Očetovski klub pri Sv. Vidu, bodo pričele ta petek, od 4.30 do 7. zv., v dvorani. Te večerje bodo vsak petek do Velike noči. VREME Vetrovno in hladno danes z verjetnostjo naletavanja snega in najvišjo temperaturo okoli 30° F. Deloma sončno jutri z najvišjo temperaturo okoli 23° F. V nedeljo zopet deloma sončno z naj’ okoli 40° F. AMERIŠKA DOMOVINA fCiril Žebot, 8. april 1914 — 9. 6117 St. Clair Ave. - 431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 012400) James V. Debevec — Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Mike and Irma Telich, Frank J. Lausche American Home Slovenian of the Year 1987: Paul Košir NAROČNINA: Združene države: $36 na leto; $21 za 6 mesecev; $18 za 3 mesece Kanada: $45 na leto; $30. za 6 mesecev; $20 za 3 mesece Dežele izven ZDA in Kanade: $48 na leto; za petkovo izdajo $28 Petkova AD (letna): ZDA: $21; Kanada: $25; Dežele izven ZDA in Kanade: $28 SUBSCRIPTION RATES United States: $36.00 - year; $21.00 - 6 mos.; $18.00 - 3 mos. Canada: $45.00 - year; $30.00 - 6 mos.; $20.00 — 3 mos. Foreign: $48.00 per year; $28 per year Fridays only Fridays: U.S.: - $21.00-year; Canada: $25.00 - year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home 61 1 7 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103 Published Tuesday & Friday except 1st 2 weeks in July & the week alter Christmas No. 5 Friday, January 20, 1989 ’ 83 Bush v ZDA, Markovič v SFRJ Danes bo v Washingtonu, D.C. zaprisežen kot 41. predsednik v zgodovini Združenih držav 64 let stari George Bush, zadnjih osem let podpredsednik ZDA pod Ronaldom Reaganom. Radijsko poročilo iz Beograda pa pravi, da je Predsedstvo SFRJ poverilo mandat za sestavo nove vlade , za Jugoslavijo prav tako 64-letnemu Anteju Markoviču. Čudno, čeprav nič pomembno naključje v obeh točkah, da dobijo ZDA in SFRJ novo vlado skoro istočasno, vsaki vladi bo pa načeloval 64-letni politik. Pričakovati je, da bosta ta dva državnika drug drugega v naslednjem letu ali dveh če že ne osebno srečala, vsaj imela pismene stike oziroma se drug za politiko drugega zelo zanimala. Najprvo Bush. Bushova imenovanja vodilnih funkcionarjev tako v State Departmentu kot v Svčtu za nacionalno varnost, ki sicer operira neposredno v pristojnosti Bele hiše (kar povzroča stalna trenja med obema, tj. State Depart-mentom in Svčtom), kažejo, da bo Bushova zunanja politika veliko manj ideološka, kot je bila Reaganova, z ozirom na Jugoslavijo pa zelo tolerantna do centralne beograjske vlade. Kajti je jasno, da bosta Bush in državni sekretar James Baker sledila v glavnem gledanje na svet, ki je značilno za bivšega državnega sekretarja pod Nixonom Henryja Kissin-gerja. Dejstvo, da bo zasedel eno najodgovornejših in najbolj vplivnih mest v State Departmentu prav Kissingerjev tesni politični sodelavec in bivši ameriški veleposlanik v SFRJ Lawrence Eagleburger, to domnevo potrjuje, prav tako imenovanje drugega Kissingerjevega sodelavca, Brenta Scowcrofta, za načelnika Sveta za nacionalno varnost. Sodeč pa po osemletni politiki Reaganove vlade do Jugoslavije, to ne utegne prinesti vidnih sprememb. Markovič. O tem človeku še ne vemo podrobnosti, radijska poročila, ki so sicer precej skopa, pa poudarjajo, da je privrženec politike tržnega gospodarstva. S tem ni veliko povedanega, kajti tudi srbski vožd Slobodan Miloševič zatrjuje, da podpira tržno gospodarstvo in temeljite ekonomske spremembe. Pravzaprav je to geslo o tržnem gospodarstvu in iiujnosti temeljitih ekonomskih in tudi političnih reform splbšno prisotno v današnji Jugoslaviji. Nihče — tudi najbolj reakcionarni del politične garniture — ni javno proti temu. Ključno vprašanje je, seveda, kaj imajo v mislih razni cfgitatorji za reforme. Ce namreč beremo uradne izjave slovenskih in jugoslovanskih politikov vse od prevzema oblasti do danes, je Slovenija oz. Jugoslavija vedno, od svojega početka po partizanski zmagi »demokratična« država. In sedaj, ko se pojavljajo predvsem (a ne izključno) v Sloveniji razna gibanja, odbori za varstvo skoro vsega možnega, od človečanskih pravic do okolja, vsi zopet govorijo o »demokratizaciji«. A kakšni? Kot so v SFRJ skušali po prelomu s Stalinom v letih po 1948 razviti tkim. »samoupravljanje« kot tretjo pot med stalinističnim in kapitalističnim sistemom, tako sedaj sanjajo predvsem predstavniki oblasti, ki jim voda sicer teče v grla, o nekakšni »nestrankarski« Telefon in sporočilo. »Ciril je danes umrl.« Moj sin si je zapisal sporočilo; ni me bilo doma. Bil sem pri seji mestnega sveta, kjer so razpravljali o novih stanovanjskih načrtih. Živim v sodobnem ameriškem svetu. Komaj danes sem v Ameriški domovini bral, da ga je v bolnišnici obiskal senator Lausche. Pred nekaj tedni sem naročil novo knjigo, a me še ni dosegla. Ciril Žebot, kdo ga ni poznal? Vendarle: kdo ve kaj več o njem? Koliko ljudi je šušljalo o njem in njegovih načrtih — avgusta 1968 je bil kar preplah v Ljubljani, ko se je razvedelo, da je imel v načrtu razgovor s Stanetom Kavčičem. Osebno sva se spoznala, ko sem bil izvoljen za predstavnika Slovenske dijaške zveze na klasični gimnaziji v Ljubljani spomladi 1940. Žebot ni soglašal z izidom volitev in je posredoval kot odbornik glavnega odbora, da smo se sprijaznili. Takrat in samo takrat mi je očital »saboterstvo«, ker sem bil sicer izvoljen, a nisem izhajal iz njegove ožje skupine Stražarjev ali prijateljev Straže. Sledil sem mu med vojno; po slučaju je ušel atentatu pred Ljudskim domom, kjer je bil ustreljen prof. Ehrlich in njegov spremljevalec Rojic. Streli so bili namenjeni Žebo-tu. Vesel sem bil, ko sem izvedel, da je odšel iz Ljubljane proti Rimu. Šele dve leti kasneje sem izvedel, kako mu je pot uspela. Po končani vojni sva se videla v taborišču v Forliju, menda prve dni junija 1945. Bil je na poti s Koroške v Rim, nosilec tragične vesti, da so bili domobranci izročeni. Takrat nisem vedel, da sta bila z njimi tudi dva moja brata. Kako naj bi, saj sta bila šele 15 let stara? Ciril je prišel iz šotora, malokdo ga je poznal. Zdel se mi starejši, angleška vojaška uniforma ga je napravila »uradnega«, taboriščno »vodstvo« ni kaj vedelo o njem. Segla sva si v roke — povedal mi je tragično vest, da mu je oče umrl v koncentracijskem taborišču. »Kaj pa s Tvojimi?« »Ivanka je v begunskem taborišču, Mijo so v Gorici na cesti prijeli. Za druge ne vem. Ne vem, kaj se je zgodilo v Ljubljani.« Nekaj tednov kasneje so znanci ujeli po radiu novico, da je bil oče obsojen na smrt. Nato sva se srečavala v Rimu, ne prav pogosto, ker je bil pač »mnogo« starejši, celih 9 let, in ker je tedaj, kot preje in kasneje, hodil po svojih poteh. Via dell’Olmata ni bila v mojem osebnem svetu. Nekajkrat sva zadela drug na drugega v glavni jezuitski hiši. Mene je tja vodila pot, ker sem maminemu stricu patru Prešernu hodil sporočat, kako gre z mojim študijem na univerzi. Vem, da sta se Žebot in pater Prešeren dobro razumela, a ne vem, kaj sta spletala. Ljubljanski proces je leta 1948 — Ciril je bil tedaj že v ždruženih državah — obsodil patra Prešerna marsičesa, zanimivo je ob tem, da takratni zasliševa-lec Mitja Ribičič ni nikdar odkril, da smo Velikonjevi s Prešerni v sorodstvu. Zgodovinarji imajo s Prešerni težave in jih radi zamenjujejo, tudi v uradno odobrenih študijah. Zelo sem bil vesel, ko sem izvedel, da je Ciril dobil mesto profesorja na Duquesne University v Pittsburghu. Prišel je v Ameriko med prvimi povojnimi begunci. V Ameriki bo imel tudi svoj zadnji dom, daleč od rodnega Maribora. Od leta 1960 so bili najini stiki pogostejši. Menda sem v njegovih očeh dorasel. Nekdanje drobne razprtije so postale nepomembne, posebno zadnja leta, ko že štejemo na prste, kdo med živimi še lahko kaj pove o predvojnih in medvojnih doživetjih. Stiki so tekli predvsem po pismih, le nekajkrat sva se srečala v Washingtonu. Bil sem pri njem na domu, na univerzi, na konvencijah za slovanske študije. Ne morem reči, da bi bila prijatelja. Prav prijateljstva rastejo v mladosti, kasneje jih je težko splesti. Ko so me septembra 1973 izpraševali pri Notranji upravi v Ljubljani, so predvsem hoteli vedeti, kakšni so moji stiki s Cirilom in kaj rovari. Vedel sem le to, kar je bilo vsem znano, kar je o njem pisala Ameriška domovina in kar mi je sporočal v pismih. Nobene konspiracije, rovarjenja ali razdiralnega dela. Pač, pripravil je resolucijo, da je treba Jugoslaviji. Nočejo se namreč vrniti nazaj v večstrankarski sistem — dejansko nočejo legalizirati drugih strank razen komunistične — in tako uvesti resnično demokratizacijo, in si morajo kot pred 40 leti izmisliti nekaj »novega«. Tako brbrajo sedaj o sestopu komunistične partije z oblasti, njene prenove, o pojavu vseh mogočih »interesnih« skupinah, ki bi sicer ne bile ali postale klasične politične stranke, pač pa bi izražale interese svojih pripadnikov, ti interesi pa bi bili nekako upoštevani pri tistih, ki bi na nek način prišli do ključnih mest v državni administraciji. Razpravljanje o vsem tem bo trajalo še in še, že vnaprej pa si upamo trditi, da iz te sorte moke ne bo nič ali največ bore malo. Demokracija je demokracija; čeprav ima razne oblike in etape, vendar ni povsem neprimerna primerjava, da je glede demokracije tako kot z nosečnostjo: demokracijo imaš ali je nimaš, si noseča ali pa nisi noseča. Nazaj k Bushu. Globoki sistemski problemi, tako ekonomski kot politični in socialni ter narodnostni, s katerimi >• •• idal)« mu str Ui januar 1989 »ob zatonu osebnega režima maršala Tita pretehtati nove alternative za bodoči notranji režim Slovenije in Jugoslavije«. Brez zadržkov sem to podpisal, a razpravljanje o takih alternativah je takrat veljalo za »protidržavno« in zato kaznivo. S prijatelji smo ga prepričevali, da mora opisati svoj obisk Slovenije 1. 1968, kako je do tega prišlo in kako je obisk potekal. V tistem času je bila obletnica Ehrlichove smrti — in Ciril je začel pisati. Svoje spomine, svoja gledanja, svoja doživetja najprej v seriji podlistkov v Ameriški domovini, nato predelano v knjigi, ki je pravkar izšla pri Mohorjevi. Ni ga bilo mogoče prepričati, da so predvsem važna njegova doživetja in njegovi osebni spomini. Znanstveno tehtanje in preverjanje lahko opravijo drugi. Miha Krek si tega ni dal dopovedati, niti ne Miloš Stare, Ivan Avsenek, Ruda Jur-čec, Mirko Javornik in še vrsta drugih. Ciril je to napravil in dokončal — tik pred smrtjo. Zavleklo se je, ker je hotel pisati zgodovino... Ko so je pojavile — od tega že pol stoletja — zahteve po samostojnosti slovenski državi in s tem v zvezi gibanje, ki ni avtomatično sprejemalo jugoslovanskega okvira za Slovenijo, se je zdela ta teza marsikomu kot podoba iz sanj brez realne osnove in upravičenosti. Čiro je gradil koncepte slovenske suverenosti in jih poudarjal. S tem seje pogosto zameril na dve strani: za povojni režim v Jugoslaviji je bil eden najbolj razvpitih nasprotnikov, ustvarjalec »slovenskega fašizma in propagator Mussolinijevega korporativizma«; človek, ki v svojem pisanju in z vmešavanjem v Združenih državah »namerno sovražno napačno tolmači jugoslovansko realnost«. Za skupnost v politični emigraciji je bil na »napačni poti«, ker je s poudarjanjem potrebe po slovenski suverenosti zvračal pozornost od protikomunističnega boja na utrjevanje slovenske samostojnosti — in s tem slabil povojno protikomunistično enotnost. Zato ni najti Žebotovega imena v Slovenskem Narodnem Odboru, niti med ustvarjalci Slovenske Kulturne Akcije — v katero je bil povabljen; rodno Slovenijo pa je lahko gledal preko meje z Murijevega posestva na Koroškem. Dokler je bil Muri še živ in ga je tam obiskoval. Še je doživel zgodovinsko ironijo, da je predsednik slovenskega predsedstva Janez Stanovnik ob svojem nedavnem obisku v Washingtonu zagovarjal potrebo po načelih slovenske suverenosti v današnji Jugoslaviji, in zato zadel na težave po povratku: teze, za ! itere se je z vztrajno zagnanostjo zavzemal pokojni Ciril. Ideje imajo svoje življenje; dobre ideje preživijo mnogo pretresov. Danes je videti, da je Janez Stanovnik glasnik Žebo- (rial|e na str 8) Dramatsko društvo LILIJA Sobota, 4. februarja 1989 /a ples in zabavo igrajo Veseli Slovenci priredi ob 7. uri zvečer X siopniic: $12.00 PUSTNO ŽABA V O V Slovenskem domu Vstopnice: F. Hren (289-6977) Z VEČERJO na Holmes Avenue A. Dragar (943-5211) Misijonska srečanja in pomenki 793. — Uršulinka s. Deodata Hočevar se 4. januarja iz Džakarte v Indoneziji oglaša z obširnim pismom: »Vaše božično pismo z dragocenim čekom MZA za $500 v pomoč najbolj ubogim je srečno priromalo v Džakarto. Bila sem odsotna za dober teden takoj po Božiču'in tako je prišlo Vaše pismo v moje roke šele pred par dnevi. Vaše pismo me je zelo razveselilo in globoko sem Vam hvaležna za vsako vrstico. Kako požrtvovalno delujete v zaledju za razširjenje Kristusovega Kraljestva! Lepo mi je v duši, ko mislim na Vašo požrtvovalno ljubezen in duhovno pomoč, s katero nas podpirate. Zelo lepe načrte imate za prihodnost in gotovo bo Gospod blagoslovil Vaš trud, in se razodel v svoji ljubezni neštetim dušam. Ček sem že zamenjala in vse bom porabila za uboge. Kot povsod je tudi tukaj neizmerno veliko ubogih. Revni me poznajo in često prihajajo s prošnjo za pomoč. Ni lahko vedeti, kateri od vseh je najbolj potreben — in seveda mnogi niso odkritosrčni. V Indoneziji je ekonomsko stanje tragično: bogato postajajo vsak dan bogatejši in revni vsak dan revnejši! Delam z društvom Katoliških žena in sicer kot socialna delavka. Obiskujem revne v kolikor mi čas dopušča — upam, da bom v bodoče imela več časa — in kjer je morem, pomagam, če ne drugače vsaj z dobroto in ljubeznijo. Trenutno so se zopet pojavile težkoče s tujimi misijonarji. Že pred leti so govorili, da bodo morali tuji misijonarji V Zahvalo in Ljubeč Spomin 1888 1988 Z globoko žalostjo, a vdani v božjo voljo, naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je 25. avgusta 1988 v Gospodu zaspala naša ljubljena mama, stara mama, prastara mama, tašča in teta FRANCES CENTA (rojena TURK) Rojena je bila 14. novembra 1888 na Ravnah v Cerknici Pri Rakeku in tam je bila krščena pri Svetem Vidu. Prišla je z možem Karlom v Ameriko leta 1913. Bila je članica Društva Srca Svete Marije, društva sv. Ane št. 4 ADZ in društva sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb je bil 30. avgusta 1988 iz Zakrajškovega pogrebne-1 ga zavoda v cerkev sv. Vida dopoldne ob 9.30 in od tam na Kalvarije pokopališče. Izrekamo našo globoko zahvalo župniku sv. Vida č.g. Jožetu Božnarju za obiske na domu, za sveta obhajila, za vodenje rožnega venca v pogrebnem zavodu, za darovanje Pogrebne sv. maše, za ganljivo pridigo in za poslovilne molile na pokopališču. Najlepšo zahvalo naj prejmeta č.g. Vik-tor Tomc in č.g. Viktor Cimperman, sošolca njenega pokoj-nega sina dr. Charlesa Centa, za somaševanje pri pogrebni maši. Našo globoko zahvalo tudi č.g. Alojziju Jenkotu za °I>iske na domu in v bolnici ter č.g. Robert-u Isabella, za obi-ske v bolnici. Naj Bog poplača vsem, ki so darovali krasne vence in cvet-**Ce. za svete maše, v dobrodelne namene v pokojničin spo-n,'n» ter za številne izraze sožalja. Najlepša hvala vsem, ki so našo ljubljeno prišli kropit, molili za njeno dušo, se udeležili P°grebne maše, dali svoja vozila na razpolago, in njo spremili do groba. Knako smo hvaležni našim sorodnikom, no-silcem krste naše drage pokojne mame. y miru božjem počivaj, ljubeča naša mama, nepozabljena nam vsem. Žulujoči ostali: Emil Centa, sin Ernest Centa, sin Mary Ann Centa, snaha Lilliam M. Centa, snaha Lillian E. Centa, snaha Olga Horvath, hčerka Louis Horvath, zet Frances Opaskar, hčerka Vincent Opaskar, zet 18 vnukov, 29 pravnukov ter ostalo sorodstvo tu in v Jugoslaviji zapustiti deželo, toda s časom se je nekoliko pomirilo. Ne, pred meseci je pa vlada opozorila več tujih misijonarjev, da jim ne bodo podaljšali dovoljenja ostati v deželi — namreč onim misijonarjem, ki morajo vsako leto prositi za podaljšanje. Pred letom 1965 je vsak misijonar, ki je že delal v deželi 15 let, lahko zaprosil za stalno dovoljenje in ga je tudi dobil. Po letu 1965 pa nič več. Starejši misijonarji imajo vsi stalno dovoljenje. Tudi jaz imam to dovoljenje in radi tega nikakih težkoč do sedaj. Prihodnost je pa seveda v božjih rokah. Število katoličanov pa v splošnem raste. V Džakarti prosijo za sv. krst zlasti oni, ki so kitajskega izvora, toda seveda indonezijski državljani. Cerkve so res polne, kako je pa z globino verskega prepričanja, je pa težko reči. Seveda oni živijo v nekr-ščanskem okolju večkrat brez vsake duhovne podpore. Da bi jih Gospod podpiral s svojo milostjo! Pri Bogu je vse mogoče in vse naše zaupanje in moč je le v Njem. Moj brat Tone je še vedno v Beogradu. V avgustu so posvetili v Beogradu cerkev Marije Pomočnice, ki je tudi postala nova stolna cerkev. Tone se je trudil že več let z graditvijo te cerkve in se še vedno trudi. Hvala Bogu, da je bil do sedaj še precej zdrav, da je mogel delo nadaljevati. To cerkev so začeli graditi pred vojno francoski asumpcionisti, toda po vojni oz. že med vojno, se je vse ustavilo. Škof je prosil brata, da bi skušal nadaljevati delo. Pogumno je začel in z božjo pomočjo skoro delo dokončal. Vsem želim mnogo božjega blagoslova v letu 1989. Ostani- tdal|e na str 8l V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE NAŠEGA DOBREGA MOŽA, OČETA, STAREGA OČETA, BRATA, TASTA in STRICA JOŽE PERPAR ki je zatisnil svoje mile oči 18. januarja 1988. Spomin na Te je naš zaklad, saj vsak od nas Te imel je rad; pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših Ti živiš! Žalujoči ostali: Ivanka Perpar (roj Čuden), žena Branko, sin, in žena Lydia Olga, por. Bossard, in Lydia, por. Rolik, hčerki Alan Bossard in Alan Rolik, zeta Erika Rolik, vnukinja Theresa Perčič, sestra Angela Zumbro, sestra v Floridi Frank Perpar, brat v Teksasu ter ostalo sorodstvo v Sloveniji Cleveland, Ohio, 20. januarja 1989 ZAHVALA IN PROŠNJA CLEVELAND, O. — Zopet je lepa nedelja mimo. V cerkvi Marije Vnebovzete smo zjutraj prosili milosti in prejeli blagoslov z Najsvetejšim, potem smo imeli pa sestanek in to vse v sklopu Misijonske Znamkarske Akcije. Iskrena zahvala g. župniku Johnu Kumšetu, ki je ustregel prošnji, da smo imeli pete litanije, kot tudi g. dr. Pavlu Krajniku, ko sta tako lepo vodila in pela ter vsem vam, ki ste se odzvajt v tako lepem številu, pomagali peti in moliti. Bog vam povrni! Tudi na sestanku je bilo lepo, saj so sjeo,ro vsi iz cerkve prišli tudi v dvorano. Prebran je bil zapisnik. Za božične praznike je bilo poslanih nekaj pisem od naših misijonarjev, kar je bilo prebrano. Navzoča je bila tudi sestra g. Krajnika, katera nam je povedala malo o svojem življenju. Živi namreč blizu paragvajske meje v Argentini, kjer je učiteljica in ravnateljica gimnazije — sr. Tončka. Prišla je obiskat svojo 95-letno mamo. Glavni blagajnik je povedal, koliko je bilo v preteklem letu nabranega denarja in koliko odposlanega pred koncem leta. Povedano je tudi bilo, da bo 12. februarja kosilo v pomoč misijonarjem. Nato je bilo osem oseb srečnih, ko so bila njihova imena poklicana, da so prejeli lepe dobitke. Za vse prisotne so bile pripravljene tudi vstopne nagrade, različne velikosti in vsebine. Za konec smo se spomnili vseh, ki so v preteklem letu odšli v večnost, a so bili ali naši člani ali sodelavci ali sorodniki le-teh. Bog jim daj večni mir! Za po sestanku je bil pripravljen čaj in različno pecivo, kar je bilo razdeljeno med vse navzoče. Hvala vsem, ki ste prinesle toliko dobrot! Še dobre tri tedne in že bo tudi naše MZA kosilo. Kot že nekaj let, tudi za letos računamo, da bomo imeli posebno stojnico z ročnimi deli. Lepo Vas prosim, drage bralke, če imate morda kaj že narejenega ali je še v delu, da bi darovale za to stojnico. Naj Bog blagoslovi vse ure, ki jih preživite ob takem delu, ki bo darovano za blagor bližnjega. Naj bo to lepo začeto leto 1989 polno božje ljubezni med nami — iskreno želi in vse pozdravlja MZA — Cleveland LETNA SEJA lastnikov certifikatov Slovenskega narodnega doma v Nevburgu (Newburgh) 3563 E. 80th St., Cleveland, Ohio v nedeljo, 5. februarja, ob 2. uri pop. Po seji bo udeležencem na voljo okrepčilo _____ Anna Mat* Mannion, tajnica V LJUBEČ IN NEPOZABEN SPOMIN OB PETNAJSTI OBLETNICI roj. 17. sept. 1931 umrl 21. jan. 1974 IVAN CUCELJ Oj, usoda, ki življenje kar naenkrat zagreniš, radost v bridko nam trpljenje z enim mahom spremeniš. Naglo si zapustil ženo, sina, hčerko tu na svet, saj v nebeški tam višavi srečen nas objel boš spet. Večno samo Tvoji žalujoči: žena Minka Cugelj roj. Blatnik sin Ivan, hčerka Maria z možem v Sloveniji bratje in sestre in ostalo sorodstvo. 20. januarja 1989 Cleveland, Ohio Bush v ZDA, Markovič v SFRJ (nadaljevanje s str. 6) se soočajo v Jugoslaviji, bodo slej ko prej zadevali tudi Bushovo administracijo. Ali bo njegova vlada še podpirala Jugoslavijo s posojili, podpirala brezpogojno centralistično zvezno vlado tudi v slučaju, da bi ta protiustavno ukrepala oroti federalni ureditvi države, ali bi ZDA stale ob strani v slučaju vojaškega udara v SFRJ — ta in druga vprašanja lahko postavljamo. Vlada bo seveda reagirala na konkretne probleme, ki se bodo pojavljali v zvezi z Jugoslavijo. Bi ne pa smeli že vnaprej obupati in trditi, da ne moremo vplivati na Bushovo vlado, da ne moremo imeti nobene besede v okviru zveznega kongresa. Bolj in bolj pa kaže, da tisti med nami, ki bi lahko v tem oziru kaj delali, bodo morali priti izven kroga dosedanjih vodilnih garnitur v naši skupnosti, kajti so slednje — naj izhajajo iz tkim. »naprednega« ali »protikomunističnega« dela — svojo dosedanjo samozvano »zgodovinsko vlogo« tako strašno slabo izvrševale, da ni več videti najmanjše možnosti za pozitivne spremembe. Ljudje iz svojih kož pač res ne morejo. Rudolph M. Susel Misijonska srečanja in pomenki (nadaljevanje s str. 7) mo v molitvah povezani z vsemi, ki so s toliko ljubeznijo delali in še delajo za pomoč nam vsem misijonarjem. Zlasti Vam prisrčna hvala za Vašo veliko ljubezen in požrtvovalnost do nas vseh. Prisrčno vsi pozdravljeni! Ljubeča zahvala in iskrene pozdrave tudi gdč. Sonji Ferjan. Hvaležna v Gospodu M. Deodata Hočevar OSU.« S. Deodata je priložila tudi nekaj lepih novih indonezijskih znamk. Že dolga leta pioniri v tej obširni muslimanski državi, kjer so šli skozi leta preko težkih preizkušenj. Bila je ravnateljica raznih velikih dekliških šol v Džakarti in na Javi. Misijonar Jože Šomen se 24. novembra oglaša iz Zaira v Afriki: »Spet sem v Iboko in stvari so bolj ali manj že urejene. Saj razumete, da večmesečna odsotnost pusti za seboj stvari, ki potrebujejo svoj čas, da se spet vse uteče. Moje bivanje v Evropi mi je vrnilo zdravje in sedaj že mesec in pol potujem po naši župniji. V nekaj vaseh sem podelil zakramente, ponekod se skupine še pripravljajo. Ta čas urejam tudi začetek dvoletnega tečaja v eni vasi, ki zajema katehezo, alfabetizacijo odraslih, načrtno poljedelstvo in gradnjo primernejših stanovanj. Dolgo sem opazoval in razmišljal in pridigoval, sedaj pa upam, da je vse pripravljeno in prihodnji teden začnemo. Ljudje bodo dobili na razpolago tudi poljedelsko orodje, toda kdor ne bo delal, bo orodje vrnil. Tudi učitelja bom plačal jaz. Tako od revnih Pigmejcev, pri njih se ta program začenja, ne zahtevam drugo kot dobro voljo in pridne roke, saj bodo končno sadove želi oni sami. V Vašem pismu z dne 2. julija 1988 omenjate ime darovalca g. Franka Staniša, ki je daroval za moje delo tisočak ($1000 u.s.). Upam, da ste potrdilo o prejemu dobili vrnjeno. G. Franku Staniši se iskreno zahvalim. Njegov dar je namenjen za cerkev v Lopanza in tja bo tudi šel. Obiskal sem že vas in naročil cement, toda sedaj imajo ljudje že trdo delo, da uredijo najprej dva km ceste preko močvirja, ki jo je deževna doba naravnost uničila. Upamo, da bo cement prispel hitro in tako bomo začeli temelje že pred Božičem. Božič se torej približuje. Vam in vsem Vašim sodelavcem in misijonskim dobrotnikom v MZA želim obilo blagoslova od Učlovečenega Božjega Sina! Iskreno Vas pozdravljam! Jože Šomen.« MZA je poslala pred Božičem g. Šomenu spet pomoč $600: $500 dar in za 20 sv. maš stotak. O tem še ni mogel sporočiti, da je prejel. Sestre Matere Terezije so 31. decembra poslale potrdilo o prejemu pomoči MZA za 1988 v znesku $500. Nekaj so darovali posamezniki med letom za njeno delo, večina voste pa je iz zbrane pomoči za vse na terenu v misijonskih deželah. Kanosijanka s. Anica Miklavčič je iz Hong Konga potrdila prejem daru MZA za $510 preko ge. Anice Tushar iz Gil-berta. 3. januarja piše, da bo del pomoči šel na kitajsko celino, kamor si še vedno sama želi. Zahvaljuje se za $10 dobri ge. Frances Jezernik. Za vse moli in vse toplo pozdravlja. Omenja, da pošilja vse mogoče uporabne stvari med uboge in da so za vse zelo hvaležni. Iz Južne Afrike je 27. decembra sporočila s. Marie Vincent Novak, da je »z nepopisno hvaležnostjo prejela cenjene vrstice, voščila in velik dar za uboge $500. Pismo je prišlo ravno za Božič, da smo lahko napravile še več veselja tem ubogim. Kakor zmeraj, tudi danes skromne vrstice zahvale celi MZA in vsem v vodstvu. Besede ne morejo izraziti zahvale, ki jo čuti srce in duša. Naj Dete Jezus bogato poplača vsem, kar storite Zanj in za uboge, ki prinašajo svoje molitve pred jaslice. Božič je bil krasen! Od blizu in daleč so se pripeljali kar z oslovsko pri-prego, 20-30 km proč oddaljene postaje in v hudi vročini. Molimo z njimi, da bi leto 1989 bilo za vse blagoslovljeno. Saj Vaša MZA dela čudeže! Še enkrat Vam, gdč. Sonji ter celi MZA tisočeri ‘bog lo-naj!’ Z najlepšimi misijonskimi pozdravi in globoko hvaležnostjo Vaša Sr. Marie Vincent.« Rev. Charles Wolbang CM 131 Birchmount Road Scarborough, Ontario Canada MIN 3J7 Prijat el s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS V BLAG SPOMIN OB 29. OBLETNICI, ODKAR JE UMRLA NAŠA LJUBLJENA MATI ANA PAJK ki nas je za vedno zapustila dne 10. januarja 1960. V miru boijem zdaj počivaj, draga, nepozabna nam, v nebesih rajsko srečo uživaj, do svidenja na vekomaj. Skupaj mnogo let smo živeli, slabe in dobre čase imeli, Bog pa hotel je tako, da Vas prvo vzel je v nebo. Žalujoči: REV. FRANCIS M. PAIK, EDWARD PIKE, sinova; DIANE, snaha; vnuka in vnukinje ter ostalo sorodstvo. Cleveland, O., 20. jan. 1989. CIRIL ŽEBOT (nadaljevanje s str. 6) tovih idej. Tisti od nas, ki poznamo oba, vidimo v tem kruto ironijo zgodovine. Dokaj prostora bi potreboval, če bi hotel izjasniti, zakaj v marsičem nisva soglašala. Morda bom to napisal, ko preberem njegovo knjigo. Ciril ni bil organizator, Ciril ni bil aktivist. Vendar je med premočrtnimi ostajal steber doslednosti. Ne vem, kaj se je godilo na ljubljanski univerzi, ne vem, kako so se pletla prijateljstva in nasprotstva v Rimu in kasneje v Washingtonu. Vendar za Cirila ni bilo nikdar nejasnosti, kam meri in kam bi želel usmeriti svoje znance in prijatelje. Ne bomo več brali njegovih pisem urednikom, ne bo več božičnih voščil s pripisom: »Že dolgo se ne oglasiš«. V Ljubljani ne bo več treba odgovarjati na vprašanja: »Kaj pa Žebot?« Ne bo več namigovanja, v kaj vse je vpleten pri mednarodnih organizacijah, niti ne, s kom se je dogovoril za natisk svoje knjige. Zadnjič sva se videla, ko sem preko Washingtona bil na poti v Buenos Aires. Naročal mi je pozdrave za znance, ki jih že ni videl skoro štirideset let. Zelo je bil prizadet, ker prav tiste dni Mirko Javornik ni sprejel ponudene roke, da bi se sprijaznila. Mirko je odšel pred njim na drugi svet. Zdaj bosta imela čas, da si vse razjasnita... Marsikdo bo žaloval. Marsikdo javno in odkrito, marsikdo na skrivaj. Posebno v Slo- TRIANGLE CLEANERS Experl Tailoring and Alterations Phone 432-1350 1136 E. 71 St. POSIE JAKLIČ, lastnica Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Mode ni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! veniji. Mi v tej novi domovini bomo žalovali dolgo, saj ni nikogar, da bi ga nadomestil. Jože Velikonja Seal tie, Washington MALI OGLASI FOR RENT 4 rooms, up. St. Vitus area. Call 361-0566. (5-8) CRANE OPERATOR Experience in handling heavy plates with a Pendent controlled crane. Full time. 232-6200 LOVEMAN STEEL CORP. 5455 Perkins Rd. Bed lord His. WELDERS For steel plate weldments. Experience required. Full or part time Day and night shifts. 232-6200 LOVEMAN STEEL CORP. 5455 Perkins Rd. Bedford His. Vacation Beach Rental Southern California 2 bdrm beach condo in Oceanside, California, 35 miles north of San Diego. 1 0 minutes to beach pier & Harbor. Perfect for retiree and families. Call 1-619-434-1543 for information. Realistic pricing. (3,5,7,91 Hiše barvamo zunaj in znotraj. Tapeciramo. (We wallpaper). Popravljamo in delamo nove kuhinje in kopalnice ter tudi druga zidarska in mizarska dela. Lastnik TO N V KRISTA VNIK Pokličite 423-4444 (x) HOUSE FOR SALE Euclid Bungalow. Sherwood Forest area. 2 possibly 3 bedrooms. 2 1/2 car garage. Immediate occupancy. Low 60’s. COUNTRYSIDE REALTY 461-8610 (Jan 20. 27. I ch.1' FOR SALE Beverly Hills area of Euclid Newly decorated. Raised Ranch. 5 bdrms. 2Vi baths. Call after 6 p.m. — 486-1964. (2-5) Help Wanted Bartender needed. For more information, call 341-7540 or 341-6136. (4-7) Beauty Shop For Sale Call 486-3069 after 5 p.m. (FX) V BLAG SPOMIN KARLU MAUSERJU OB 12. OBLETNICI SMRTI Umrl je 21. januarja 1977. »Zdaj je vse dognano, nič več ne boli. Čez samotno polje sneg je skril poti. Zrak je ves prozoren, Mir iz gozda vre. Nekdo gre čez polje, nekdo v večnost gre.« Počivaj v miru, slovenski pisatelj! PRIJA TEL JI LETNA SEJA lastnikov certifikatov SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA SLOVENE SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio v nedeljo, 12. februarja ob 2 popoldne. Vljudno vabimo vse lastnike certifikatov in društvene zastopnike, da se te važne seje zagotovo udeleže. Joseph Petrie, presednik William Kovach, tajnik William Frank, biat>.