Iz Istre. Po tolikem času 7endar naznanjamo 76uelo 7est: iatrako učiteljstvo je dobilo plače ta mesec, nakazane mu po no^em dež. šolakem zakonu z dne 5. junija t. 1. S tem ni učiteljat7o plačano, kot bi mogoče kdo rekel, a 7endar moramo priznati, da dostojneje nego popred. Do^oljeno naj nam bo podati kratek posuetek 0 tem. Učitelji imajo po tem zakonu sledeče plače: 1. Oni, ki imajo samo izpričevalo zreloati, letnib 960 K. 2. Hitro po aposobnostni izkušnji kot podučitelji 1200 E. 3. Učitelji III. kategorije 1440 E. 4. „ II. „ 1680 „ 5. „ I. 1920 , Opmilnina je določena : a) Za enorazrednice in d^orazrednice 180 E. b) Za trirazrednice in štirirazrednice 300 E. c) Za petrazrednice in šestrazrednce 420 E in za vsako nadaljao učiteljsko osebo 60 do naj^eč letnih 600 K. Petletnice so za 7se enake po 180 E. Žensko učiteljsko oaobje dobi 80% za moško osobje določenih dohodko7. Eako se 7rati ufiteljstvo po kategorijah, je precej umetno sestavljeno, ker se je obdržalo kraje^ni ali bolje mestni sistem in uvedlo tudi starostno-osebni aiatem, a pri 7sem imata odločilno moč sposobnostna izkušiija in definitivnost. Iz mestnega aiatema je ostalo to: 1. Vsi dpfioiti^ni učitelji-voditelji na enorazrednicab so koj z defiuitivnim imenovanjem III. plač. razrpda. 2. Vai defiaitirni nadučitelji na d^orazrednicah ali trirazrednicah so II. plač. razreda. 3. Vsi defiaiti^ni nadučitelji na štirirazrednicab ali 7ečrazrednicah ao I. plač. razreda. Eoako so meata drugpga učiteljstva raz7rščena 7 razne plačilne razrede tako, da ni enako, ako službuješ na dvorazr., trirazr. ali 7e6razrednici. Mimogrede naj opomnimo, da so sedaj učiteljice na dvorazrednicah III. plač. razreda, ki so bile popred skoraj same podučiteljice. E temu mestnemu sistemu so priklopili še sledeči osebni: Da ima vsak učitelj do sposobnoatne izkušnje 960 E letne plače, amo že po^edali. Z izkušnjo sposobnoati zadobi pravico do podučiteljake {.lače in ta mu ostane 10 let po defioiti^nera imeno^anju, ako ni zaradi mestnega sistema prišel 7 katero drugo kategorijo. Nadaljoih 10 let je 7 III. kategoriji in zopet nadaljoih 10 let 7 II. in zadnjih 5 7 I. kategoriji. Eo je odslužil 35 let po sposobnostni izkuŠDji, gre 7 pokoj. S tem smo prišli toliko na bolje, da pride tudi ona učiteljska oseba, ki ni bila toliko arečna, da bi bila imenovana na mesto bolje kategorije, 7saj po letih do nje. Službena leta za kvinkvenije in za pokojuino se štejejo od sposobnostne izskušnje in kot je raz^idno se mora služiti za celo pokojnino 35 let po spoaobnostni izkušnji. Drugače pa dobi 7aaka učiteljaka oseba po do^ršenem 10. letu službo^anja po sposobnosti 40% uži7ajoče plače in za vsako nadaljno leto 2*4 %. V pokojnino se šteje tudi stanarina, in sicer za voditelje 540 E, za učitelje 360 E in za podučitelje 240 E. Te plače so pripadle učiteljst^u 1. januarja 1908 in zato se je aedaj doplačalo 7sakemu, kar je poprej premalo potegnil. Maraikdo se pritožuje, da so mu nakazali premalo tega doplačila, a kdor boče o tem natančno preračuniti, mora imeti zakon, ker drugače ni mogoče priti vsaki pomoti na sled. Marsikoga bo zanimalo zvedeti, kako si je učiteljstvo priborilo 7saj ta mali priboljšek. Pr70 bodi po^edano, da učiteljstvu ne da noben nič, ako samo ne zahteva in si ne pribori. Oni čas, ko je bila nZa7ezina" skupščina v Puljti, ata preda^ala o učiteljskib dohodkih d?a člana Slo^enskega učiteljskega društya 7 Istri. Pr7i, Pa^el P 1 e s n i 6 a r', je poatavil 7 S7ojem referatu načela, kaj naj ufeiteljstvo zahte^a, a drugi, Mirosla7 A n ž 1 o v a r , je dokazal, kako pristranski in knvičen je deželni zakon istrski, 8 katerim so bili določeni učiteljski dohodki. Oba referata smo priobčili 7 našem listu. Nato se je za^zel za izboljšanje ufiiteljskih dohodko7 Ant. Urbančič in referiral na občnem zboru Slo^enskega učitelj. društ^a 7 maju 1906 ter predlagal, naj društ70 izbere odsek treh člano7, ki jim bodi naloga, da 86sta^ijo načrt zakona, ki se ga predloži s petieijo deželnemu zboru. Tudi ta referat smo priobčili 7 našem liatu. Pri iatem zboro^anju se je zbralo 7 na^edpni odsek Anžlo^arja, Kureta in Urbančiča. Kasneje se je Euret odpo7edal zaradi bolezni, Anžlo^ar je odšel 7 pokoj in tako je oatal sam Urbančič. Na občnpm iboru 20. oktobra 1906 se je popoloil ods^k tako, da se je zbralo k Urbančiču še Brtoka Tula. Odsek je 7 dveh sejah sestayil načrt. Mislilo se je, da bo sklican deželni zbor še pred začetkom 1. 1907. Slo^ensko učiteljsko društ^o je predložilo načrt s primerno petieijo. Deželni zbor ni bil sklican, 7endar je imelo to dobre nasledke, ker med to^ariši Hrvati se je zbudil A7g. Bajčid in priobčil 7 BPros7eti" 87oj načrt, a to^ariši Italijani so se tudi zbudili in sklicali 7 pos^etovanje odsek pr?e dni marca 1907 7 Pulj, 7 katerem je bilo 8 Italijano7, 2 Hr^ata in 2 Slo^enca. Ta odsek se je soglasno združil za načrt zakona, ki ae ga je od slo^anske strani predložilo deželaemu zboru. Načrt se je vročil tudi 7sem slo^anakim deželnim poalaneem s prošnjo, da ae potezajo zanj. S tem se je poarečilo pripraviti deželni odbor do tega, da je sestavil svoj načrt in ga predložil 7 jesenskem zasedanju dpželaega zbora. Načrt deželnega odbora je bil pa tako pristraosko prikrojen, da sta morala Urbančič in Bajčic poaredo^ati pri slovanskem klubu, da so vplivali na italijanski klub, da so se najhujš« pristrauosti 7 deželni zbornici popra^ile. Naert je bil od deželnpga zbora potrjen in deželni odbor je bil pooblaščen, da srae 7sak formalni pogrvšek poprayiti brez deželnega zbora. Se danea ae ne 7e gotovega 7zroka, zakaj se je zavlačevala aankcija do 5. junija, akora7no se je potezal za sankeijo c. kr. namestnik princ Hohenlohe. Slovensko ueiteljsko društvo se je yečkrat obrnilo 7 tej zadevi do drža^nega poslanca Mandiea, ki je 7aelej dobre7oljno ustregel, za kar mu bodi tukaj ja^na zabvala. Tudi italijanski tovariši, četudi imajo tri diža^ne poalance, ao njpga prosili pomoči, iz česar 7idimo, da je istrsko učiteljstvo največ zaupalo Djemu. Z delo7anjem za izboljšanje ueiteljakih dohodko^ si je Slovenako učiteljsko društvo nakopalo toliko atroško^, da jih ni moglo pokriti z rednimi letnimi dobodki. Zaradi tega je sklenil občni zbor 7 maju 1907, naj 7aaka alovenaka učiteljska oseba 7plača 7 društ^eno blagajnico 5 E 7 ta namen. Odbor je toliko 7arčil, da je s tem plačal tudi potnino odpoalancu na Dunaj. In 7endar imamo alovenske osebe 7 Istri, ki niso 7plačale še danes tega zneska, a je tudi takih, ki niso še danes udje društ?a. Tovariši, to^arišiee, spomnite se 7saj sedaj, ko 8te že potegnili izboljšane plafie, svoje dolžnoati do društya. Ako bi ne bilo društe^, ne da ae misliti, da bi jih bil deželni zbor sam od sebe že izboljšal. Tadi ni dokončano delo. Akora^no so društva predložila tudi načrt disciplinarnega zakona, 7endar ni deželni zbor o tem še ničesar ukrenil in ostal je 7 7eljayi še atari po^ršni zakon iz leta 1870. Tudi tega je neobhodno potrebno izpremeniti, a ako se ne bodo potegnila društva, bomo gotovo še dolgo časa čakali. Slovensko učiteljsko društ^o je 7I0žilo 7 tem amialu že na zadnje zasedanje deželnega zbora peticijo, a ostala je brezuspešna. Nadejamo se, da se nam bo 7 prihodnje bolje godilo, ker bosta 7 deželnem zboru tudi d?a naša tovariša. D070IJ naj bo, ker mislimo, da je že iz tega raz^idno, da se Slovensko učiteljsko društvo poteza 7 7sakem oziru za pravice in koriati ljudskošolskega učiteljstva 7 Iatri, reči smemo celo, da ono prednjači v tem oziru, zato pa bi ne smelo biti slovenske učiteljske osebe 7 Istri, ki ne bi bila član tega društva.