Št. 56 (14.452) leto X'iy PRIMORSKI DNEVNIK je začel IzIk .0. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa /6. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA - Drevored 24maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 PETEK, 26. FEBRUARJA 1993 Vest o obvestilu za tajnika PRI udarila kot strela z jasnega med politike Vlada odložila upravne volitve Referendumi bodo 18. aprila RIM - Vlada je na svoji sinočnji seji odložila upravne volitve, ki so bile napovedane za 28. marec, in določila, da bodo referendumi 18. aprila. Prvi sinočnji sklep zadeva prav referendume, za katere zakon določa, da morajo biti med 15. aprilom in 15. junijem. Vlada je sklenila, da bodo na prvi možni dan, to je 18. aprila. Obenem je vlada odložila upravne volitve v 40 občinah in dveh pokrajinah, ki so bile napovedane za 28. marec. Pokrajinskih volitev v Trstu torej zaenkrat ne bo in jih bodo verjetno združili z deželnimi volitvami, ki bodo baje 13. junija. Vojmir Tavčar RIM - Ko je finančna straža včeraj zjutraj potrkala na vrata strankinega sedeža na Trgu Ca-prettari v Rimu je Gior-gio La Malfa že vedel, kaj ga Čaka. Finančni stražniki so ga poklicali po telefonu dan prej in prosili za sestanek. »Razumeli smo, da ne bodo prišli, da bi nas vprašali, koliko je ura,« je včeraj pripovedoval La Malfov glasnik Oscar Giannino. Sklep o odstopu je dozorel v nekaj minutah. Finančni stražniki so prišli ob 10.30, dobro uro pozneje so agencijski teleprinterji že odtipka-vali novico, ki je pretresla italijansko politično sceno. Obvestilo za republikanskega tajnika je podpisal milanski tožilec Fabio Del Pasquale, ki vodi preiskavo o tečajih za strokovno usposabljanje, ki jih je finansirala Evropska skupnost. De Pasquale je osumil republikanskega tajnika, da je kršil zakon o finansiranju strank, ker naj bi prejel 50 milijonov lir prispevka iz »Črnega sklada« zveze industrij-cev Lombardije Asso-lombarda. V sredo je sodnik v tej zvezi zaslišal direktorja Asso-lombarde Danielija Krau-sa, pred tem pa podjetnika Giannija Varasija. Odstop Giorgia La Malfe je zbegal republikanske parlamentarce, zlasti poslance, ki so bili angažirani v razpravi o zaupnici vladi. In vsi so po kratkem posvetu soglasno sklenili, da bodo nacionalni skupščini predlagali, naj zavrne tajnikov odstop. Za to so se z izrazi solidarnosti in spoštovanja zavzeli tudi La Malfovi strankarski nasprotniki kot predsednik senata Giovanni Spadolini, ki ni soglašal z izbiro opozicije, in nekdanji predsednik Bruno Visentini, ki je zavrnil predsedstvo prav v polemiki z La Malfo. Toda jamstveno obvestilo tajniku PRI ni zbegalo samo njegove stranke paC pa celotno italijansko politično sceno. Novica o odstopu je v hipu zasenčila razpravo o zaupnici vladi, pritegnila je pozornost politikov in političnih komentatorjev. Predvsem zato, ker je tokrat »tan-gentopolis« (tako je bila poimenovana podkupninska afera) udaril tam, kjer so vsi najmanj pričakovali. Moraliza-cija javnega Življenja je bila namreC glavna zastava republikanske stranke in tudi Giorgia La Malfe osebno. Občutke marsikoga je ponazoril bivši finančni minister Rino Formica, ki je ugotavljal, da imajo sodniki »v rokah atomsko bombo«. Vprašanje, ki si ga zastavlja marsikateri politik, je, koga bo doletelo jutri. Vprašanje, ki si ga postavlja ne samo Italija paC pa tudi tujina, je, ali bo politika, ki je izpostavljena dan za dnem hujšim šokom in pretresom, sposobna nakazati pošten izhod iz tunela. KRAS / VČERAJ KONFERENCA O STORITVAH -i Čimprej do sporazuma za izredne posege Slovenski predstavniki soglasni z odbornikom Tersarem, da ga je treba doseči pred volitvami TRST - Za sprejem programskega sporazuma o izrednih posegih za Kras bo potrebno še nekaj dela in torej Časa. Včerajšnja konferenca o storitvah, na katero je deželni odbornik za načrtovanje Dario Tersar (na sliki) sklical predstavnike pristojnih ustanov, prizadetega prebivalstva in slovenskih organizacij, do podpisa programskega sporazuma sicer ni privedla, paC pa je pokazala na nerešena vprašanja in predvsem na dve osnovni potrebi, ki so ju izpostavili predstavniki Slovencev: da je potrebno s postopkom za podpis sporazuma pohiteti (doseči ga je treba pred deželnimi volitvami) in da se je treba v vsebinskem oziru nanašati na potrebe kraškega prebivalstva, ki so tudi temelj in smisel sporazuma z Deželo o posegih za ohranitev in razvoj Krasa. Stran 5 KORUPCIJA CHRISTOPHER IN KOZIRJEV V ŽENEVI INDONEZIJA / KOHLOVA KUPČIJA Sergio Castellari si je vzel življenje Hišni pripor za Giampiera Pesentija ker je financiral politične stranke RIM, MILAN - včeraj so odkrili pri Rimu truplo 60-letnega Ser-gia Castellarija, bivšega generalnega direktorja ministrstva za državne udeležbe, ki si je vzel življenje iz bojazni pred zaporom. Obtožili so ga nedovoljene posesti listin o operaciji Enimont. V Milanu pa so naprtili hišni pripor znanemu finančniku Giampieru Pesentiju zaradi nezakonitega financiranja krščan-skodemokratske in socialistične stranke. Stran 4 Skupni nastop ZDA in Rusije na Balkanu Rusija hoče ameriško humanitarno pomoč tudi za Srbe Jean-Luc Cordonier / Ženeva Z vzhodnonemškimi vojnimi ladjami proti sundskim gusarjem ŽENEVA - »Združene države Amerike in Rusija si bosta skupaj. prizadevali za uveljavitev miru na ozemlju nekdanje Jugoslavije,« je po svojem prvem srečanju z ruskim zunanjim ministrom Andrejem Kozirjevim povedal ameriški državni sekretar VVarren Christopher. Ko-zirjev je na skupni tiskovni konferenci v Ženevi dodal, da Moskva natančno preučuje načrt ameriškega predsednika Billa Clintona za oskrbovanje vojnih območjih v Bosni in Hercegovini s pomočjo padal in je zelo naklonjena tej zamisli, Ce bodo Združene države pomagale vsem sprtim stranem. »Seveda moramo izkoristiti vse načine za človekoljubno pomoč prebivalcem Bosne in Hercegovine - Muslimanom in vsem drugim,« je dejal Kozirjev. Christopher pa je poudaril, da sta se vladi v Moskvi in VVashingtonu odločili za posvetovanje in tesno sodelovanje pri iskanju miru na Balkanu. O resnični odločenosti pa je za diplomatskimi besedami seveda težko ugibati. Se v sredo je ruski zunanji minister pod pritiskom konservativnih krogov poudarjal zgodovinske povezave med Moskvo in Beogradom, grozil Hrvaški s sankcijami in napovedoval konec mednarodnih ukrepov proti Srbiji, Ce bo spoštovala mirovni načrt Van-cea in Oroa. V Četrtek pa je Kozirjev govoril o tem, da se bo Rusija s svojimi vojaki pridružila akciji Združenih držav Amerike v Bosni. Nekdanja Jugoslavija pa ni bila edina tema šti-riurnih pogovorov med Christopherjem in Kozirjevim. Ameriški državni sekretar je namreč prišel v Ženevo takoj po svoji bli-žnjevzhodni turneji, med katero je poskušal arabske države in Izrael ponovno pripeljati za pogajalsko mizo po decembrskem izraelskem izgonu 400 Palestincev. Ker arabske države soglašajo z nadaljevanjem pogajanj, je poskušal VVarren Christopher še posebej prepričati palestinsko stran, saj je ta najbolj razburjena zaradi izgonov. Christopher in Kozirjev sta se v Ženevi dogovarjala tudi o prvem vrhunskem srečanju med novim ameriškim predsednikom Clintonom in ruskim voditeljem Jelcinom. Zaradi hudih notranjepolitičnih težav bi se Boris Jelcin rad čimprej, najverjetneje že 4. marca, srečal z ameriškim predsednikom. O tem, kje naj bi se srečala, pa se še niso dogovorili. Po besedah ruskega zunanjega ministra sta se z VVarrenom Christopherjem pogovarjala tudi o tem, kako bi »v skladu z mednarodnimi normami in standardi« povečali prodajo ruskega orožja. DŽAKARTA - Za boj proti gusarjem, ki ogrožajo morske poti med Sundskimi otoki, bo Nemčija Indoneziji prodala kakih 40 ladij bivšega vzhodnonemškega vojnega brodovja, in sicer 16 korvet, 9 minolov-cev, 14 izkrcevalnih ladij in 2 podmornici. To je nedvomno najpomembnejša kupčija, ki jo je sklenil nemški kancler Kohl med nedavnim obiskom v Indoneziji. Vlada v Džakarti se je odločila za ta drastični ukrep, ker postajajo morski razbojniki predvsem v Malajskem prelivu iz dneva v dan drznejši. Leta 1991 so zabeležili veC kot sto gosarskih napadov, lani sjih je bilo nekaj manj, ker so Indoneziji priskočile na pomoč malajske in singapurske vojne ladje, ki pa niso odpravile gusarskih napadov. Pirati so namreC segli po še sodobnejših sredstvih, tako da sedaj z visokomorskimi gliserji napadajo tudi večje ladje. Zgovoren je primer tankerja Valiant Carrier, ki so ga gusarji napadli aprila lani pred indonezijsko obalo. Le srečnemu naključju se je treba zahvaliti, da ni prišlo do ekološke katastrofe. Morski roparji so namreč po plenjenju zvezali posadko in tanker prepustili valovom, tako da bi lahko prišlo do trčenja s kako drugo ladjo. V glavnem prihaja do piratskih napadov pred ožinami, ko ladje zmanjšajo hitrost, in v zgodnjih jutranjih urah, ko je posadka manj budna. Ob najmanjšem znamenju odpora gusarji takoj sežejo po orožju, tako da se posadke raje predajajo, ne da bi se poskušale upirati. V boj proti morskemu gusarstvu se je v zadnjem obdobju vključila tudi Nizozemska, ki je bila nekoč glavna kolonialna sila na Sundskem otočju. V Rotterdamu so ustanovili prvi center za koordinacijo preiskav o piratskih napadih na vseh svetovnih morjih. (Ansa) O OD 1,5 MILIJONA DO O MILIJONOV O MILIJONOV , aTT ZA VSAK AVTOMOBIL, KI ^ V 1 I I GRE V ODPAD OB NAKUPU rj. A " NOVEGA FIATA A (razen 500 in croma AVTOMOBIL VELJA VEC GA SUPEROCENIMO vV ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Za odobritev zakona o jezikovnih skupnostih Odbor za jezikovne pravice, ki združuje Številne italijanske politične osebnosti različne strankarske pripadnosti, je na včerajšnji tiskovni konferenci v Rimu poudaril nujnost, da senat čim prej začn‘e obravnavo zakonskega osnutka v korist jezikovnih skupnosti, ki ga je poslanska zbornica odobrila ze v prejšnji zakonodajni dobi. Vsebinsko je sicer osnutek pomanjkljiv, so poudarili, vendar bi pomenil korak naprej za uresničitev ustavnih načel o manjšinski zaščiti. ......................stran 4.. Iskanje izhoda iz politične krize na goriški občini Stranke si mrzlično prizadevajo, da bi čimprej rešile hudo politično krizo na Občini. Znašle so se v slepi ulici iz katere bo zelo težko najti izhod. V sredo in včeraj je bila vrsta srečanj. Včeraj se je tudi formalno ustanovila nova svetovalska skupina v občinskem svetu. ......................stran 8.. Poslanska zbornica je včeraj ponovno izglasovala zaupnico Amatovi vladi. Za zaupnico je glasovalo 310 poslancev, proti pa 265. Sicer pa so včerajšnje sodno obvestilo La Malti in drugi dogodki, povezani s škandalom o podkupninah, popolnoma zasenčili parlamentarno razpravo Amatova vlada prejela zaupnico Na svetovnem smučarskem prvenstvu v nordijski kombinacijah so podelili še dva naslova. V teku Zenskih štafet na 4x10 km so po pričakovanjih zmagale Rusinje, Italijanke Vanzetta, Paruzzi, Di Centa (na sliki) in Belo-mondo pa so si priborile srebrno kolajno. Svetovni prvaki v nordijski kombinaciji pa so postali Japonci. ...........................stran 18...... V ženski štafeti srebro za Italijo NOVICE Jugoslovanska konvoja blokirala Donavo BUKAREŠTA - Dvanajst ladij, združenih v dva konvoja, je blokiralo Donavo pri Prahovu, 250 kilometrov zahodno od Bukarešte. Dvanajst jugoslovanskih ladij preprečuje plovbo po Donavi vsem drugim ladjam. Do blokade pa je prišlo, ker so romunske oblasti prepovedale prehod mimo romunskih zapornic. Ta poteza jugoslovanskih oblasti je zasenčila obisk predsednika ZRJ Dobriče Cosiča v Romuniji. Romunski predsednik Ion Iliescu je izjavil, da Romunija nasprotuje oboroženi intervenciji mednarodne skupnosti proti ZRJ, ker bi ta lahko še zaostrila konflikt in ga razširila na celoten Balkan. Iliescu je povedal, da ima Romunija zaradi embarga proti ZRJ veliko škodo in se zato zavzema za odpravo sankcij proti svoji sosedi. (Reuter) Hudi boji in priprave na novo ofenzivo v Dalmaciji ŠIBENIK - V okolici Vodic in Šibenika so tudi v Četrtek potekali hudi boji med hrvaškimi silami in srbskimi uporniki. Prebivalci obeh mest so v zakloniščih, obe strani pa se medsebojno obtožujeta, kdo je začel z napadi. Boji so potekali tudi v okolici porušenega masleniškega mostu, vendar kaže, da Srbi napadajo le od daleč in da so hrvaške enote vzpostavile nadzor na tem območju. Iz Splita so tja že prišli delavci, ki bodo gradili nov most, vendar nekoliko zahodneje od dosedanjega. Boji, ki potekajo tudi v okolici Županje in Karlovca, dokazujejo, da miru na Hrvaškem še ne bo tako kmalu. V Beogradu pa so po skupnem zasedanju vojaškega poveljstva ZRJ in predstavnikobv policije iz tako imenovane Republike srbske krajine sporočili, da Hrvaška pripravlja novo ofenzivo proti Srbom v Krajini. »Hrvaška nadaljuje z mobilizacijo in krepi svoje enote, ki jih namerava poslati proti Kninu,« so še zapisali v sporočilu. (G. M., AFP) Hrvatje pristali na neodvisnost Krajin? BEOGRAD, ZAGREB - Voditelj Srbov na Hrvaškem Milo Paspalj je po vrnitvi iz New Yorka izjavil, da sta mu sopredsednika mirovne konference o nekdanji Jugoslaviji Vanče in Owen ponudila neodvisnost Krajine, Ce bodo Hrvaški predali rožnata območja. Ponudbo je Paspalj zavrnil, Ceš da so to najbolj srbski prostori, kjer ne pride v poštev nobena trgovina. V Zagrebu še nihče ni uradno zanikal Paspaljeve izjave, menijo pa, da je trditev absurdna. V Beogradu se sprašujejo, Ce so Hrvati pooblatili Vancea in Ow-na, da se o Krajini pogajata v imenu Zagreba. Hrvaška je namreč geografsko »najbolj tanka« prav na območju Krajine, zato v Beogradu verjamejo, da so se Hrvati pripravljeni odpovedati »sveti hrvaški zemlji«, da bi s tem pridobili širši in varnejši koridor do južnih delov države. (NIA) Nagrada Predraga Matvejeviču in Timu 0’Brienu PARIZ - Sinoči so podelili francoske nagrade za najboljšo tujo knjigo. Najboljši tuji roman je po mnenju žirije Pogumu na rob avtorja Tima 0’Brie-na, najboljši esej pa Mediteranski brevir hrvaškega pisca Predraga Matvejeviča. Francosko nagrado za najboljšo tujo knjigo so ustanovili leta 1948, v njeni žiriji pa se vsako leto sestanejo priznani francoski kritiki, pisatelji in založniki. Letošnji nagrajenec Tim 0’Brien, rojen leta 1946, se je boril v vietnamski vojni, ki se je ostro zarezala v njegovo literarno ustvarjanje. Njegovi junaki dvajset let pozneje pripovedujejo in pričajo, kako kruta je bila ta vojna. Z vietnamsko vojno se je ukvarjal že v svojem prejšnjem romanu Čakajoč konec sveta. Predrag Matvejevič, rojen leta 1936 hrvaški materi in ruskemu očetu, je profesor književnosti na zagrebški univerzi. Mediteranski brevir je mešanica žanrov, erudicije, spominov in fantazij, arhivskih dokumentov in resničnih izkušenj. MatvejeveC je izdal že deset knjig, aprila pa bo v Franciji izšla tudi nova: Epistolar druge Evrope. (AFP) Podeljene nagrade Onassisovega sklada ATENE - Češki predsednik Vaclav Havel je prejel nagrado Onassisove fundacije za leto 1993, ki znaša 100 tisoč ameriških dolarjev. Nagrado je prejel za svoja prizadevanja pri uveljavljanju človekovih pravic. Fundacija je ob podelitvi v Atenah navedla njegov »vztrajni boj za zaščito človekovih pravic»in njegove pobude za »obnovo demokratične svobode v njegovi deželi«. Fundacijo je ustanovil pokojni ladjedelniški bogataš Aristotel Onassis in jo posvetil spominu svoga sina Aleksandra, ki je star komaj 23 let umrl v letalski nesreči. Havel, ki se bo udeležil slavnostne podelitve nagrade Človek in človeštvo v Atenah, je v svojem sporočilu zapisal: »Nagrada mi pomeni poseben privilegij in izziv za nadaljevanje dela, za vrednote, kot so tesne Človeške vezi, človeško dostojanstvo in svoboda«. Nagrado Človek in kultura pa je letos prejel angleški gledališki režiser Peter Brook. Žirija je v svoji obrazložitvi navedla, da Brook »odkriva nove poti v ustvarjanju in raziskovanju gledališke prakse«. Nagrado Človek in okolje so podelili Kanadčanu Mauricu Strongu, ki je lani opravljal delo generalnega sekretarja Svetovnega ekološkega vrha v Riu de Janeiru. Nagrada Človek in družba pa je šla v roke Američanki Eunice Kennedy Shiver za ustanovitev Special 01ympics International, mednarodne olimpiade, ki se je udeležujejo duševno prizadeti otroci in odrasli iz 70 dežel. Vsaka od teh nagrad je vredna 100 tisoč dolarjev v gotovini, slavnostna podelitev pa bo maja v atenski koncertni dvorani. Nagrade bo podelil grški predsednik Konstantin Karamanlis. (AFP, A. K.) ____SLOVENIJA / OBISK IZ ČEŠKE_ Podobnosti veliko, razlik tudi Pogovori Zieleniec - Peterle LJUBLJANA - Češka in Slovenija sta glede mednarodne politike in odnosov v podobnem položaju, saj sta obe nastali iz večjih celot in se zdaj obe vključujeta v mednarodno skupnost kot suvereni in neodvisni državi. Zato imamo enake probleme in se lahko dobro razumemo. Po drugi strani pa se državi v svojem položaju, zlasti glede vprašanja sukcesije bistveno razlikujeta. Češka in Slovaška sta se namreč razdražili po natančno dogovorjenem naCrtu, v katerem so opredeljena tudi vprašanja nasledstva in članstva v mednarodnih organizacijah. Zato je to vprašanje, vsaj po pravni plati za Češko veliko bolj enostavno, kot za Slovenijo, je na novinarski konferenci med enodnevnim obiskom v Sloveniji poudaril češki zunanji minister Josef Zieleniec. Češki gost se je v Četrtek dopoldne pogovarjal s slovenskim zunanjim ministrom Lojzetom Peterletom, in sicer o sodelovanju, predvsem na gospodarskem in kulturnem področju, dogovorila pa sta se tudi za medsebojno podporo pri vključevanju v Evropsko skupnost in mednarodne organizacije. Ministra sta govorila tudi o razmerah v nekdanji Jugoslaviji. Češka stran se želi dejavneje vključiti v razreševanje krize na tem območju, saj ima Češka svoje vojake v Unproforju in v opazovalnih misijah na Hrvaškem, slovensko poznavanje razmer pa je zanje zelo pomembno. Češka je tudi pripravljena nuditi vso pomoč pri iskanju vojnih zločincev, Ce bo to po ustanovitvi mednarodnega sodišča potrebno. Minister Peterle je obisk Češkega kolega označil kot simboličen, saj je Slovenija po Slovaški druga država, ki jo je minister Zieleniec obiskal po nastopu svoje dolžnosti. Ministra sta se tudi pogovarjala o možnosti oblikovanja območja svobodne trgovine, in to v povezavi s tako imenovano Višegrajsko trojko. Ta projekt je pomemben in tudi zelo zahteven, možno pa je, da bi ga kmalu uresničili. Češkega gosta so sprejeli tudi slovenski premier Janez Drnovšek, predsednik Milan Kučan in ljubljanski župan Jože Strgar. (V. P.) Dobrodošlica češkemu gostu (FOTO: Srdan 2vulovič/TRIO) POSVET ZVEZE EKONOMISTOV Drseči tečaj ni združljiv z devalvacijo Previsok, prenizek, pravšnji? LJUBLJANA - Pogled nazaj: »Uresničevanja gospodarske politike za leto 1992 ni mogoče presojati, ker je parlament sploh ni sprejel. Tudi maja lani izvoljena vlada parlamentu ni predložila celovite gospodarske politike, niti za tekoCe niti za prihodnje leto. Tako iz zornega kota predsednika Gospodarske zbornice razmere v državi ocenjuje Dagmar Šuster, ki na prvo mesto v seznamu za državo odločilnih posegov uvršCa »spodbujanje izvoza, predvsem z realno višjim tečajem«. Jožeta Mencingerja ne presenečata »veCni« vprašanji: Je bolje imeti denarno politiko in pustiti tolar drseti, ali je bolje tolar vezati in se odpovedati denarni politiki? Je tečaj tolarja previsok, pravšnji ah prenizek? »To sta bili, sta in bosta vprašanji in predmet razprav in sporov med eko-nomsiti, tujimi in domačimi, podjetji, gospodarsko zbornico, borzo, bankami, vlado, Banko Slovenije in posamezniki,« ugotavlja Mencinger in dodaja, »temu se ni Čuditi, ekonomska teorija na postavljeni vprašanji ne daje dokončnih odgovorov.« Pač pa Mencingerja presenečajo razprave in vse glasnejše zahteve po devalvaciji, ki jih pripisuje pomanjkanju ekonomskega znanja, kajti politika drsečega tečaja pac ni združljiva z enkratnimi razvrednotenji valute. O deviznih rezervah in z njimi povezanimi zahtevami, da naj »služijo gospodarstvu in razvoju«, Mencinger pravi, da so že zdaj točno v funkciji in pojasnjuje, da jih ni preveč in, naložene kot so, prinašajo 8-odstotne obresti, torej toliko, kot v Sloveniji ne prinaša zdaj nobena druga naložba. «Tvan Ribnikar o devalvaciji in tolaju na kratko meni: »Cas je, da nehamo s stalnimi zahtevami po devalvaciji, ki se pojavljajo po Časopisih.« Franc Arhar, na očitke, povezane z denarno politiko, odgovarja malo za šalo in malo zares: »Saj veste, da nas tako ah drugače kritizirajo z vseh strani. Veste, predstavniki Mednarodnega denarnega sklada pravijo, da štejejo take kritike za najboljšo oceno.« Dodaja, da je zakon Banki Slovenije kot temeljno nalogo predpisal skrb za stabilno valuto, to pa ni združljivo z zahtevami, da bi centralna banka tečaj tolarja povečala zgolj zaradi koristi izvoznikov. Ekonomisti na prvem letnem srečanju Zveze ekonomistov niso iskali odgovora na vprašanje: Ali bi morali imeti med podjetji izvozniki res poseben položaj oziroma ah mora imeti izvoz res podporo »celotnega gospodarsko-pohticnega instrumentarija«, kot misli Dagmar Šuster? (K. F.) KOMENTAR Svetniki poč niso poslanci... ______________Ivanka Mihelčič Da so državni svetniki užaljeni, se ve.O tem, da njihova užaljenost rahlo spominja na cepetavost razvajenega otroka, pa Čivkajo že vrabci na strehi. Ustava zaradi svoje skoposti sicer dopušča nekoliko širšo razlago položaja državnega sveta, po kateri ga je celo mogoče šteti za drugi dom parlamenta. Bistveno pri tem pa je, da svet o nobeni zadevi neposredno ne odloča niti soodloča z državnim zborom. To je točka, na kateri se lomijo kopja v bitki za veljavo, ki svetnikom pac ne gre. Državnemu zboru lahko predlagajo sprejem zakonov, dajejo svoje mnenje o vseh zadevah iz njegove pristojnosti, zahtevajo, da zbor pred razglasitvijo kakega zakona o njem še enkrat odloča, zahtevajo razpis zakonodajnega referenduma ah preiskavo o določenih zadevah javnega pomena. Nimajo pa nikakršne moCi, da ga »pri-silijo«, da njihovo mnenje upošteva. Oziroma, to lahko storijo le, Ce dosežejo razpis referenduma, saj potem volilci pritisnejo na državni zbor. Toda, verjetno je odveč govoriti, da gre za zelo drag inštrument. In nazaj k »svetniški« cepetavosti, ki je z vso močjo prišla na plan v sredo, med zasedanjem sveta. Najprej jih je močno prizadelo dejstvo, da je državni zbor sprejel vseh pet zakonov, na katere so svetniki vložil suspenzivni veto, ne da bi o tem sploh razpravljal. In vendarle je ustava jasna, ko pravi, da zbor samo ponovno odloča. Izjemoma pa je tokrat vseh pet za svetnike spornih zakonov pred glasovanjem šlo skozi sito in rešeto delovnih teles zbora. A tudi to je bil povod za prizadetost svetniške Časti, saj so užaljeno ugotoviti, da jih nihče ni povabil k sodelovanju... Cvetk je Se veliko, rešitev pa v tem, da cim-prej pridejo skupaj poslanci in svetniki in se o vsem pogovorijo brez kuhanja mule. Svetniki pa naj si ob tem vendarle poskušajo, dopovedati, da so le svetniki in ne poslanci in da svet preprosto ni drugi parlamentarni dom. Ce želijo, da to postane, pa naj se lotijo spreminjanja ustave. Vse drugo je namreč le zguba Časa. POŠTA f "jr daj, ko imamo na- / cionalno stranko in M Jz njo povezano gibanje, bi bilo to dejavnost, imenovano nacionalizem, dobro pogledati malo bolj od blizu. Vemo, da se nacionalizem najraje razmahne v kriznih obdobjih in da so za zveneče besede njegovih voditeljev najbolj dovzetni mladi ljudje. Zanimivo pa je in primerno pojave, ki nacionalizem spremljajo, a tudi njegove neizbežne učinke in posledice postaviti pod lupo, si jih pobliže ogledati in z žarnico, ki jo premore vsaka boljša lupa, osvetliti z vseh strani. Splošno mnenje v različnih deželah je, da je nacionalizem zlo, ki z zdravo narodno zavestjo Človeka in z njegovim občutkom pripadnosti svojemu narodu nima ničesar skupnega. Res je, da v vsakem narodu obstaja nacionalizem, a dokler se pojavlja v manjšem obsegu, zožen na posameznike ali manjše skupine, je zanemarljiv družbeni pojav in ne more imeti večjih posledic. Kadar pa se nacionalizem zaradi različnih vzrokov razbohoti med narodom, lahko postane nevaren in razdiralen. Najprej se začne pri besedah, potem pa sledi nic kaj dolga pot do dejanj. Dokazi za to so nam pri roki kakor karte na mizi. Za tragično dogajanje v nekdanjih jugoslovanskih republikah, za o zemeljska osvajanja ter nečloveška etnična Čiščenja je glavna gonilna sila Miselna napaka in napačni tir skrajni nacionalizem. Z njim je povezana oblast, nenehno iskanje namišljenih pravic na raCun drugih in Zelja po nadvladi. Kaj pa je bilo v nedavni preteklosti z nemškim Nationalsoziali-smusom, kaj vse se je izcimilo iz njega? Dolga leta po vojni je bila nemška nacionalistična ideologija sinonim za zlo in nesrečo ter svarilo za drage narode po svetu. V sosednji Avstriji, na Dunaju, je uradno demonstriralo 250.000 ljudi z gorečimi svečami v rokah proti sovraštvu in nestrpnosti do tujcev. Ta mogočna manifestacija in druge podobne po Nemčiji bi lahko bile močan impulz za razmišljanje nekaterim domačim nacionalistom, ker bi jih opozorile na širino in daljnosežnost tega pojava. Kaj pa Slovenci, naši rojaki po svetu? Mnogo je naših ljudi zunaj slovenskih meja, razkropljenih skoraj po vsem svetu. So tam, kjer živijo tudi tujci, kajneda? Ce bomo doma gojili in pustili razraščati sovražnost do neslovencev - saj to ne more ostati skrito - utegnemo izzvati sovraštvo in napetosti do naših lastnih ljudi tudi v drugih okoljih. Ce bomo mi grizli druge, bodo zaceli kmalu tudi dragi gristi nas. To je naravni zakon vzroka in posledice. Na svetu nismo sami, to je tisto! Radi bi v Evropo, a ne pozabimo, da nas tudi Evropa gleda in opazuje skozi svojo lupo. Ne zanima je samo, kako poslujejo naša podjetja in banke, ampak tudi, kako se povezujemo med seboj in z drugimi, ki živijo med nami. Vemo, da Evropa zelo ceni spoštovanje človekovih pravic in da to zahteva tudi od vseh, s katerimi se povezuje. Iz prakse pa vemo, da nacionalizem in Človekove pravice ne hodijo radi z roko v roki, ampak je prav nasprotno. Majhen narod smo, a maj- hnost ozemlja ni pomembna. Ne smemo si privoščiti majhnosti in ozkosti duha. Naša morebitna nestrpnost do vsega, kar ni slovensko, bi nam pretresla in tudi porušila perspektive za prihodnost in naši mladi državi se ne bi dobro pisalo. Noben nacionalizem na svetu ne more ščititi interesov svojega naroda. Nekateri nacionalno napeti ljudje mislijo morda nasprotno, toda to je miselna napaka in napačni tir. Vsaka »etnično Cista« država stoji na trhlih temeljih, nima korenin, iz katerih lahko rastejo skupnost in povezovanje med ljudmi. To je umetna tvorba, ki nima možnosti za prihodnost. Zato pa, sodržavljani, slovenski nacionalisti ni- ' kar ne pozabite: z ozkimi idejami boste pripeljali narod samo do prvega vogala, potem pa nikamor veC naprej. S sovraštvom in z nestrpnostjo se še kamna na kamen ne da postaviti, kaj šele zgraditi kaj kakovostnega, npr. stabilno državo. Moje sporočilo vsem Slovencem je kratko in preprosto: Odprtost, sodelovanje in strpnost do vseh okoli nas in med nami - to je prava usmeritev in dobra naložba za narodov blagor v prihodnosti. Nasprotje tega pa je vase zagledani, z nestrpnostjo prepojeni in ozkosrčno naravnani nacionalizem. Na svetu pa nikakor nismo sami... Olga Kurnik, Kamenškova 52, Maribor Studenci p-| isto, čemur pra-I vimo kakovost -L življenja, naj bi po optimističnih napovedih postajalo prevladujoča »filozofija« tudi v slovenski družbi. K uresničevanju tega filozofskega načela bi vsekakor morala veliko pripomoči domnevno naraščajoča ekološka zavednost ljudi. Sicer pa se mi zdi, da je v modi obsežno ubadanje z velikimi družbenimi temami in življenjski problemi, navidez drobni in nepo- POGLED Naše majhne ekološke sramote Martin Ivanič membni pa tečejo mimo in ljudi spravljajo v apatijo, zato bi rad prispeval konkretno pobudo. Resda imamo poslance, ministre in sekretarje, ki bi morali tudi z reševanjem takih drobnih zadev zaslužiti svojo skromno plačo. A bržčas tega ne utegnejo, ker je toliko pomembnih zadev, ki jih morajo postoriti. Med drugim so to njihove skromne plaCe ... Nemara v svoji razlagi grešim. Laično gledano pa se mi zdi, da je komplementarni pojem de- mokracije (ko torej stvari ni veC moč urejati s totalitarno moCjo) pravično in rigorozno sodstvo. Prepričan sem, da ni treba razlagati, kaj s tem mislim. Ko človek hodi po parkih in ulicah, vse bolj doživlja gnus in zgražanje nad nemarnostjo ljudi. S slikovitimi opisi pljunkov in celih preprog cigaretnih ogorkov na mestnih pločnikih ter pasjih iztrebkov po parkih naključnemu bralcu ne bi rad vzbujal Čustvenih odzivov, saj takšnih občutkov bržkone ni treba še bolj stopnjevati. Pac pa mislim, da je zadevi moč hitro in učinkovito priti do dna s hitrim sprejemom in domala drakonskim izvajanjem rigoroznih zakonskih predpisov. Ti naj za kršilce avtomatično in »na licu mesta« pomenijo zares visoko gmotno kazen in konec sleherne potuhe, kakršno na primer lahko opažamo pri Crnogradi-teljskih kršilcih (tako med državljani kot med predstavniki organov države), Popolnoma jasno je, da je lahko takšen način kaznovanja brezobzirnih in primitivnih zasmraje-valcev zgolj eksemplaričen, saj ni mo C »poloviti« vseh po vrsti. Toda kdor bo zaloten in poučno kaznovan, se ne bo veC spozabil. Tisti z veC sreče pa bodo veliko bolj previdno svinjali okrog sebe. Učinek te edine delujoče terapije bo v vsakem primeru naravnost zavidljiv. . Ni rečeno, da ne bodo nekateri ob tem zamahnili z roko, Ceš, spet se je enemu »utrgalo«. Vendar pa verjamem, da je še vedno dovolj takšnih, ki bi radi k slavospevnim geslom o svojem mestu dodali ugotovitev in ne gesla, da je njihovo mesto cisto. Pa Ce še tako ljubijo pse in cigarete in Ce jih še bolj sili na pljuvanje! Zato se zares nadejam, da za takšne malenkosti ne bo potreben referendum. Ce pa bo, lahko verjamemo, da bo zainteresiranim stal minister za okolje trdno ob strani. Črne gradnje so gotovo večja nesnaga, a tudi velike nadloge se začenjajo z majhnimi. Zgoraj omenjeno, kajpak, ni samo nadloga. Velika sramota je in glede njenega odpravljanja nas porazno prekašajo že mnoge azijske države. GLEDALIŠČE / RECENZIJA _________. fflBi&F ________________________________________________________________ Iz predstave: Z leve zgoraj proti desni spodaj: T. Gubenšek, D, Grašič, V, Tomič, J. Ropoša, N, Ralijan, G. Jakomini (Foto: arhiv) v ttjj j Režija, scenografija, dramaturgija: Vlado Repnik; dramaturgija, supervizija: Katja Šugman; koreografija: Mateja BuCar; logika: dr.Damjan Bojadžijev; kostumi: Luka Žan; maska: Aljana Hajdinjak; korepeticija, zbor: Institut Egon March; luC: Dušan Brezigar; risbe: Felix Casio; igrajo: Violeta Tomič, Damjana Grašič, Tomaž Gubenšek, Jožef Ropoša, Nataša Ralijan, Gorazd Jakomini. Zahvaljujoč uspehu »zgodovinske gledališke avtangarde« Dragana Živadinova in njeni preobrazbi v »kronično sta-nje»slovenskega gledališča, je retorika novega in destrukcije izgubila šarm herojske privlačno- sti. Eksluzivne estetike eksperimenta sobivajo v nekakšnem mrtvilu, Živadinov pa z emotivnim in humornim sprevračanjem v Noordungu znova razbija fluktuirajočo ustaljenost. Repnikovo gledališče Vdor realnega Ivica Buljan mu sledi presenetljivo spretno, seveda v okvirih prej omenjenih interesov. Helios in Brigade lepote raziskujejo povsem natančna, za zahodno gledališče funda-mentalna vprašanja; avtorjevo in gledalčevo točko zrenja, čas, odnos med realnim in fikcijo, mazohistični značaj igre. Realno v VValterju VVolfu prehaja v imenu gledališča, čas se prepleta s prostorom, ki ga pogojuje gledalčev pogled. Re-pnikova poetika je v popolnem nasprotju s pojmovanjem človeka in umetnosti v zahodni misli, v »neoavantgardisti-Cnem« gledališču bleščeče obvladuje najtežjo oviro - besedilo. Problem ločevanja med besedami in pomeni v prostoru in stroge delitve na subjekt in objekt - je razrešil po načelu »dobesednosti jezika«, s katerim presega transcendi-ranje pomena v odnosu do besedila. Predstava se začne in konča s skoraj pobožnim, ponižnim obračanjem k publiki, ki je pripeljana in nameščena v udobne naslanjače in potem prepuščena Somraku, v katerem glasovi izrekajo »Om mani padme hum«. Somrak, približevanje in oddalje- vanje glasov so priprava na ritual uživanja v molitvi skozi besedilo, ki je blizu vzhodnjaški nelo-gocentrični govorici. Ure, ki so razobešene na gibljivi konstrukciji, z odprtinami v obliki koles, ne merijo poteka časa, v smislu Zenonovega paradoksa o telesu puščice, ki se zmeraj nahaja v neki točki, nikoli pa se ne giblje, sedanjost pa lahko dojamemo le, če je sleherni trenutek že zaznamovan s sledmi preteklosti in prihodnosti. Predstava gledalcu, seveda če je na to pripravljen, brez neoa-vandgardističnega nasilja omogoča, da v njej sodeluje. Umeščen je v mali molitveni prostor z odprtino, ki ponuja nov, drugačen, voyeurski pogled na prizorišče dogajanja. Gledalec dobi čaj, spet kot del zunajčasov-nega, vzhodnjaškega obreda. Dramske osebe so razdeljene na sedem lam, med njimi je samo ena Walter Wolf, a tudi on je zlit z ostalimi junaki, to so Sabbatai Zevi, Antigona, dalajlama, Jody Scheckter, illona Staler ter inkvizitor. In kje v to predstavo vdira realno? Res je, da VValter VVolf ni zamišljen kot fiktivna struktura, o realnem se tu razmišlja kot o nečem, kar je bilo v danem hipu navzoče, zato ker se ta sedanji trenutek zdaj zdi enostaven, nedeljiv absolut. Srečanje s čutnostjo in mirom v predstavi prav tako ne izključuje možnosti interpretativnega užitka. Predstava je organizirana v devet slik, določen ključ za branje pa ponuja v osrednjem prizoru: »Človek je ukročen, ko se obnaša kot volk.« - v katerem se gledalci preselijo v majhne kocke in potujejo v vesolje. Podobno kot materializirani Leibnitzev laboratorij, v katerem nastajajo možni svetovi, je tudi ta mini laboratorij obremenjen s težavami povsod navzočega logo-centrizma, neposrednosti občutenja, prisotnosti dokončnih resnic in spontane intuicije. Igralci v VValterju VVolfu niso imeli klasične, pa tudi ne anarhične naloge, ampak iniciatorsko moč, ki je od njih zahtevala obvladovanje biomeha-ničnih, psiholoških in obrednih nians. Repnik s svojim gledališčem Vdor realnega vrača smisel teatrskemu elitizmu, povsem pa sledi duhu, ki se odreka subverzivnosti na račun občutljivosti. NA KRATKO Vojna med mušketirji HOLLYWOOD - Družba TriStar, ki svoj projekt The Three Musketeers (režiral naj bi ga Jeremiah Chechik) gradi na VVillemu Dafoeju in Ethamu Hawku, zvezdniku filma Alive, trenutno s svojimi pripravami zaostaja za Disneyem, svojim glavnim konkurentom, saj so tam za svojo verzijo, ki bo prav tako posneta po slavnem Dumasovem romanu, že pridobili igralce Kieferja Sutherlanda, Charlija Sheena in Chrisa 0’Donnella, režiral pa bo Steve Herek. Snemati naj bi začeli aprila. To pa še ni vse: svojo inačico Treh mušketirjev namreč pripravljajo tudi pri Vision International. Režiser bo Gene Quintano, v vlogi D’Artagna-na bo nastopil Jean-Claude Van Damme, njegova soigralca pa bosta Gerard Depardieu in Jean-Paul Bel-mondo. Trije mušketirji Alexandra Dumasa (očeta) so doživeli že toliko ekranizacij, da je prav, če se ob hkratnih pripravah na tri nove inačice spomnimo vsaj nekaterih od številnih verzij, ki so jih posneli doslej. Prve med njimi so bile še neme, najstarejša pa je tista, ki jo je režiral Thomas Inče (1914). Leta 1921 je Tri mušketirje posnel Fred Niblo, v spektakularnih akcijskih prizorih pa je blestel Douglas Fairbanks. Burlesko na to temo, Three Must-Get-Theres, je v Hollywoodu leta 1922 posnel francoski komik Max Linder (režiser in igralec glavne vloge). V ZDA so v 30. letih naredili še dve verziji: prvo (1935) je režiral Rovvland V. Lee, drugo (1939) pa Allan Dwan. Leta 1948 je svojo inačico prispeval še George Sidney, odlikuje jo prav zvezdniška zasedba (Lana Turner, Gene Kelly, June Allyson). Francosko-italijansko verzijo v dveh delih, Les trois mousquetaires (1961), je režiral Bernard Broderie, leta 1974 pa je svojo izvrstno interpretacijo, prav tako v dveh delih - The Three Musketeers in The Four Musketeers - posnel britanski režiser Richard Lester, ki ji je petnajst let kasneje (1989) dodal še tretji del, The Retum of the Mu-sketeers.(I.K.) Royal academy v letu 1991 /92 LONDON - Londonska galerija Royal Academy of Arts je objavila svojo letno statistiko. V lanski sezoni je njene razstavne prostore obiskalo milijon 18.114 ljudi. Med posameznimi razstavami po obisku prednjači The Pop Art Show, ki je bil na ogled jeseni leta 1991 in si ga je ogledalo 263.740 obiskovalcev. Na drugem mestu je retrospektivna razstava Alfreda Sisleyja. Lani poleti si jo je ogledalo 204.773 ljudi, potem pa se je razstava preselila v Pariz, kjer je prav tako privabila veliko obiskovalcev. Na tretjem mestu po obiskanosti je razstava o renesančnem umetniku Andrei Mantegni, ki si jo je lani spomladi ogledalo 202.005 obiskovalcev. Več kot sto tisoč obiskovalcev so v Royal Academy zabeležili še na dveh razstavah: Hokusai, ki je bila na ogled lansko zimo, in 24. poletni razstavi, ki je nekakšen letni pregled likovne ustvarjalnosti, na ogled pa je vsako leto v poletnih mesecih. Najslabše obiskana je bila spomladanska razstava Rothensteinovih škatel, ki si jo je ogledalo le 14.098 ljudi. Le nekoliko bolje so jo odnesli Trije svetovi Francesca Clementeja, zanje so prodali 21.704 vstopnice. (A.K.) _______JEZIKOSLOVJE / KNJIGI_ Spomini jezikoslovnih veščakov Igor Žagar, Jezikanja, založba Pasadena, broširana, 630 sit Refleksija o jeziku je domena tistih, ki jezik dobro poznajo in se tako ali drugače aktivno ukvarjajo z njim, torej vsakršnih jezičnikov, književnikov, prevajalcev. Jezik seveda uporabljamo vsi, pri enih je njegova uporaba celo neločljivo povezana z njihovim poklicem, se pravi, da jezik ni le njihovo izrazilo, ampak orodje in moč, s katerim razpolagajo in ga, če ga znajo prav uporabiti, s pridom izrabljajo v svoje namene. Nameni so različni, v glavnem se jih da zvesti na to, da se naslovniku nekaj čimbolj prepričljivo sporoči, tako da naslovnik verjame/nasede - in cilj je dosežen. Korelacija med razmahom javnih medijev, ki si za temelj svojega sporočanja prilaščajo besedo, in ohlapnostjo jezikovnih norm, ki Maruan Pušavec regulirajo »sporočanjski promet«, je ne samo očitna, ampak zaskrbljujoča. Ne zato, ker se tako kaže vedno večja pomanjkljivost jezikovne vzgojenosti, temveč predvsem zato, ker omogoča domači umetnosti, da se legitimno pase pred našimi očmi in taiste oči zasipa s peskom bleščic iz arzenala duhovnih puhlosti. Kaj je enostavneje od leporečnega jezikanja, ki je prazno vsakega smisla in ima zgolj namen učinkovati? Velemir Gjurin in Igor Žagar vsak v svoji knjigi pretresata prav to nevralgično točko »jezikanja« za. javnost pišočih in govorečih Slovencev. Gjurin je v knjigo Slovenščina zdaj! zbral članke, ki jih je objavljal v Jezikovnem kotičku v reviji 7D od poletja 1987 do poletja 1989. Žagar je od jeseni 1989 do jeseni 1992 v Studiu Ljubljana v živo vodil jezikovni kotiček Jezikovno slepo črevo, njegovi refleksi na jezikovne nebuloze v javnosti pa so zdaj zbrani v knjigi Jezikanja. Knjigi nista zgolj uporabno čtivo za tiste, ki bdijo nad jezikom in so v zadregah, kadar ne vejo, kako kaj razumljivo in učinkovito povedati, njuna priročnost je drugotna, prej predstavljata prispevek k tistim memo-arom, ki se dokumentari-stično spominjajo herojskih časov slovenske pomladi in poletja po njej. Ti memoari ne posegajo neposredno v družbeno in politično dogajanje Velemir Gjurin SLOVENŠČINA ZDAJ 1»«* tertnic luft* £u ČAmirVttr mpemeki TeA- ow Vrti Ulkspi n.«. «i* ut, ~ & S« »o I« -awn»nt • l ameriški dolar 1550,00 1590,00 nemška marka 960,00 983,00 francoski frank 280,00 292,00 holandski gulden 845,00 865,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2200,00 2250,00 irski šterling 2315,00 2365,00 danska krona 248,00 258,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1230,00 1270,00 švicarski frank 1032,00 1055,00 avstrijski šiling 135,50 139,30 slovenski tolar 14,80 15,30 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij TeCaji veljajo od 26. februarja 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 904,5308 907,3724 Francija frank 100 1876,0838 1881,9788 Nemčija marka 100 6365,0000 6385,0000 Italija lira 100 6,6132 6,6340 V.Britanija funt 1 148,5591 149,0259 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar i okvirni. Pr tečaje na 1 i konkre trgu de 103,6859 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 104,0117 ino odstopanje iogovor. banka valuta nakupni prodaini Probanka Maribor DEM 63,20 63,50 SKB Banka d.d. DEM 63,65 63,85 Tečaii so okvirni. Pri konkretnih poslih le možno odstopanie. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij TeCaj velja dne 26. februarja 1993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 63,35 63,58 Bank Austria DEM 63,32 63,62 UBK banka DEM 63,30 63,55 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji ve deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. * Banke, ki objavljamo tečaje, se tujo valuto po objavljenem teč polnjuje pogoje nakupa ali proda DEM tF so dolo niči Banke lije poveč Ijajo za o večjih pr zavezujen aju in v s e. 63,35 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov livih in naku no kupovati ■ f Tako zgleda avstrijska prestolnica te dni, ko je snežna odeja povsem prekrila vzhodno Avstrijo (Telefoto AP) DUNAJ - Izredna vremenska situacija, nepripravljenost in prepozno ukrepanje pristojnih organov ter nenazadnje neprimerna oprema in lahkomiselnost prometnih udeležencev so zaostrili razmere ob nenadnem izbruhu sibirske zime v vzhodni Avstriji. Najbolj prizadete so bile zvezne dežele Nižja Avstrija, Dunaj in Gra-dicanska, kjer so morali celo razglasiti alarmantno stanje. Vse do srede opoldne (snežiti pa je zaCelo že v torek ponoči) policija in cestne uprave niso spoznale resnosti položaja, potem pa je bilo že prepozno. 2e v dopoldanskih urah so zaradi močnega snežnega meteža -ponekod je veter pihal s Igor Schellander PORABJE / POGOVORI, DOGOVORI IN VPRAŠANJA O PORABSKIH SLOVENCIHh Porabski Slovenci zahtevajo večjo pozornost s strani matice Posodobitev slovenskih učnih programov in učbenikov na Madžarskem GORNJI SENIK - Ekipo Pegaz filma in Televizije Slovenije, ki pripravlja dokumentarni film o Porabju, je sinoči sprejel republiški svetovalec za narodnosti Geza Bačič. Pogovor med ustvarjalci, ki iščejo svojo in na neki način neobremenjeno resnico o ljudeh ob Rabi in poznavalcem in politikom, se ni brez razloga zavlekel pozno v noC. Mnoga izmed vprašanj, ki jih izziva sedanji porabski trenutek, se bodo prej ali slej tudi glasneje slišala v javnosti. Predvsem je seveda aktualno vprašanje, ali bo vlada Republike Madžarske te dni uradno podprla Zvezo Vendov in ji namenila del sredstev iz proračuna. Vprašanje je Feri Lainscek tudi, kako se bo v luči najnovejših meddržavnih dogovorov in sporazumov odzvala Republika Slovenija v primeru, če se bo to res zgodilo in se bodo na ta raCun zmanjšala sredstva, ki jih od madžarske vlade dobiva Zveza Slovencev. Ob vsem tem in seveda neglede na odločitev madžarskih oblasti, se tukaj lomijo kopja tudi v vprašanju, ali matica Slovenija manjšino na Madžarskem v zadostni meri finančno podpira in ali so ta sredstva v kakršnem koli sorazmerju z denarjem, ki ga namenja manjšinam v Avstriji in Italiji. Na obisku na Zvezi Slovencev sta se sicer včeraj mudila tudi predstavnika Svetovne zveze Madžarov Gyorgy Jukasz in Daniel Pecsi. Gre za posebej pomenljiv in pomemben obisk, saj obeta sodelovanje, ki ga sicer nikakor ne bi pričakovali. Svetovna zveza Madžarov bo namreč pomagala pri ustanovitvi in delovanju sklada, ki bo skrbel za izobraževanje slovenskih otrok na Madžarskem ali v matici. Razen tego bo na osnovni šoli v Stovanovcih pomagala opremiti šolsko knjižnico. Med tokratnim obiskom so predstavniki Svetov- ne zveze Madžarov v Stevanov-ce že pripeljali knjige v vrednosti 60.000 forintov. Treba je tudi dodati, da novoustanovljena služba pri Ministrstvu za kulturo Republike Madžarske, ki so bo ukvarjala s pripravo in izdajanjem učbenikov za narodnosti na Madžarskem, začenja svoje delo prav v Porabju. Ob sodelovanju posebne delovne skupine iz Monoštra in matice, naj bi že v zelo kratkem Času poskrbeli za posodobitev uCnih programov in učbenikov, ki so po splošnem prepričanju zastareli in neustrezni. Gre seveda predvsem za vprašanje izobraževanja v materinem jeziku. 60 km/h - in včasih kar nekaj metrov visokega snega mnogi avtomobilisti na avtocesti okoli Dunaja bili prisiljeni ustaviti svoja vozila. Nekaj sto jih je nato bilo vklenjenih na južni avtocesti (A2), na vzhodni in jugovzhodni avtocesti pa je prišlo do prometnega zastoja zaradi verižnih trčenj. Na dunajski obvoznici se je smrtno ponesrečil šofer nemškega tovornjaka, ko je hotel montirati verige. Do popoldneva in večera ni bilo le stotine avtomobilov s šoferji in potniki vklenjenih na avtocesti, temveč tudi na zveznih cestah. Cestna uprava (že za- Sl PRIREDITVE Petek, 26. februarja 1993 • CELOVEC Modestov dom-Mladinski dom: 14.30 - Srečanje mladinskih in lutkovnih skupin. Taberna Pri Joklnu: 19.30 -Praznik kulturnih iniciativ s predstavitvijo brošure »Kultur bevvegt Karnten». ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana: 19.30 - Komedija od zgubljenega sina (po izvirnem tekstu A. Su-sterja-Drabosnjaka priredila dr. Herta Maurer-Lausegger). Režija F. Končan, nastopajo igralci in godci iz Roža. Sobota, 27. februarja 1993 CELOVEC Mladinski dom: 7.45 - Modestov dom: 9.30 - Srečanje mladinskih in lutkovnih skupin s Koroške. ŠENTJAKOB V ROŽU Farna dvorana: 19.30 -Komedija zgubljenega sina . Režija Franci Končan. Ponovitev. radi mnogih obticalih avtomobilov) ni veC bila v stanju plužiti cest, tako da je proti večeru bila razlgašena prepoved vožnje na avtocestah in zveznih cestah v dunajski okolici. Stranskih cest v večini primerov sploh ni bilo mogoCe plužiti. Potrebno je bilo reševanje vklenjenih in v snegu do sedem ur ujetih avtomobilistov. V akciji je bila zvezna vojska z rešilnimi tanki in tovornjaki. Vklenjene na avtocesti so lahko rešili pred ledeno noCjo, potem ko so odstranili na avtocesti sredinsko pregrado. Prav tako je bila v alarmnem stanju požarna obramba in rdeži križ, ki sta na avtocesti in zveznih cestah priskočila vklenjenim na pomoč z odejami in vročim Čajem. Po radiju so neprestano opozarjali ujete voznike, naj na svojo stituacijo opozarjajo z žmigovci. Na Dunaju je od srede na Četrtek prišlo do prekinitve javnega prometa ria večini tramvajskih in avtobusnih linij. Večina ljudi je na delovno mesto, v šole itd. lahko prišla le peš. Tudi zahodna proga avstrijske železnice v okolici Dunaja v noči na četrtek ni vec dopuščala železniškega prometa. Tudi včeraj so bile na dnevnem redu zamude vlakov. V glavnem mestu je bilo v noči od srede na Četrtek v akciji proti snežnim zametom 400 plugov, 1000 delav- cev in 200 vojakov. V Četrtek je kidalo sneg nad 2000 delavcev, velik del od njih je bil no-vaCen iz vrst bosanskih beguncev. Situacija se je nekoliko normalizirala šele včeraj popoldan, ko je malo manj snežilo. Cestne službe so morale izmenoma zapreti posamezne ceste za promet, da so lahko pospravile sneg. Vendar je kljub temu na vseh cestah v prizadetem območju prihajalo do prometnih nesreč in ustavljanja proipeta. Pri železniškem tovornem prometu je prišlo do popolne polomije - niti poštni vlak z Dunaja ni mogel prispeti v Salzburg. Dunajske rešilne službe so bile v stalni akciji, bolnice in ambulante pa prepolne ponesrečencev, ki jih je spodneslo na zasneženih dunajskih ulicah. Količino zapadlega snega je le težko določiti, saj ga je veter sproti raznašal. V dunajski okolici so ponekod merili do 60 centimetrov novega snega. Medtem ko med pristojnimi organi že poteka vroča razprava o tem, kdo je navsezadnje odgovoren za zapoznelo in neučinkovito ukrepanje proti prometnemu kaosu, se avstrijske zavarovalnice pripravljajo na val procesov. Nekatere zavarovalnice so namreč že dale vedeti, da v gotovih primerih - na primer Ce je pri prometni nesreči bil poškodovan avtomobil z letnimi gumami - ne bodo pripravljene plačati celotne škode. LJUDJE IN DOGODKI Petek, 26. februarja 1993 NOVICE Potniki so morali porivati letalo VVELLINGTON - »Pozor, tu je vaš kapitan; vljudno ste naprošeni, da si odpnete varnostne pasove, izstopite in porinete letalo, ker v nasprotnem primeru ne bomo vzleteli.« To so slišali osupli potniki štirimotornega potniškega letala BAE 146 novozelandske družbe Ansett na letališču Palmerston na Novi Zelandiji. Letalo se je namreč znašlo v pravem »Čepu«, ker so zaradi megle številna letala preusmerili v Palmerston, tako da z motorji pilotu ni uspelo popeljati letala na vzletno stezo. Potniki so si zavihali rokave in vestno izvršili pilotov nasvet, letalo so porinili za kakih 20 metrov,da je nato lahko vzletelo. Šest mesecev zapora za »neobičajno« posilstvo LONDON - Neki londonski fant je bil obsojen na šest mesecev zapora, ker ni prekinil spolnega odnosa, ko je to zahtevala njegova zaročenka. Dekle je svojega fanta prijavila oblastem zaradi posilstva. Fant je sodniku priznal, da je tik pred koncem spolnega odnosa sicer slišal dekletovo zahtevo, a je ni mogel uresničiti, ker je spil kak kozarček preveč in ker je bi preveč spolno vzburjen. Iz skupne nesreče vzklila ljubezen LONDON - Bolj redko se zgodi; da se neka zgodba zakonskega varanja srečno konča, tembolj, Ce so vanjo vpleteni cerkveni možje. 42-letna Wendy, ki je bila 20 let srečno poročena s 50-letnim Bobom Rogersom, maltonskim vikarjem (anglikanski župnik), je nekega dne zbežala s koristom iz sosednje župnije 42-letnim Neilom Salisburyjem, ki je bil poročen s 36-letno Jacqui. Zupljani iz Maltona so se strnili ob svojem nesrečnem vikarju, ga poskušali potolažiti in poldrugo leto skrbno prikrivali ljubezenski beg vikarjeve žene. Oba od svojih boljših polovic zapuščena zakonca, sta prebila težko obdobje osamelosti in depresije. Jacqui je postopoma začela pomagati vikarju v župniških upravnih poslih, tako da sta postala prijatelja. Kmalu pa je med njima vzklila ljubezen, tako da je vikar svojim župljanom sporočil, da se bosta junija poročila. Spodletela ugrabitev poljskega letala VARŠAVA - Prisebnemu poljskemu agentu je takoj po vzletu letala iz Rzeszovva uspelo onesposobiti nekega 33-letnega zračnega gusarja, ki je hotel preusmeriti letalo. Poljska televizija je sporočila, da je bil zraCni gusar lažje ranjen in da se sedaj nahaja v bolnišnici. FOTOREPORTAŽA / NO C POPEVKARJEV V LOS ANGELESU Erič Clapton daleč pred ostalimi - Med nagrajenci tudi avtorja glasbe iz filma »Lepotica in zver« LOS ANGELES - Kot je bilo sicer že znano, je Erič Clapton daleč na prvem mestu pri podeljevanju letošnjih Grammyjev, nagrad za lahko glasbo, ki jih vsako leto podeljujejo v Los Angelesu. Prejel je nagrado za najboljšega pevca, najboljšega rock pevca, izvajalca najboljše LP plošCe, pevca najvoljše pesmo »Layla« in pevca pesmi leta »Tears in heaven«, posvečene otroku, ki ga je imel z italijansko igralko Lori del Santo in je pri starosti štiroih let tragično izgubil življenje pri padcu skozi okno nebotičnika na Manhat-tanu. Med ostalimi nagrajenci je treba omeniti predvsem avtorja pesmi iz filma »Lepotica in zver« Alana Menkena in Hovvarda Aschmana, ki je bila nagrajena kot najboljša pesem za kino in televizijo, najboiljša instrumentalna izuvedba pop glasbe in najboljša LP plošča za otroke. Menken je bil nagrajen tudi za najboljšo izvedbo. KonCno pa naj omenimo še posebno nagrado za »živečo legendo pop glasbe«, ki jo je prejel Film »Lepotica in zver« je Alenu Menkenu prinesel sreCo Michael Jackson. Michael Jackson je nagrado dvignil skupno s svojo sestro Janet (Telefoto AP) Erič Clapton je s petimi grammyji letošnji veliki zmagovalec (Telefoto AP) INDIJA / PREMIER NARASIMHA RAO ZMAGAL PRVO BITKO Policija je z železno roko ustavila hindujske fanatike Policija ni skoparila z aretacijami hindujskih verskih fanatikov (Telefoto AP) NEW DELHI - Premier Narashima Rao je z izrednimi policijskimi ukrepi preprečil hindujski integralisticni opozicijski stranki Bharatiya Ja-nata Party (BJP), da bi z napovedano manifestacijo v New Delhiju strmoglavila njegovo vlado. Več kot 70 tisoC policistov je dobesedno obkolilo mesto in aretiralo skoraj 200 tisoC hindujskih fanatikov. Samo včeraj so v New Delhiju aretirali 25 tisoC ljudi, med njimi voditelja opozicije v parlamentu Lala Krisha Advanija in predsednika BJP Murlija Manhorja Joshija. Slednjega je policija pred aretacijo pretepla do krvi. Prejšnje dni so varnostne sile aretirale več ti- soC hindujskih fanatikov, ki so ob vihranju rjavo-rdecih žafranovih zastav (hindujska sveta barva) in ob vzklikih »Džai šri Ram« (Naj živi bog Rama) skušali prebiti policijske kordone pred New Delhijem. BJP je hotela uresničiti pravi pohod na vladno palaCo, a ji to ni uspelo, ker je policija z bambusovimi palicami, solzilcem in množičnimi aretacijami razgnala demonstrante. Vlada je manifestacijo prepovedala, ker se je podobna manifestacija 6. decembra v Ayodhyji izrodila, kljub zagotovilom BJP, da bo poskrbela za red. Hindujski fanatiki so namreč porušili prastaro mošejo in v pogromih ubili skoraj 2 tisoC muslimanov. BRUSELJ »Maison di peuple« se seli na sever BRUSELJ - Za »Maison du peuple« iz Bruslja, eno velikih umetnin v stilu »liberty«, se je pričela nova operacija, ki naj bi jo, vsaj delno, rešila pred propadom. Upajo, da bo tokrat le šlo zares. Poslopje, ki ga je leta 1899 zgradil belgijski arhitekt Victor Horta, so porušili pred 28 leti: postalo je žrtev gradbene špekulacije, ki v šestdestih in sedemdesetih letih ni prizanesla niti belgijskemu glavnemu mestu. Točneje povedano, stavbo so razgradili, kamnite in železne dele pa so nagrmadili na prostem, na nekem terenu na podeželju. In ne samo, da jih niso obvarovali pred vremenskimi ne-prilikami, do njih so imeli prosto pot tudi tatovi. Sedaj so končno izdelali načrt za obnovo stavbe, ki je bila najbolj »ambiciozna« in morda tudi najbolj uspela med stotinami »ljudskih hiš«, ki so jih zgradile socialistične zadruge: iz centra Bruslja 11 ' . ■ SslISSSsS Sandro Parone, Ansa pa se bo morala pomakniti na sever države, v Antvverpen, ki so ga letos izbrali za »evropsko mesto kulture«. Del poslopja, ki ga bodo rekonstruirali, bo služil kot izložba in center za pokušnjo nekemu velikemu proizvajalcu piva, ki bo tudi kril večji del stroškov. Vest o obnovi »Maison du peuple« je na časopisih imela ugoden odmev, objavili so stališča umetnostnih zgodovinarjev, arhitektov, urbanistov in raznih združenj, ki so si očitno oddahnili. Dela bi morala steči čez kakšen mesec, pričeli pa so že potrpežljivo evidentirati posamezne kose, ki so se rešili pred ropanjem. »Maison«, ki jo je zgradil Horta, je bila res veličastna in je pričala o moči socialističnega sindikalnega gibanja v prvi deželi stare celine, kjer se je po Veliki Britaniji uveljavila industrijska revolucija. Stavba je imela štiri nadstropja, pročelje je bilo dolgo kot ulica sama, bila je zgrajena iz opek, iz klesanega kamna, iz elegantnih ograj ter stebričev iz litega železa, iz Železnih okraskov, opore so bile iz železa in okrašene, notranja in zunanja vra in okne so bila steklena in so jih imeli za najbolj pristne in zmerne primere stila »liberty«. Kar 60 let so si v velikih konferenčnih dvoranah sledila (brez prevelikega političnega sektaštva) politična in kulturna srečanja. Vsak večer ah ob prostih dnevih so se v veliki kavarni, v okrepčevalnici, v knjižnici in v čitalniških prostorih zbirali tudi delavci. Od dosedanjih poskusov, da bi stavbo rešili, belgijsko časopisje omenja tistega izopred 20 let, ko je neko turinsko združenje, ki so ga podpirali Občina in industrijci, hotelo »Maison« ponovno zgraditi v Turinu. Belgijska vlada se je tedaj uprla, in ostanke »Maisona« je še naprej uničevala rja. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 • 25 26 27 • 28 29 • 30 31 32 • 33 34 • 35 36 37 38 39 Vodoravno: 1. osnutek, načrt, 6. japonska nabiralka biserov, 9. kdor hodi pozno spat, 11. ime italijanske filmske igralke Magnani, 12. ostrivec, 13. organ voha, 14. Obri, 15. kratica za junior, 16. ime nekdanje norveške ministrske predsednice Harlem Brundtland, 17. rimska štiri, 18. ime finskega arhitekta Saarinena, 20. ime slovenske pevke Marolt, 22. poklon, 23. naziv, 24. živalska taca, 25. reka na Aeškem in v Nemčiji, Elbe, 27. avtomobilska oznaka Kumanova v Makedoniji, 28. počelo taoizma, 30. začetnici norveškega skladatelja Griega, 31. povišani bralni oder pred kornimi klopmi v starokrščanskih cerkvah, 33. del voza, 34. širok polkrožen morski zaliv, 35. ime ameriškega jazz glasbenika Kentona, 36. lira na pet strun, 38. ime nekdanjega hitrostnega drsalca Schenka, 39. sredozemski grm z zimzelenimi listi, v katerih je hlapno olje. Navpično: 1. nočni počitek, 2. ime in priimek francoskega slikarja, najpomembnejšega ustvarjalca politične karikature 19. stoletja, ki se je rodil na današnji dan leta 1808, 3. nemško ime za reko Anižo v Italiji, 4. izumrla novozelandska ptica velikanka, 5. črki z začetka abecede, 6. moderno mesto v Bakonj-skem gozdu na Madžarskem, 7. ime in priimek francoskega plesalca in koreografa, 8. Cisto premoženje, 10. napotek, nasvet 14. površinska mera, 100 m2 16. značilnost zemeljskega reliefa z veliko visokih vzpetin, 19. moderna (črnska) glasba, 21. babica v meščanskem okolju, 24. zid med dvema višinama zemljišča za preprečevanje usi-panja zemlje, 26. zapisnica, dnevnik, 29. kemijski znak za aktinon, 32. plesni orkester, 33. žleb v dogah, utor, 35. nordijski izraz za smuči, 37. kemijski znak za americij. •eiJirn ‘pjy ‘pjoqe}uad ‘ue}g ‘seu ‘ato ‘uoqure ‘gg ‘oei ‘fgj ‘eqeq ‘edes ‘aun -rep ‘bdoq ‘oi -ag ‘Al ‘org ‘rt ‘ijbav ‘sou ‘}nqB ‘euuy ‘qe(uoouod ‘buie ‘Buiaqs :ouABiopoA Aapsag 0 j 6 b 4 1 2 1 o b c d e f g h \ Naioga 27 Naloga 28 | Šahovska naloga št. 27 LARSEN - PETROSJAN / Santa Monika 1966 Položaj Črnega je izredno utesnjen, to pa daje belemu, ki je na potezi, lep motiv, da v rokadnem napadu učinkovito zaključi partijo. Kako poteka zaključni finale partije, ki je zelo redek primer v velemojstrski šahovski praksi, je naloga reševalcev. Šahovska naloga št. 28 MOLLOV - KECHEV / Sofija 1988 V končnici enakobarvnih lovcev ima beli prednost dveh kmetov, ki pa jo le težko uveljavi. Črnega kralja ni mogoCe »izbezati« in tudi Črni lovec uspešno parira vsem naporom belega, ki je na potezi, da uresniči materialno prednost. Analizirajte pozicijo in poplačan bo trud, ki ste ga vložili v reševanje naloge. Rešitev naloge St. 25 S potezo l.Lb3! prihaja na diagonalo a2-g8 beli lovec. Zdaj grozi 2.Dd5, zato Črni odigra l...Sa7. Na l...Sd8 beli lahko igra 2.Dg6: in dobi najmanj dva kmeta. Tako pa velemojster Pirc žrtvuje skakača 2Sg6:!, kar je bolj preprosto kot 2,Dg6:. 2...hg6 3.Dg6: in Cmi se je vdal! Vseh matnih groženj na poljih g8, f7 ali e8 ni mogoče braniti. Rešitev naloge št. 26 Velemojster Parma energično žrtvuje kvaliteto l...Tf4:! in tako ostane beli kralj še naprej pod pritiskom Črnih figur. 2.gf4 Df4: 3.De2 Tf8 4.Tfl. Na pomoč - nekoliko prepozno - prihaja belemu kralju tudi trdnjava. Črni pred osvojitvijo figure pobira kmete 4...Dh2:+ 5.Kel Dg3+6. Kd2 Tf3: 7.Tf3: Df3: 8.Db5 h5. Črni kmetje nezadržano napredujejo. 9.Db7: h4 10.Dc7: Df2+ in beli se vda! ZNANJE Petek, 26. februarja 1993 FIZIKA Pridobivanje fulerena Qo Jože Gasperic Kot je znano, so leta 1990 odkrili novo vrsto ogljika, molekulo s 60 atomi, ki je oblikovana kot votla krogla (ali nogometna žoga); imenovali so jo fule-ren Ceo (po arhitektu R. Buckminster-Fullerju). Z dodajanjem ogljikovih in drugih atomov so prišli do novih kompleksnih sestavin - fuleroidov, odprte pa so tudi možnosti za pridobivanje na tisoče novih sestavin z zahtevanimi lastnostmi. Z dopiranjem z nekaterimi elementi (npr. s kalijem, rubidijem in drugimi) postanejo fulereni Ceo superprevodniki, s fluori-ranjem (npr. s CeoFeo) pa odlični lubrikanti (maziva), ki so boljši od teflona. Nekateri znanstveniki vidijo prihodnost tega materiala tudi v zvitih kroglah fulerena, ki oblikujejo cev oziroma mikroskopsko tanko žico - prevodnik. Na Inštitutu Jožef Stefan so lani uspešno končali projekt: Visokovakuumski naparje-valnik ogljika Ceo, s so v Sloveniji izdelali fuleren. Pri projektiranju so uporabili nekatere izvirne zamisli; pri izvedbi pa elemente, ki so jih izdelali v delavnicah oziroma laboratorijih instituta. Pridobivanje fulerena Ceo poteka takole: Komoro, v kateri je elektrodni sistem za obločno naparevanje ogljika, najprej izčrpajo do visokega vakuuma med 10-5 in 10-6 mbar. Nato spustijo vanjo zelo Cist helij do tlaka 200 mbar, pri katerem se začne naparevanje. Naparina se nabira na dveh polkrožnih aluminijastih ploščah (oblogah), ki sta postavljeni tesno ob notranji steni komore in tako neposredno hlajeni. Po končanem naparevanju in ohladitvi komore obe plošči izvlečejo, naparino mehansko odstranijo in očistijo sistem. Pridobljena naparina je pravzaprav »surovina« za pridobivanje čistega fulerena Ceo, ki ga kemijsko izločijo oziroma z njega očistijo druge primesi, z določenimi značilnostmi, kar potrjuje pravilnost celotnega tehnološkega postopka za pridobivanje te snovi. Prototipni visokovakuumski naparevalnik Ceo postaja že naprava za vsakodnevno delo. (Inf. IJS) Visokovakuumski naparevalnik ogljika G». JEDRSKA VARNOST / POSKUS V JEDRSKEM REAKTORJU PHOEBUS Prihodnji Černobil bo verjetno v Franciji Maruan Erjavec Ce bodo padle še zadnje administrativne ovire, bo v francoskem jedrskem reaktorju Phoebus, nedaleč od Marseillesa, že Cez dober mesec prišlo do prve od šestih težkih jedrskih nesreč, podobnih tisti na Otoku treh milj oziroma v Černobilu. Sredica reaktorja se bo pregrela in raztalila, obenem pa bodo odpovedali vsi varnostni sistemi, ki bi sicer reaktor pravočasno ustavili. NesreCe so načrtovali francoski fiziki za jedrsko varnost in pojasnile naj bi, kaj - in koliko - se dogaja ob taki priložnosti v razta-ljenem jedrskem peklu. V programu, vrednem sto milijonov dolarjev, sodeluje še pet drugih dežel, celo Koreja. Jedrski reaktorji dajejo Franciji triCetrt elektrike. Tako kot večino drugih jih hladi voda pod pritiskom (-PWR tip reaktorja). Študije procesov v primerih nesreč v PWR potekajo že desetletja in Otok treh milj jih je le še pospešil. Ker pa so vse dosedanje študije na nepreverjeni ravni matematičnega modeliranja, so se Francozi odločili za poskus »v živo«, za šest pravih simulacij nesreče in za neposredna merjenja pri viru in poteh, po katerih produkti uranovega cepljenja prodirajo skozi varnostne oklepe na svoji poti na prosto. Do jedrske katastrofe pride na dva načina. Uravnovešeni tok nevtronov, ki bombardirajo uran, se lahko nepričakovano poveča, na primer zaradi izvleka kontrolnih palic. Verižna reakcija uide iz nadzora in sredica se pregreje. Pregreje in raztali pa se tudi v primeru, ce odpove hladilni sistem. Pri PVVR je to voda pod pritiskom. Najhujša je kombinacija obojega in takrat že v pičlih desetih minutah naraste temperatura od delovnih 325 na 2800° C, ko se gorilni elementi pricno taliti. Na Otoku treh milj je leta 1979 pokvarjena zaklopka ustavila hlajenje, vendar so produkti cepitve ostali varno v notranjščini oklepa. Leta 1986 pa je v Černobilu ušla z vajeti verižna reakcija, vročina je po-vrela hladno vodo in gorivo se je pregrelo. Ogenj in eksplozija sta odpihnila pokrov reaktorja in razsula po svetu kakih deset milijonov trilijonov becquere-lov radioaktivnega joda, cezija, stroncija in drugih nu-klidov. Reaktor pac ni imel zaščitnega oklepa. Nesreča, ki se bo pripetila v francoskem Phoebusu, bo ustavila hlajenje sredice. Varnostni sistemi bodo odpovedali in sredica se bo pregrela ter uparila preostalo vodo. Para bo uničila gorilne elemente in v primarni hladilni krog bo vdrla ra- dioaktivnost. Puščal pa bo tudi ta hladilni krog in radioaktivnost se bo prebila v notranjščino oklepa in odtod na prosto. Marseille ne bo ogrožen, ker bo prvi poskus opravljen nizko na lestvici. Pregrelo se bo le kakih 20 uranskih palic, in še te bodo petkrat krajše kot običajno. Vpletenega bo le 0.02 odstotka goriva, kot ga je v običajnem 900-megawat-nem PVVR. Reaktor je kot ponavadi zavarovan z dvema oklepoma iz cirkonijevih zlitin in zunanjo polmetrsko železobetonsko lupino, ki vzdrži udar šest-tonskega reaktivnega letala. Phoebus je star 14 let, vendar so ga preuredili tako, da bo simuliral vse varnostne naprave, ki jih vsebujejo modemi reaktorji, le da bodo namerno pokvarjene. Okolje, v katero naj bi radioaktivnost ušla, bo prav tako simulirano z velikimi lovilnimi tanki. Pripravljenih je šest takih poskusov, vsako leto po eden. V zadnjem naj bi se sprostilo največ tisoč trilijonov becquerelov radioaktivnosti, kar je še vedno 10.000-krat manj kot v Černobilu. Razen fizikov in pobeglega reaktorja bo v poskusu sodelovalo še kakih 400 senzorjev, ki bodo tipali temperature, pritiske, tokove ter vrsto in količino radioaktivnosti od reaktor- ske sredice pa do končnih lovilnih tankov. Vsak od poskusov bo trajal le nekaj ur, analiza rezultatov pa bo dolgotrajna in bo pokazala, koliko zanesljive so bile napovedi matematičnih modelov za razne scenarije nesreč v PVVR. Rezultati naj bi bili vsaj delno uporabni tudi za druge vrste reaktorjev. Skeptikov in previdne-žev tudi pri tem projektu ne manjka. Razmišljajo celo o potresu, o eksploziji vodika iz vode in kisika iz raztaljenega cirkonijevega oksida, predvsem pa o možnosti človeške napake, ki jo je težko predvideti in še teže izključiti. Zadnja zelena luC za francoski Černobil še ni prižgana. ______NEZNANI LETEČI PREDMETI / IZJAVE LETOŠNJIH OČIVIDCEV NA SLOVENSKEM_ Videnja NLP pri Brezovici Orjaški piramidasti predmet na nebu je povzročil bliskanje za Krimom Tudi v Sloveniji se občasno pojavijo poročila o opazovanjih tako imenovanih neznanih letečih predmetov (NLP). Zadnje tako obdobje, ko so poročali o večjem številu takih primerov, je bilo pred poldrugim letom ali poleti leta 1991. Odtlej so se pojavila samo občasna in nekoliko manj zanimiva poročila o takih opazovanjih, ki pa jih tudi seveda ne smemo takoj zavreči kot podatka brez vrednosti, Čeprav se pojavljajo sporadično. Kot vse kaže, se je januarja letos spet pojavilo večje število poročil sorazmerno zanesljivih očividcev. Pričevanje z Brezovice, ki ga bomo opisali, je mogoCe od vseh opazovanj v zadnjem času še najbolj verjetno. Gre za primer, ko so trije odrasli dalj Časa opazovali neznani predmet, eden od njih pa je posku: šal ta predmet tudi fotografirati. Povzemimo njihovo pripoved. Tomaž Uštar se je tistega dne (24. 1. 1993) z ženo peljal iz Domžal proti Ljubljani. Bilo je okoli devete ure zvečer, ko je že na avtocesti, ki vodi na Brezovico proti Krimu, opazil nenavadno moCno oranžno svetlobo. Zdelo se je, kot da bi padale bombe, vendar brez zvoka. Barva se je pozneje prelila v rdečo. Ko je prišel domov, se je hotel prepričati, kaj naj bi to bilo. Stopil je na balkon in za Krimom opazil modro svetlobo. Poklical je ženo in svojo mater. Takrat naj bi se spet pojavi- la modra svetloba in predmet, osvetljen z različnimi lučmi. Z balkona je bil videti kot hiša, piramidaste oblike in z osvetljenim repom. Opazoval ga je samo nekaj sekund, kolikor je trajala že omenjena svetloba. Ne spominja se natanko, ali so se luči po-gasnile ali pa se je predmet skril za hrib. Predmet se je nato ponovno pojavil. To se je zgodilo še trikrat; potem se je modra svetloba spet prikazala in konCno je vse skupaj izginilo. Celoten pojav je lahko opazoval do dvajset minut. Po dogodku je poklical na policijsko postajo Vic, številko 92, in celo na prvi program radia Ljubljana. Izvedel je, da so podoben pojav opazovali tudi drugi. V Času dogodka je vsaj nekajkrat s preprostim fotografskim aparatom slikal NLP. Trdi, da je to naredil vsaj desetkrat. Film smo dali pozneje v razvijanje, vendar ni bilo na njem videti ničesar. Edino, kar je bilo mogoče opaziti, je bilo res približno deset praznih ali neosvetljenih področij. Čeprav Tomaž Uštar prej ni verjel v obstoj NLP, po tem dogodku za ta pojav nima nobene druge razlage. Zena Marija je skoraj v celoti potrdila njegovo izjavo. Tudi sama je videla nekakšno bliskanje oziroma svetlobo. Cernu podobnemu še ni bila priCa nikoli prej. Svetloba se je pojavljala in izginjala v raznih barvah: v modri, rdeči, oranžni ter drugih odtenkih. Pojavil se je tudi predmet v obliki hiše ali piramide z nekakšnim repom; nekaj Časa je bil viden, nato je izginil; izginila pa je tudi svetloba. Tudi ona je klicala na policijo in dobila skoraj enak odgovor kot mož. Omenja, da je bil predmet precej daleč, in sicer na razdalji tisoč metrov. Strinja se z moževo izjavo, da je slo za nekaj res izjemnega, torej po vsej verjetnosti za NLP, in dodaja, da je pred dvema letoma videla nekaj podobnega v Španiji. Obema izjavama pritrjuje tudi tretja očividka, go- spa Marijana, ki je bila v tem Času doma in sta jo na pojav skrivnostnega predmeta opozorila sin in snaha. Tudi sama je videla bliskanje za Krimom, nato pa naj bi se pojavil piramidasto oblikovani predmet, obdan z različnimi luCmi. Ocenjuje, da je predmet opazovala od 10 do 15 minut in da je bilo vse skupaj videti zelo nenavadno. Trdi, da je bilo za Krimom vse osvetljeno in da so bile luči na predmetu različnih barv. Predmet je bil daleC in razdalje ni sposobna oceniti. Take so izjave očividcev, ki so vsi videli orjaški pojav na nebu nad Brezovico in ga vsi večinoma opisovali kot predmet predmet piramidaste oblike, in sicer na ocenjeni razdalji Cez tisoč metrov. Ce vzamemo izjave resno, in nasprotnega razloga nimamo, lahko ostane še razlaga, da gre za izjemen atmosferski pojav, ki si ga ne znamo preprosto in logično razložiti. Povsem mogoCe je, da je šlo celo za pravi NLP, ki se je paC pojavil blizu Brezovice in so ga imeli očividci priložnost videti. Ce je šlo za opazovanje NLP, potem sodi v kategorijo tako imenovanih nočnih luCi, ki je, po razporeditvi ali katalogizaciji pokojnega prof. dr. J. Allena Hyneka, astrofizika in svetovalca vojnega letalstva v ZDA (projekt Modra knjiga), v astronomiji ena od najpogostejših vrst opazovanj NLP, ki pa ima to pomanjkljivost, da predmet ni jasno viden, zato je le težko izključiti možnost zamenjave s Cim popolnoma znanim na nebu. V našem primeru imamo tri resne in zaupanja vredne očividce in še poskus (žal neuspešen) fotografiranja predmeta. Našteti podatki prej kažejo na opazovanje NLP kot pa na zamenjavo ali celo fantazijo ocpazovalcev. Vrste opazovanj NLP Ze leta 1972 je takrat aktivni prof. dr. J. Allen Hynek, astrofizik, astronom in svetovalec letalstva ZDA, pri projektu proučevanj poročal o pojavih neznanih letečih predmetov (projekt, znan pod imenom Modra knjiga). Podal je šest kategorij ali razredov NLP. NoCne luCi. So najpogostejša vrsta osvetljenih predmetov, opaženih ponoči, ki imajo lahko tudi neko svojo obliko, pri Čemer ne gre samo za pojav skrivnostne svetlobe na nebu. Pojav je za očividce tako nenavaden, da zbudi njihovo pozornost. Ravno pri tej vrsti pojavov pa pogosto prihaja do pomot, ki lahko zadevajo Cisto običajne pojave, opažene v neobičajnih razmerah. Tako gre za letala, razelektritve, kroglasto strelo, pasonca, meteorite, satelite in vračanje vesoljskih odpadkov na Zemljo. Dnevni diski. Gre za sorazmerno redko kategorijo predmetov, opaženih podnevi, za katero pa ni nujno, da so ploščate ali diskaste oblike. V teh primerih so sicer zamenjave redkejše, je pa tudi število teh opazovanj po svetu sorazmerno majhno. Radarsko zaznavni primeri. Kategorija zajema opazovanja, ko predmete ali pojave zaznava radar, hkrati pa ga očividec vidi na lastne oci. V to kategorijo sodijo primeri, ko vojaški ali civilni piloti opazijo NLP. V teh primerih gre torej za precejšnjo vrednost potrditve resničnosti pojavljanja NLP. Bližnja srečanja I. vrste. Zajemajo vrste opazovanj, ko naj bi očividec videl skrivnostni predmet ali pojav NLP na razdaljo dobrih 150 metrov, tako da je zamenjava s Cim drugim izključena. Vsako leto zabeležijo številne primere tovrsnih opazovanj NLP. Bližnja srečanja II. vrste. Zajemajo pravzaprav dve kategoriji oziroma dve podskupini. Prva podskupina vključuje primere bližnjih srečanj NLP, ki s svojo navzočnostjo vplivajo na delovanje električnih naprav avtomobilov, ladij in letal ali pa tudi na določene vrste motorjev z notranjim izgorevanjem. Druga podskupina pa se nanaša na pristanek predmeta, ki lahko v taki ali drugačni obliki pusti sledove, kot so vtisnine, vdolbine, obroči in podobno. Ta kategorija ima kar precejšnjo znanstveno vrednost pri dokazovanju obstoja resničnosti NLP. Bližnja srečanja III. vrste. Gre za opazovanje NLP, ki največkrat pristane, in potnikov ali posadke in bitij, ki so s pristankom NLP povezani. Dr. J. Allen Hynek komentira, da je ta vrsta srečanja na robu resničnosti, vendar je proučeval tudi take primere, Čeprav zvenijo res neverjetno. Znameniti film Ste-vena Spielberga si je naslov sposodil prav iz knjige dr. Hyneka. Bližnja srečanja IV. vrste - ugrabitve. Ta kategorija se pojavlja šele zadnje Čase in je dr. Hynek v svoji knjigi še ne navaja. NekoC pa je komentiral, da so ti primeri samo podaljšana kategorija bližnjih srečanj III. vrste. Toda termin je v rabi in precej aktivnih znanstvenikov se že kar nekaj Časa ukvarja s temi zares izjemnimi in spektakularnimi primeri. NOVICE Slovenska zveza za geodezijo in geofiziko LJUBLJANA - V prostorih Slovenske akademije znanosti in umetnosti (Sazu) bo danes ustanovni zbor Slovenske zveze za geodezijo in geofiziko (-SZGG), ki se bo včlanila v Mednarodno zvezo za geodezijo in geofiziko (IUGG). Ustanovnega zbora slovenske zveze se bo udeležil tudi Helmut Moritz, predsednik IUGG. Slovenskim strokovnjakom bo to članstvo omogočilo sodelovanje pri mednarodnih projektih, pri izmenjavi podatkov in znanj v okviru programov Unesca, na področjih geodezije, seizmologije, fizike notranjosti zemlje, vulkanologije, kemične notranjosti zemlje, geomagnetizma, aeronometrije, meteorologije, atmosferske fizike, hidrografije in fizikalne oceano-grafije. (U. v. i.) Nov zaslon na tekoče kristale TOKIO - Japonski znanstveniki so nedavno naznanili, da jim je uspelo razviti nov zaslon na tekoče kristale. Pri običajnih napravah te vrste je slika odvisna od električne napetosti na slikovnih točkah, elemente tega ekrana pa vzbujamo z lasersko svetlobo. Zdi se, da odkritje ni deležno take pozornosti industrije kot so pričakovali. Zasloni, katerih slikovne elemente bi prižigali in ugašali s svetlobnimi žarki, naj bi bili načeloma tanjši in varčnejši od sedanjih ekranov na tekoCe kristale, ki potrebujejo električna vezja z do milijon tranzistorji. Poleg tega naj bi jih bilo po trditvah japonskih Časopisov mogoče preprosti zviti. Navedeno pa velja le za zaslone na feroelektricne tekoče kristale, katerih tehnologija je še precej v povojih. Svetlobni element takega ekrana obdrži barvo tudi potem, ko električno napetost odklopimo, zato naprava varčuje z energijo. Ker imajo feroelek-tricni zasloni praviloma manj elektronskih komponent od navadnih ploščatih ekranov, naj bi bila z tega stališča proizvodnja teoretično preprostejša. Po drugi strani pa morajo biti izdelani natančneje, tako da še ni mogoče z gotovostjo reci, ali bo izdelava zahtevnejša od sedanje tehnologije ah ne. Upoštevati moramo tudi, da imajo barvni zasloni trikrat veC svetlobnih točk od čmobelih. Tokijska skupina je zaslon na feroelektricne tekoče kristale izpopolnila tako, da so v celice dodali spojino, občutljivo na svetlobo. V primerjavi s sedanjimi ekrani naj bi to omogočalo celo stokrat hitrejši odziv. V vodstvu japonske družbe NEC pravijo, da bo njihov zaslon na feroelektricnime tekoCime kristale enobarven, zaradi vzbujevalnega laserja pa tudi ne bo povsem ploščat. Težave s francoskim pospeševalnikom v Strassbourgu STRASSBOURG - Po mnenju ameriških in britanskih strokovnjakov ima najnovejša velika naprava za raziskovanje zgradbe atomskega jedra, ki so jo postavili v bližini Strassbomga, nekaj resnih konstrukcijskih pomanjkljivosti. Pospeševalruk z imenom Vivitron so pričeli graditi 1.1984, delovati pa naj bi začel pred tremi leti. Zaradi poškodb, ki so nastale ob iskrenju, so morah večkrat spremeniti izvorni naCrt, tako da bo naprava dokončana v najboljšem primeru prihodnje leto. Po prvotni zamisli naj bi Vivitron pospeševal jedra z napetostmi do 35 milijonov voltov, sedaj pa bo mogoCe doseči le 20 MV. To je manj od podobnih naprav v ZDA in na Japonskem ter približno toliko kot pospeševanik v Veliki Britaniji, ki naj bi ga Vivitron nadomestil. Zato nove fizike v Strassbourgu najbrž ne bo. Francoska agencija za znanost in razvoj trdi, da bo naprava izpolnila svoje poslanstvo in da spremljajo take težave vsa pionirska podjetja. Prav tako naj bi pri gradnji ne zanemarjali nasvetov, ki jih je bilo mogoCe upoštevati. Britanski in ameriški fiziki pa po drugi strani pravijo, da so Francoze že davno svarili pred težavami, ki bi jih nenavadna zasnova 'pospeševalnika lahko prinesla. Vivitron je elektrostatski pospeševalnih, ki dovaja energijo jedrom preko izjemno močnega električnega polja. Zaradi zelo visokih napetosti prihaja občasno do iskrenja: iskre pa lahko poškodujejo sestavne dele naprave. Navadno so najbolj izpostavljeni deli pred eksplozijo, ki jo povzroči iskra, zaščiteni s kovinskimi šCiti. Teh Vivitron nima. Nerodno je tudi, da vakuumska cev, v kateri pospešujejo jedra, ni deljena. Zato traja izčrpavanje zraka po popravilih kar teden dni, kar bo najbrž motilo delo. Težave pa imajo še z neželenim odklanjanjem jeder od predvidene poti. Zadeva je še toliko bolj občutljiva, ker bodo spomladi zaprli podoben pospeševalnih v Veliki Britaniji, tako da bodo evropski jedrski fiziki ostali brez naprave, s katero bi delali. Nadzorovana sonoluminiscenca SAN DIEGO - Zamisel, da bi bilo mogoCe z močnim zvočnim valom tako močno vzbuditi tekočino, da zasveti, sodi na prvi pogled med Čarovnije. Nedavno pa sta kalifornijska fizika uspela sestaviti sistem, v katerem lahko ta pojav - sonoluminiscen-co - nadzorovano vzbudimo, kar omogoča natančnejše raziskave na tem področju. Na sonoluminiscenco je najbrž prvi pomislil lord Rayleigh davnega 1.1917; zanimivo je, da je tudi pravilno napovedal mehanizem procesa. Ta poteka takole: na mestu, kjer se tekočina zaradi zvoka giblje najhitreje, nastanejo mehurčki, ki se najprej razpnejo, nato pa se sesedejo vase Tik preden mehurček popolnoma kolabira, se v tekočini zabliska. Svetlobo spremljata vsaj dve uganki. Ni jasno, kako je mogoče, da energija bliska presega energijo zvoka. Nenavadno je še, da je trajanje svetlobnega bliska krajše od tipičnih elektronskih prehodov v atomih in molekulah, ob katerih pride navadno do oddajanja fotonov. Bega nas tudi poreklo bliska, ki -glede na obliko vidnega dela spektra izsevane svetlobe - ustreza sevanju Črnega telesa s temperaturo od 50 000 do 100 000 kelvinov. To bi lahko pomenilo, da se mehurček pare tik pred kolapsom za kakih 50 pikosekund spremeni v plazmo. Mehanizem pojava bo treba še podrobno preučiti; ameriški znanstveniki pa trdijo, da je svetlobne bliske moč opaziti celo s prostim očesom. (A. M.) 18 Petek, 26. februarja 1993 ŠPORT ODBOJKA / FINALE ZA SOLE NA TRŽAŠKEM Prešeren ni uspel obraniti naslova V malem finalu Zois boljši od Slomška Šesterka Prešerna napada med včerajšnjim spodletelim finalom (Foto Ferrari) Galilei - Prešeren 2:0 (15:10,15:7) V tekmi, ki je odločala o pokrajinskem naslovu, so licejke s Prešerna potegnile krajši konec proti vrtnicam s šole Galilei, s čimer niso uspele obraniti lanskega naslova. Vsekakor moramo omeniti, da je bil to tudi spopad igralk, ki se med seboj dobro poznajo, nekatere pa igrajo celo v istih klubih (od D do Cl lige), tokrat pa so stale na nasprotni strani mreže. Slovenske dijakinje niso zaigrale tako kot znajo, saj so vse naletele na slab dan. Začetka obeh setov sta bila sicer izenačena, na koncu pa so napravile preveč napak, da bi lahko premagale zelo dobre nasprotnice. V teh trenutkih je zmanjkala igralka, ki bi žogo spravila na tla in spremenila potek igre. Prešeren je nastopil v nekoliko okrnjeni postavi, saj je zaradi poškodbe manjkala Pitaccova, poleg tega pa se je v 2. setu poškodovala Čokova. Kljub temu, da letos našim dijakinjam ni uspelo ponoviti lanskega uspeha, pa lahko nastop slovenskih šol ocenimo kot zelo pozitivnega, saj so se med 4 najboljše uvrstile tri naše šole. Zois - Slomšek 2:0 (15:4,15:12) V malem finalu so dijakinje trgovskega zavoda Žiga Zois po pričako- vanju premagale uči-teljiščnice. Tekma sama je bila nekoliko bolj zanimiva le v drugem setu, drugače pa je bil Zois premočen. PREŠEREN: Gruden, Zadnik, Pernarcich, Fle-go, Bezenšek, Cok, Ažman, Spacal, Čeme. ZOIS: A. in M. Fai-mann, Milič, Vidali, Be-zin, Gregori, Ferluga, Mauri, K. in D. Bogateč, Kosmina, Mezgec. SLOMSEK: Antonič, Kutin, Milič, Ciocchi, Ra-detti, Vodopivec, Živec, Suber, Košuta. GALILEI: Starc, Guštini, Cerva, Crea, Coloni, Parovel, Stigliani, Cetin, Tieghi, Bevilacqua, Bo-stiancic, Bartule. (G. F.) KOŠARKARSKE NAPOVEDI / D LIGA Za Bor in Kontovel zmaga imperativ Vanja Jogan O tem, da je košarkarsko prvenstvo D lige izredno zahtevno in naporno nismo nikoli imeli dvoma, nismo pa pričakovali, da bo letos boj za obstanek tako izenačen. S tem v zvezi je lestvica po 20. kolih precej zgovorna, saj se kar deset ekip prepleta v objemu osmih točk in nobena izmed teh ne more biti sigurna, da je že izven nevarnsoti, saj izpadejo kar štiri moštva. Prav zaradi tega bosta Bor in Kontovel pred novo izredno važno preizkušnjo, saj si na domačih tleh proti tekmecem za obstanek ne moreta privoščiti poraza. Tako Limena kot Staranzano pa bosta dopotovala v Trst z »najhujšimi nameni«. Pogovorili smo se z mladim upom Kontovela, Markom Hmeljakom. Trener Ban je mladincem zaupal že od vsega začetka, vi pa ste igrali bolj učinkovito v uvodnem delu prvenstva kot v nadaljevanju. Kako to? Lahko bi rekel, da smo bili na začetku sezone bolj sproščeni, zaradi številnih porazov pa občasno koga izdajo živci. Starejši soigralci bi morali razumeti, da je to za nas prva izkušnja v članski kategoriji in rabili bi več spodbujanja, tudi kadar nam ne gre od rok. Stalne pripombe in kritike imajo lahko negativen učinek, tre- ba je najti vmesno mero. V mladinskem prvenstvu si nabirate dragocene izkušnje, morda pa bi bilo koristneje, da bi igrali v skupini državnih mladincev, kjer bi imeli opravka z vrhunskimi nasprotniki, čeprav bi bile možnosti za kak uspeh minimalne... Med skupinama je razlika velikanska. Je že res, da si proti Scaroneju, Mianiju in ostalim drugače motiviran, vsekakor pa te stalni visoki porazi lahko potrejo in rajši igram za najvišja mesta na deželnem nivoju. Bi se opredelil za novo izkušnjo v primeru zanimive ponudbe kluba izven Trsta? Pri Kontovelu se počutim odlično in si res ne predstavljam, da bi lahko kdaj zapustil to sredino in naše zveste navijače. Ponudba bi morala biti res izredno zanimiva in dobro zasnovana. Jutri vas čaka ena izmed tistih tekem, kjer imata zmaga ali poraz dvojni pomen. Kaj vam bo rekel trener Marko Ban pred tekmo? »Fantje, ne smemo si privoščiti novega poraza, to pa pomeni, da danes zvečer lahko zapustimo telovadnico le z zmago v žepu«, bodo njegove začetne besede in važno bi bilo tudi zmagati z visoko razliko, saj so na prvi tekmi oni slavili s 14 točkami razmaha, najbrž pa M. Hmeljak igra z mladinci in člani Kontovela (f. Ferrari) bo še dodal že znano frazo izpred tekme z Borom Radensko: »danes moramo zaigrati z ... dvanajsterokot-nimi jajci«. NAPOVEDI - Marko Hmeljak Jadran Tkb - San Marino +10 Matchvvinner: K.Starc (1.zbran); top scorer: Mer-lin(4); nad pričakovanjem: Pertot(2). Kontovel - Staranzano +16 Matchvvinner: W.So-sič(5); top scorer: Gri-lanc(ll); nad pričakovanjem: Paulina(2). Bor Radenska - Limena -5 Matchvvinner: D.Bari-ni(l); top scorer: R.Smo-tlak(3); nad pričakovanjem: NOVICE Zois/Cankar v finalu Odbojkarji Zois/Cankarja so se uvrstili v finale pokrajinskega dela v odbojki za višje srednje šole na Goriškem, ki bo v četrtek, 4. 3. 1993 v telovadnici Sole ITI v Gorici z začetkom ob 14. uri. Njihovi nasprotniki bodo vrstniki s šole Galilei in pa ekipa iz Tržiča. V finalu bodo vse tri ekipe igrale vsaka proti vsaki. Velja povedati, da tudi ekipo šole Galilei sestavljajo slovenski dijaki (gre namreč za slovensko sekcijo informatike na tej šoli), tako da se bo prav med Zois/Cankarjem in Galileijem bil boj za prvo mesto. Sola iz Tržiča se v ta »bratski« dvoboj ne bi smela vmešati. V kvalifikacijskem delu so dijaki ekipa Zois/Cankar najprej premagali šolo Brignoli iz Gradišče z 2:0 (15:11,15:10), nato pa še šolo Pacassi iz Gorice prav tako z 2:0 (15:10, 15:0), ki je pred tem premagala' Brignoli. Obe tekmi sta bili dokaj lahki, po začetni neuigrano-sti in delnem podcenjevanju nasprotnika na prvi tekmi pa so fantje zaigrali zelo koncentrirano in nasprotnikom sploh niso dovolili, da bi se razigrali. Kljub prepričljivima zmagama pa so se srečanja precej vlekla, ker je v dvorani nekajkrat zmanjkalo elektrike. ZOIS/CANKAR: Florenin, Paoletti, Devetak, Ko-rečič, Cevdek, Ferfolja, M. in D. Soban, Kovic. Disciplinski ukrepi v amaterskem nogometu Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je v 1. amaterski kategoriji med drugimi za eno kolo izključila.tudi Roberta Kalca (Zarja), v 2. AL so dobili prepoved igranja za eno kolo Valentina Černiča in Marka Zottija (oba Sovodnje), Stefana Beneta (Primorec) in Roberta Pečarja (Breg). Tehnični direktor Krasa Igor Tul pa je izključen do 9. marca. ODBOJKA / MLADINSKA PRVENSTVA NA GORIŠKEM Združena ekipa Soča Valprapor med »dečki« utrjuje vodstvo V sredo premagala tudi Ronchi - Mladinke Posojilnice končale sezono z novim porazom - Play offza naslov »deklic« se bo začel 3. marca MLADINCI IZIDA 5. in ZADNJEGA KOLA: Valprapor Espego -01ympia 3:1, Mossa - Valprapor Espego 2:3. KONČNI VRSTNI RED: Valprapor Espego 8, Mossa Candolini in 01ympia 2. Tolažilna skupina KONČNI VRSTNI RED: Intrepida 8, Turriaco in Grado 2. MLADINKE Z zmago proti Staranza-nu so si naslov prvakinj zaradi boljšega količnika v nizih zagotovile igralke Sagra-da. San Luigi - Posojilnica Sovodnje 3:1 (15:3, 2:15, 15:10,15:11) POS. SOVODNJE: Tomšič, Sošol, Jakin, Devetak, Soban, Jelen, Kocina. Sovodenjke so se poslovile od prvenstva z vnovičnim porazom in torej brez dobljene tekme. Tekma s sicer skromnim San Luigijem je bila vprašanje servisov, igralke Posojilnice pa so bile v tem elementu boljše samo v drugem setu. Zanje je bilo letošnje prvenstvo vsekakor negativno, neprekinjeno serijo porazov pa je treba pripisati tudi premajhni angažiranosti igralk. KONČNI VRSTNI RED: Sagrado in VolIey club Monfalcone 32, Staranzano 28, Fincantieri 26, Torriana in 01ympia 16, Lib. Capriva 12, Lib. Gorizia 10, San Luigi 6, Posojilnica Sovodnje 0. DEČKI Goriška odbojkarska zveza vztraja z objavo lestvice, pri kateri so upoštevani samo rezultati druge faze. Cernu so torej odigrali prvo fazo? Mi objavljamo seštevek točk prve in druge faze, po katerem je več kot očitno, da se prvenstvo odvija v znamenju absolutne premoči združene ekipe Sočanov in valpraporovcev. Acli Ronchi - Soča Valprapor Pos. Sovodnje 0:3 (6:15, 8:15, 6:15) SOČA VALPRAPOR: Makuc, Radetti, Mužič, Plesničar, M. in S. Černič. Čeprav je združena ekipa nastopila v zelo okrnjeni postavi, je spet zmagala brez težav. Danes (ob 19.15 v Stan-drežu) pa bo proti Kr-minčanom bržkone vknjižila še dve točki, medtem ko bo Valprapor Soča v nedeljo ob 10.30 gostil Torriano. OSTALI IZID 4. KOLA 2. FAZE: Cormons - Valprapor Soča Kmečka Konjske dirke piše: Giorgio Pletterscek I DOHOS IgtO ZQ VOS TOtOCOldO Najbolj negotovo bo tokrat v Neaplju Zanimiva dirka se obeta še v Firencah 1. dirka (Rim): Blu Way 2 (skupina 2) se bo boril za zmago, iz skupine X pa ima enake načrte Noal, v boj se bo vmešal še Sibelius (1); 2. dirka (Piša): Rade-gonda (l) ima vse atribute za dobro dirko, paziti pa bo moral na Exclusive Guesta (X), med favoriti pa je tudi Golden Guli (skupina 2); 3. dirka (Milan): kasač Neckar (2)bo skušal ponoviti zmago iz Firenc, opozarjamo pa še na Nada Del Ronco (X) in No-mibor Cerna (1); 4. dirka (Neapelj): tu gre za zelo negotovo dirko, v kateri so naši fa- voriti Lanturlu Dra (2), Nuasci Ar (1) in Isidoro di Who (X); 5. dirka (Taranto): v skupini X je nedvomno najboljši Giobbe Al. Iz te skupine opozarjamo tudi na Ipogeo Bella, iz skupine 2 pa na Manerija; 6. dirka (Firence): naša pozornost velja Loslenu (2), Noville (X) in Limpe-ro (1). Dirka tris Naši favoriti: 20) Mor-gante Red, 7) Gigino Ric, 22) Melis Del Rio. Dodatek za sistemiste: 14) Made in Italy, 9) Nu-ma Imperatore, 6) Longo-bardo San. Totip L — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2X 1 1 X2 2 IX 12 X X X2 2 X2 Massimo Vrše Brescia - Parma X Cagliari - Afalanta X2 Fiorentina - Infer X2 Genoa - Lazio IX Milan - Sampdoria X Napeli - Ancona 1 Roma - Juventus X2 Torino - Pescara 1 Udinese-Foggia 1X2 Bari - Lucchese 1 Bologna - Reggiana 2 Piša - Cremonese X Verona - Padova 1X2 Massimo Vrše (letnik 74) je srednji napadalec mladinske pstave Zarje. Nogometu se je približal pri Bregu v kategoriji začetnikov, po treh sezonah pa je prestopil k Triestini, kjer je uspešno igral pri najmlajših in naraščajnikih. Zaradi hude poškodbe ramena je v lanski sezoni miroval, letos pa je prestopil k Zarji, kjer je spet v rokah »misterja« Cattonarja in enkrat je bil tudi sklican v člansko postavo. Rad sledi tudi vsem večjim športnim panogam. Prejšnjič je Romana Maiano zadela le pet izidov. banka 0:3. Torriana ni igrala. VRSTNI RED: Soča Valprapor 22, Torriana 14, Acli Ronchi 12, Valprapor Soča Kmečka banka 4, Libertas Cormons 2. DEKLICE Regularni del sezone se je končal, play off štirih najboljših za določitev pokrajinskega prvaka pa se bo začel 3. marca. Za naslov se bodo potegovale šesterke Arcoela iz Tržiča, Staranza-na, Azzurre in Dom Imse. V prvem kolu bodo domovke gostile Arcoel, ki velja tudi za glavnega favorita Dekleta Soče so zaradi slabše razlike v nizih pristale v tolažilno skupino za uvrstitve od 9. do 14. mesta, v kateri so še Grado, Volley club Tržič, Acli Ronke, Lib. Cormons in Šanson Ločnik, čeprav bi si verjetno zaslužile nastop v skupini za uvrstitve od 5. do 8. mesta. NARAŠČAJNIKI IZIDI 2. KOLA: 01ympia - Valprapor CDR 0:3, Torriana - Fincantieri 3:0. VRSTNI RED: Valprapor CDR 4, Torriana 2, 01ympia in Fincantieri 0. (01ympia in Fincantieri imata tekmo manj) NARASCAJNICE Po odložitvi tekme s Far-ro bodo domovke spet na igrišču v nedeljo, ko bodo gostovale v Zagraju. IZIDI 11. KOLA: Dom Imsa - Farra odložena, Acli Ronke - Staranzano neodi-grana, Mossa - Pizzeria Ita-lia neodigrana, Grado - Libertas Gorizia 3:0, Fincantieri - Sagrado 1:2. VRSTNI RED: Grado 29, Farra 24, Dom Imsa in Staranzano 23, Sagrado 18, Pizzeria Italia 16, Libertas Gorizia 13, Mossa in Fincantieri 5, Acli Ronke 0. M.Simonič(6). Inter 1904 - Cicibona Plaster +20 Matchvvinner: A.Ko-vačič(l); top scorer: R.Si-monič(l); nad pričakovanjem: Jankovič(5). Fincantieri - Sokol Warm+6 Matchvvinner: D.Starc(7); top scorer: Sker-lavaj(4); nad pričakovanjem: Ušaj(l). Breg - Ferroviario -8 Matchvvinner: M.Sal-vi(5); top scorer: Ko-rošec(7); nad pričakovanjem: Schiulaz(5). Petirolifera - Dom Simek -10 Matchvvinner: Semo-lič(2); top scorer: Peča-nac(6); nad pričakovanjem: Košuta(2). Presenetljivi »hat trick« naših ekip? Težka naloga Cicibone Po totalnem »debaclu« prejšnjega kola, ko smo zabeležili same poraze, preti nevarnost, da bo tudi v tem kolu trda predla našim ekipam v Promocijski ligi. Iskreno rečeno bi lahko vse tri tekme naših postav zaznamovali z znakom X, saj bo Cicibona imela težko nalogo v gosteh pri Inter ju 1904, Sokol bi lahko izkoristil slabo formo in nekaj prisilnih odsotnosti diskvalificiranih igralcev Fincantierija, še najtežjo nalogo pa ima Breg, ki pa bi v najboljši preobleki lahko tudi presenetil nekdaj nepremagljivo peterko Ferroviaria. Na Goriškem bo imel Dom opravka z ekipo Pe-trolifera, ki zaseda mimo pozicijo na sredini lestvice, Mianovi fantje pa bi z učinkovito igro lahko zabeležili nov uspeh, čeprav so na tej tekmi favoriti domači košarkarji. Cicibona se je s tesnim porazom proti Santosu oddaljila od vodilne Barcolane, zanimivo pa je, da se bo mnogo odločalo že v naslednjih dveh kolih. 2e jutri je na sporedu tekma Santos - Bar-colana, teden kasneje pa Barcolana - Ccibona, kar pomeni, da je teroetično še možna vsaka kombinacija. Matijevi fantje pa morajo paziti tudi na ostalih tekmah in že v nedeljo zvečer bodo morali proti največjemu razočaranju prvenstva Interju 1904 igrati v najboljšem slogu, če se želijo izogniti novemu porazu. Pomanjkanje pravih motivacij je eden izmed razlogov za slabe uspehe Sokola, ista bolezen pa je zajela tudi igralce Fincantierija, ki so na zadnji tekmi visoko zgubili z Libertasom, za nameček pa je moral še kdo predčasno v slačilnico zaradi ugovarjanja sodnikom. Zanimivo bo preveriti, katera postava preživlja hujšo krizo. Mnogo bolj delikatna je situacija Brega, ki je ponovno med kandidati za izpad. Libertas, Sco-glietto in Fiamma so se z nekaterimi presenetljivimi uspehi približali sredini lestvice in primerno bi bilo, da bi Cancianijeva ekipa spet zaigrala kot pred mesecem dni, ko je zanesljivo premagovala kogarkoli, medtem ko ima sedaj za sabo že tri zaporedne katastrofalne poraze (-19, -36 in -25). Proti solidnemu Ferroviariu je naloga seveda zelo zahtevna, primerno pa bi bilo, da bi Brežani ne metali predčasno puške v koruzo, saj je tesen poraz z boljšimi nasprotniki vsekakor časten. (V.Jogan) ODBOJKA /VI. MOŠKI DIVIZIJI Po spodrsljaju Našega praporja se je položaj v skupini B zapletel Olympia Jestvine Pintar se v skupini A 1. MD bori za uvrstitev v play off (foto Jarc) 1. MOŠKA DIVIZIJA Skupina A IZIDI 11. KOLA: Valprapor Vini Pintar - Soča Valprapor Pos. Sovodnje 3:0, 01ympia - Fincantieri 2:3, Intrepida - Acli Ronchi 3:2, Caldini - Mossa 1:3. VRSTNI RED: Fincantieri 22, Valprapor Vini Pintar 20, 01ympia 14, Mossa 12, Soča Valprapor Pos. Sovodnje 10, Caldini 6, Intrepida 4, Acli Ronke 0. Skupina B Corridoni - Naš prapor 3:2 (10:15, 15:7, 15:6, 4:15, 15:13) NAS PRAPOR: Koršič, Sošou, Boškin, Paulin, Mikluš, Bevčar. Po tem porazu so si igralci Našega praporja nekoliko zakomplicirali pot v play off. Do konca regularne faze morajo igrati še s Turriacom in vse boljšo Torriano in za osvojitev drugega mesta v skupini bo treba zmagati vsaj enkrat. Proti Corrido-niju so zaigrali slabo, povrhu pa so bili okrnjeni. Laghko pa bi vseeno zmagali, saj so v 5. nizu že vo- dili z 8:5 in tudi 12:10. IZIDI 11. KOLA: Corri-doni - Naš prapor 3:2, Fos-salon - Torriana 1:3, Lib. Cormons - Lib. Turriaco 0:3, San Luigi ni igral. VRSTNI RED: San Luigi 18, Naš prapor 14, Lib. Turriaco in Corridoni 10, Torriana 8, Cormons 6, Fossalon 0. 2. ZENSKA DIVIZIJA Dom Imsa - VB L Cormons 3:0 (15:2,15:2,15:1) DOM IMSA: Tomšič, Kovic, Lutman, Zavadlav, Mikluš, Cemic, Koršič. Čeprav je Dom Imsa tokrat nastopil prav z najm-lajsimi ni imel proti Kr-minčankam nobenih težav. Dekleta velja pohvaliti, ker niso niti za hip popustila, čeprav je bil nasprotnik objektivno prešibek. V torek bi bile morale domovke igrati še tekmo 4. kola proti Tomani, a je bilo srečanje odloženo. Soča Gostilna Devetak -Staranzano 0:3 (13:15, 8:15,11:15) SOČA: V. in M. Cemic, K. in V. Devetak, Florenin, Pellegrin, Pinello, Tuniz. Sočanke so se še nepre- maganim nasprotnicam dobro upirale. V prvem in tretjem nizu so bile na začetku v vodstvu, vendar pa so nato naredile nekaj napak, Staranzano, ki ima zelo dober sprejem servisa, pa je to izkoristil. (S. Pellegrin) OSTALI IZIDI 3. KOLA: Intrepida - Torriana 0:3, San Luigi - Grado 3:0. VRSTNI RED: Staranzano 6, San Luigi, Torriana in Dom Imsa 4, Soča Gostilna Devetak, Grado in Intrepida 2, VB L Cormons 0. Obvestila TPK SIRENA obvešča člane, da bo 16. REDNI OBČNI ZBOR jutri, 27. t. m., ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju na pomorskem sedežu v Viale Mira-mare 32. Dnevni red: 1. nova gradba, 2. poročila, 3. volitve in 4. razno. ŠTAFETA / ZENSKE 4X10 KM FALUN - V teku ženskih štafet na 4x10 km ruske tekmovalke niso dovolile nobenega presenečenja in so skupno osvojile že deseto zlato odličje v štafeti na velikih mednarodnih tekmovanjih. Srebrno odličje so si med 15 državami priborile Italijanke, bronasto pa Norvežanke. Jelena Valbe in Ljubov Jegorova sta najuspešnejši z zmagama na svetovnem prvenstvu leta 1991 in olimpijskih igrah lani, Valbe ima še srebro s SP v Lahtiju leta 1989. Larisa Lazutina je lani tudi tekla na 01, Nina Gavriljuk pa si je olimpijsko štafetno zmago pritekla že v Cal-garyju leta 1988. Vse Rusinje so bile zelo zadovoljne z zmago. Jelena Valbe, ki je štartala prva, je vedela, da mora dati vse od sebe, če želi slediti zelo dobrim tekmicam. Najnevarnejša je bila Nor-vežanka Trude Dyben-dahl, ki je nato bila najhitrejša v prvi predaji, dobrih šest sekund pred Valbejevo, ki je imela dobre smuči, vendar pa si je Želela, da bi drsele še za malenkost boljše. Druga se je podala na progo Larisa Lazutina, svetovna prvakinja v teku na 5 km v klasičnem slogu, ki je Norvežanko Inger-Helene Nybraaten prehitela Ze po 500 metrih. Svoji ekipi je pritekla 10 sekund prednosti pred združeno štafeto Češke in Slovaške, za katero je tekla izvrstna Katerina Neumannova. »Poskušala sem teči po najboljših močeh. Res sem izgubila nekaj sekund prednosti pred Norvežanko Anito Moen, kar pa k sreči ni bilo usodno za našo ekipo,« je dejala tretja ruska tekačica Nina Gavriljuk, ki je poročena s tekačem Igorjem Badamšinom, po porodu pred tremi leti pa se je uspešno vrnila v izredno močno rusko reprezentanco. Ljubov Jegorova je tekla na zadnjih petih kilometrih in je na predajnem mestu mislila samo na zmago: »Vedela sem, da je Stefania Bel-mondo za mano, zato sem bila vendarle malce zaskrbljena. Toda upala sem, da bom lahko v končnici, če bi prišlo do nje, zmagala.« Italijanka Manuela Di Centa je ve-' dela, da imajo izredno ekipo, toda tekma je tekma in nikoli ne veš, kaj se bo zgodilo. Biče Vanzetta je bila kot prva tekačica šele sedma, Manuela Di Centa je z najboljšim časom druge predaje, prvi dve sta bili v klasičnem slogu in drugi dve v prostem, pritekla Italiji tretje mesto, ki ga je ubranila tudi Gabriella Peruzzi. Zadnja tekačica Stefania Belmondo pa je bila po Rusinje zlate Azzurre pa 2. Iz Faluna Jasna Mhinkovic pričakovanjih močnejša od Norvežanke Elin Nil-sen. »Lahko bi se zgodilo, da bi zasedle šele četrto ali peto mesto, zato je bronasto odličje uspeh,« je dejala Trude Dyben-dahl. Norvežanke je v veliki meri vzpodbudila izjemna bera kolajn njihovih tekačev. »Do olimpijskih iger v Lillehammerju imamo tudi tekačice veliko časa, da izboljšamo formo,« je še dodala Trude. Rezultati: ženske - 4x5 km (2 klasično in 2 prosto): 1. Rusija (Valbe, Lazutina, Gavriljuk, Jegorova) 54:15, 7, 2. Italija (Vanzetta, Di Centa, Pa-ruzzi, Belmondo) 54:35, 1, 3. Norveška (Dyben-dahl, Nybraaten, Moen, Nilsen) 55:09, 0, 4. Finska 55:30, 0, 5. Češka in Slovaška 55:30, 8, 6. Švedska 56:12, 9, 7. Švica 56:37, 0, 8. ZDA 57:22, 3, 9. Francija 57:46, 7, 10. Nemčija 58:07, 9, Japonci proslavljali v kitajski restavraciji FALUN - Takanori Ko-no, Masashi Abe in Kenji Ogivara so ekipni svetovni prvaki v nordijski kombinaciji. Po sijajnem nastopu Japoncev na 90-metrski skakalnici tekmeci v štafetnem teku 3x10 km sploh niso imeli možnosti, da bi izničili velikanski zaostanek. Drugo mesto so osvojili Norvežani in tretje Nemci. Ze pred Startom so se Norvežani sprijaznili z dejstvom, da je zaostanek sedmih minut in 44 sekund nemogoče nadomestiti. Takanori Kono je v primerjavi s prvim Norvežanom Trondom Ei-narjem Eldnom, ki je Nemca Thomasa Dufterja prehitel na šestem kilometru, izgubil dve minuti in pol. Knut Tore Ape-land je zmanjšal razliko na štiri minute in 9 sekund, Fred Borre Lund-berg pa je pritekel v cilj kot drugi, tri minute in 46 sekund za Kenjinjem Ogivaro. Veselje Japoncev je bilo ob zmagi neizmerno in so jo tudi primerno proslavili. »Zavili bomo v kitajsko restavracijo, se najedli in tudi kaj spili, nato pa se pošteno naspali,« je na tiskovni konferenci razkril načrte svetovni prvak, 23-letni Kenji Ogivara. Ob prvem mestu je Masashi Abe, ki je pomivalec oken v komunalnem podjetju v Nagara, s ponosom pripovedoval, da se je za nordij- sko kombinacijo odločil zato, ker se mu zdi kraljevska disciplina. Čeprav je bil pred štirimi leti svetovni prvak tako posamezno kot ekipno, je bil srebrnega odličja vesel tudi najboljši tekač med kombinatorci Trond Einar Elden. Tekmovalec iz Trondelaga na osrednjem Norveškem je po 21. mestu na prejšnjem SP zbral vse moči in se znova vrnil med svetovno elito. »Skakati in teči na smučeh sem začel še s petimi leti. Z bratom nama je bilo všeč, da sva lahko počela oboje. Naša disciplina je enkratna in tudi koristna za zdravje, »je menil 23-letni študent telesne vzgoje. »Med pripravami na prihodnjo sezono se bomo morali bolj posvetiti skakalnemu treningu, najbrž se bomo pridružili našim skakalcem ki so na tem svetovnem prvenstvu dosegli imeniten uspeh. Ce izboljšamo svoje skakanje, tudi Japonci niso nedosegljivi. Prav bi bilo, da bi jih na olimpijskih igrah prihodnje leto pred domačimi gledalci premagali,« je svoje želje izrekel Fred Borre Lundberg, svetovni prvak leta 1991. Rezultati: nordijska kombinacija - ekipno: 1. Japonska (Kono, Abe, Ogivara), 1; 19:25, 7, 2. Norveška (T.E. Elden, Apeland, Lundberg) zaostanek 3:46, 3, 3. Nemčija (Dufter, Deimel, Pobi) 8:30, 5, 4. Švica 11:13, 4, 5. Češka 12:09, 4, 6. Italija (S. Pinzani, A. Cecon, Longo) 12:09, 8, 7. Avstrija 14:59, 4, 8. Finska 16:26, 6, 9. Estonija 17:07, 3, lCh- Francija 18:56, 2, 11. Belorusija 23:38, 6. Medalje po 11 odločitvah Z S B Sk Norveška 5 3 4 12 Rusija 3 2 1 6 Italija 1 1 1 3 Japonska 2 - - 2 Kazahstan - 2 1 3 Finska - 1 1 2 Češka " 1 - »' ' 1 Ceška/Slovaška - 1 - 1 Avstrija - - 2 2 Nemčija - - 1 1 r v OSPREDJU / SPRVA SKAKALEC, ZDAJ PA... n Tekaški kralj Bjorn Dahlie Dve zlati že ima, dve še pričakuje FALUN - Dve zlati kolajni na svetovnem prvenstvu v Falunu že ima (na 30 km v klasičnem slogu in v zasledovalnem teku), do konca tekaških tekmovanj pa sta še dve preizkušnji - štafetna, kjer je prvo mesto tako rekoč Ze rezervirano za Norvežane, in tek na 50 km v prostem slogu, v katerem je olimpijski zmagovalec. Bjorn Dahlie utegne postati tekaški kralj devetdesetih let. Začel je s tremi zlatimi in eno srebrno kolajno na olimpijskih igrah, ob tem je lani osvojil še svetovni pokal in vodi tudi v letošnjem točkovanju. Dahlie je zares popolni tekač. »V otroških letih nikoli nisem bil zvezdnik. Kot po pravilu sem bil večinoma uvrščen v zadnjem delu in sem se šele kot mladinec uvrstil v državno reprezentanco. Moj prvi velik uspeh je sledil šele leta 1987, ko sem bil četrti na mladinskem svetovnem prvenstvu,« pravi tekač iz Nannestada, mesteca, ki leži 60 km severno od Osla. Sicer je začel kot skakalec, toda ko so skakalnice postale prevelike, je mama menila, da bi bilo bolje, če bi se odločil za manj nevarno športno disciplino in tako je pristal pri teku. »Zmeraj sem štartal izredno hitro in bil na prvih kilometrih med vodilnimi, toda nikoli nisem vzdržal do cilja,« pravi rdečelasec. Prejšnjemu trenerju norveške reprezentance Akeju Jonssonu je bil všeč fant, ki si je upal tvegati, čeprav ni nikoli pritekel v cilj kot bi si želel. Vzel ga je v ekipo že na olimpijske igre v Calgary leta 1988, da bi se fant kaj naučil. Dve leti pozneje pa mu je uspel prodor z zmago na tekmi za svetovni pokal v Salt Lake Cityju (ZDA) na 15 km: »Takrat sem prebil zid, spoznal sem namreč, da lahko celo tekmo tečem v enako visokem tempu.« Noben tekač na svetu se ne zna tako izčrpati kot Bjorn Dahlie. Vsi so že lahko na televizijskih zaslonih videli, kako se po vsakem teku zgradi v ciljnem prostoru, popolnoma izčrpan. »Po vsakem nastopu potrebuje nekaj ur, da pride k sebi. Najraje spi in nihče ga ne sme zmotiti,« pravijo v norveški reprezentanci. Njegov tempo na Startu je velikokrat prehiter tudi za Bjorna samega. Tudi na olimpijskih igrah je bilo tako. »Sest do sedem kilometrov pred ciljem je bil Bjorn popolnoma na koncu z močmi. Zadnjih 5 km je pil na vsakem kilometra,« sedaj smeje pripoveduje trener Inge Braaten. 16. junija bo Bjorn dopolnil 26 let, seznam njegovih uspehov pa je že tako obsežen, da utegne biti hud tekmec tudi Gun-deju Svanu in Sixtenu Jernbergu. Vrhunec njegove dosedanje kariere so bile tri zlate kolajne na OI, takrat je bil tekaški kralj, na nobeni tekmi pa ni bil slabši kot četrti. »Moj velik cilj so OI na domačih tleh. Rojaki bodo zahtevali zmage tudi v Lillehammerju,« pravi Bjorn. Prejšnja leta Falun ni bil srečen kraj zanj. »Spomnim se leta 1987, ko sem bil prvič tukaj. Prvič naj bi tekel prvo predajo za prvo štafeto Norveške in Ake Jonsson je naročil švedskim novinarjem, naj bodo posebej pozorni na Dahlieja,« je dejal zmeraj nasmejano Bjorn in nadaljeval: »Popolnoma sem odpovedal in izgubil dve minuti že v prvi predaji in s tem so imeli pokvarjen dan vsi v norveški ekipi...« Konec januarja na državnem prvenstvu je z dobro formo napovedal uspeh na svetovnem prvenstvu. Na 10 in 15 km je odpravil vse tekmece na čelu z Ve-gardom Ulvangom. Vseeno mu je, v katerem slogu teče. Zlasti v klasičnem slogu je celo napredoval glede na lah-sko sezono, kajti zmagal je v zasledovalnem teku v Ramsauu, Kavgolovu in na državnem prvenstvu. Tako Zeljeni naslov v klasičnem slogu pa je osvojil že tudi v Falunu. »Tačas je Bjorn v strašanski formi,« je dejal tudi Inge Braaten. (J. M.) NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP - 1. SKUPINA Italijani so na Portugalskem končno uresničili Sacchijev koncept igre Strelci Casiraghi, B. in D. Baggio - Neregularen zadetek gostiteljev Veselje po uvodnem golu Roberta Baggia (AP) OPORTO - Trinajstica je tokrat prinesla srečo. Zgodilo se je na kvalifikacijski tekmi za svetovno nogometno prvenstvo med Portugalsko in Italijo. Arrigo Sacchi je namreč trinajstič vodil azzurre s klopi in trinajstič poslal na igrišče postavo, ki se je razlikovala od prejšnje, kar je nemalo razburjalo poznavalce nogometa v Italiji. Toda trmasti Sacchi je imel tokrat prav. Prvemu polčasu italijanskih nogometašev se ni bilo mogoče načuditi. Zaigrali so sijajno, kot Sacchijev Milan v najboljših časih in povsem nadigrali v obrambi neorganizirane Portugalce. Po dolgi podaji izrednega Maldinija je mrežo že v 2. minuti zatresel Baggio, v 28. mi- nuti pa je mladi Albertini lepo odkril Casira-ghija. Na žogo sta se poleg njega podala še vratar in branilec, a Juventusov napadalec je bil hitrejši in spretnejši in žoga se je počasi zakotalila v mrežo. Težke trenutke so az-zurri preživljali samo na začetku drugega dela igre, ko so Portugalci s Fernandom Coutom dosegli tudi svoj zadetek, ki pa je bil povsem neregularen: Couto se je namreč v skoku dotaknil žoge z roko, povrhu pa je še podrl vratarja Pagliuco. Zadetek je opogumil gostitelje, Italijani pa so se zmedli. Portugalci so imeli še dve dobri priložnosti in kazalo je, da bodo prej ali slej izenačili, toda brž ko so popustili, jih je Dino Baggio »kaznoval« (29. min.) s silovitim strelom od daleč. To je bila za Portugalce prava hladna prha, gledalci so obnemeli in tekme je bilo tedaj konec. Čeprav so Portugalci pokazali velike vrzeli v obrambi, azzurri pa so imeli tudi precej sreče, je bil Sacchi, z njim pa vsa nogometna Italija, nadvse zadovoljen bodisi zaradi rezultata bodisi zaradi igre. Skratka, azzurri so si oddahnili in lahko zdaj z optimizmom gledajo na prihodnost. VRSTNI RED 1. SKUPINE: Švica (4 tekme) 7, Italija (4) 6, Škotska (4) 4, Portugalska (3) 3, Malta (5) 1, Estonija (2) 1. NOVICE Short hrani moči LINARES - V znanem španskem turističnem mestu nastopa na mednarodnem veleturnirju skoraj vsa svetovna šahovska elita, na čelu s svetovnim prvakom Kasparovim. Udeležbo je odpovedal le izzivalec svetovnega prvaka Anglež Short, ki prav gotovo hrani moči za naporen dvoboj s šahovskim kraljem. Na turnirju nastopa 14 igralcev, ki se bodo pomerili po Bergerjevem sistemu. Vrstni red po 2. kolu: Beljavski, Sirov 2, Timman, Kramnik, Anand in Geljfand po 1 točko. (T. P.) Wheaton že med gledalci SCOTTSDALE - V dragem kolu mednarodnega teniškega turnirja z nagradnim skladom 300.000 dolarjev, v ameriški zvezni državi Arizoni, so bili doseženi naslednji rezultati: Rostagno (ZDA) - Enquist (Sve) 6:1, 6:4, Cesnokov (Rus) -Yzaga (Per) 6:4, 6:2, Gilbert - 0’Brien (oba ZDA) 1:6, 7:5, 6:3, Ondraska (JAR) - Wheaton (ZDA) 7:5, 6:3. Austinova izločila Maleevo INDIAN WELLS - Na ženskem teniškem turnirju v Kaliforniji z nagradnim skladom 350.000 dolarjev je za prvovrstno presenečenje poskrbela 30-letna veteranka Tracy Austin. S 6:2, 2:6 in 6:3 je premagala drago nosilko Bolgarko Kateri-no Maleevo in po triinpolletni odsotnosti napovedala uspešen povratek na teniška igrišča. Rezultati 2. kola: M. Maleeva (Bol) - Alter (Kan) 6:3, 7:6 (7:1), Provis (Avst) - Mali (ZDA) 6:1, 6:0, Wood (VB) - Rinaldi (ZDA) 5:7, 7:5, 6:2, Rottier (Niz) - Števen (ZDA) 6:0, 6:4, Schultz (Niz) -Van Rensburg (JAR) 6:4, 6:3, Po - Grossman (obe ZDA) 6:2, 2:6, 7:6 (7:3). Poljakinje in Italijanke v finalu PARMA - V finalu pokala Lilliane Ronchetti za košarkarice se bosta pomerili ekipi 01ympije Poznan iz Poljske in Parme iz Italije. Poljakinje so v povratni polfinalni tekmi v gosteh premagale francoskega Velenciennesa Orchiesa z 82:78 in se kljub porazu na domačem igrišču (72:73) zaradi boljše razlike v koših uvrstile v polfinale. Italijanke pa so doma ugnale ekipo Vicenze kar z 90:70, boljše so bile že na prvi tekmi, ko so zmagale z 69:68. Finalni tekmi bosta na sporedu 10. in 17. marca. Seizingerjeva najhitrejša VEVSONNAZ - Na drugem treningu smuka v švicarskem Veysonnazu je bila najhitrejša Nemka Katja Seizinger, pred Francozinjo Regine Cavagnoud in norveško »lepotico« Astrid Lode-mel. Tekmi za svetovni pokal v ženskem smuku bosta v petek in soboto. Rezultati: 1. Seizinger (Nem) 1:35, 65, 2. Cavagnoud (Fra) 1:35, 82, 3. Lodemel (Nor) 1:35, 93, 4. Merle 1:35, 96, 5. Montillet (obe Fra) 1:36, 48. Belgijci najbolje pripravljeni SHEERENBERG - V deželi tulipanov se je končala mednarodna 189 km dolga kolesarska dirka »Grand Prix Wieler Revue«, na kateri so imeli, ob odsotnosti nekaterih najboljših kolesarjev, največ uspeha belgijski kolesarji. Rezultati: 1. Museeuvv 4:59, 17, 2. Nelissen, 3. De Clerq (vsi Bel), 4. Koerts, 5. Hoffman (oba Niz) -vsi v času zmagovalca. Velasco o »izključitvi« Lucchette in Vulla MODENA - Trener italijanske odbojkarske reprezentance Julio Velasco je včeraj odgovoril na polemike, do katerih je prišlo potem, ko se je odločil, da v reprezentanco ne pokliče Andrea Lucchette in Fabia Vulla. »Za odločitev v celoti odgovarjam, gre pa izključno za tehnične razloge. Razumljivo je, da se s tem vsi ne strinjajo, toda vsak trener ima neodtujljivo pravico oziroma dolžnost, da izbere igralce, ne da bi pri tem popustil kakršnemukoli pogojevanju ali izsiljevanju,« je poudaril Velasco. Trener azzurrov je še dejal, da ne želi nikakršne polemike osebnega značaja z Vullom, Lucchette pa se rajši spominja kot kapetana »največje italijanske odbojkarske reprezentance vseh časov in kot simbola ekipe, ki je ob tem, da je zmagala dosti, znala tudi dostojanstveno izgubiti.« Velasco je tudi zanikal, da bi odločitev o tem, da ga ne bo več klical v reprezentanco Lucchetti sporočil po telefonu. »Dobila sva se doma in imela dolg pogovor, h kateremu ni več kaj dodati, razložil pa sem svoje razloge za odločitev, ki sem jo sprejel izključno v interesu odbojke,«je še dejal Velasco. Dinamo, Hašk, Croatia, Dinamo? Komedija s spreminjanjem imena se pri zagrebškemu nogometnemu klubu nadaljuje ZAGREB - Nekdanji najbolj znani zagrebški nogometni klub Dinamo je pred nekaj manj kot dvema letoma, v obdobju sprememb vsega v zvezi z razčiščevanjem s »črno« preteklostjo, spremenil svoje ime v BASK Gradanski. Nič niso zalegla nasprotovanja navijačev, znanih Bad Blue Boysov, in njihov obupni klic: »Ne dotikajte se svetega imena Dinama!« Zagrebški plavi so morali kljub temu prevzeti ime dveh nekdaj znanih nogometnih klubov. Največja farsa je, da je obstajal tudi predlog, naj se bivši Dinamo imenuje HNK HASK Gradanski (Hrvatski nogometni klub - Hrvatski akademski športski klub Gradanski). Pravijo, da je tako želel nekdanji predsednik NK Partizana dr. Franjo Tudman, kar dokazuje tudi podatek, da je celo vsemogočni Antun Vrdoljak samo dan pred sprejemom te odločitve Gojko Marinkovič zatrdil, da Dinamo ne bo spremenil svojega imena. Komedija s tem pa še zdaleč ni bila končana. Od ponedeljka je bivši Dinamo in začasni HASK Gradanski po odločitvi skupščine postal Croatia Zagreb. Predlog, naj se klub imenuje HDZ (Hrvatski Dinamo Zagreb), ni zmagal, kljub temu pa so za to spremembo glasovali prav tisti ljudje, ki so se prej tako soglasno borili za smešno skovanko. Spet niso spoštovali volje navijačev in javnosti, zato predsedniku Bad Blue Boysov (BBB) ni preostalo drugega, kot da je izjavil: »To, kar počnete, ni dobro, ker tudi sami veste, da delate po nalogu oblasti. Navijači Dinama so se na maksimirskem travniku prvi dvignili v obrambo hrvaške demokracije. Veliko nas je padlo tudi v domovinski vojni. Ime, ki ga predlagate, lahko nosi edino hrvaška reprezentanca. Nemčija, na katero se tako radi sklicujete kot na primer demokracije, je dresdenskemu klubu pustila ime Dinamo, ker so tako hoteli njegovi navijači.« Po prihodnjih volitvah bo mogoče ta združba spet visoko dvigovala roke in ploskala kakemu drugemu imenu. Mogoče celo imenu Dinamo, ki ga je bilo treba najprej menjati. Kdo ve.. __________KOLESARSTVO / V LONJERJU PRI TRSTU___________ Predstavili 17. Trofejo ZSŠDI V Lonjerju so sinoči predstavili 17. mednarodno kolesarsko dirko Alpe Adria, ki poteka pod pokroviteljstvom ZSSDI in v organizaciji KK Adria. Dirka bo letos na sporedu 7. marca, dolga pa bo 149 km. Na njej običajno nastopajo najboljši amaterski kolesarji iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Češke, Slovaške, letos pa bodo na novo prisotni tudi Avstrijci. O pomenu in kvaliteti same dirke pričaju tudi osvojeni svetovni naslovi nekaterih udeležencev v preteklih letih, lanski zmagovalec Ca-sartelli pa je v Barceloni osvojil olimpijski naslov. ' *'■' . s : m m m S j* wmm ’ i9|SJB' ' mma ipfiB — mm VAS ST K S SVETOM TISKA I ^ ^ ** w ■■ w ■V1 1 1 ^ lx W lir V!!S^ .£ , : 1 ■ • tNPraHraf 15 wr. j&gyw fljHBK fp 'r * ° * V v»?«BS!^32£^ vi \ > \ \ __ j. DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU TRST TEL. 040/7796666 FAKS 040/7796402 SEŽANA TEL. 067/73373 FAKS 067/31202 o GRAFICENTEI Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN JUTRI : ob 21.00 (Okrogla dvorana) Strnisa/Frey: Žabe. Koprodukcija Koreodrama in Cankarjev dom. Cena vstopnic 600 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 19. in 21.30 un ter 1., 2., 3., 4. in 5. ob 19. in 21.30 uri (Linhartova dvorana) Molitveni stroj Noordung. V izvedbi Opere in baleta Ljubljana. Vstopnice 600, 750 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG LJUBLJANA DANES: ob 19.30 uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili (izven). Ob 20. uri (Mala drama) M.Gad: Samo igra je in ne boli. Za izven. JUTRI: ob 19.30 uri H.Ibsen: Nora. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja (konto). Ob 20. uri (Mala drama) A.Nicolaj: Blagi pokojniki, dragi možje. Monodramski nastop Polone Vetrih. Za izven. Informacije in rezervacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter od 18. ure do začetka predstave na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 19. uri Bizet-Scedrin: Carmen, balet - premiera; Bartok: Čudežni mandarin (obnovljena predstava). JUTRI: ob 19.00 uri Netopir. NAPOVEDUJEMO: 6. 3. ob 19. uri Verdi: Revnem. Operni gala koncert. Blagajna je odprta med 11. in 13. uro ter med 17. in 19. uro. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V PRIHODNJIH DNEH: 2. marca ob 19. uri Cehov-Brasch: Platonov. Za abonma Torek in izven. Informacije in rezervacije od 10. do 12. ure in uro pred predstavo na tel. 061/210-852. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 19. uri A. A. Rozman: Tarif, režija Veno Taufer (za izven). JUTRI: ob 19. uri A.A. Rozman: Tartif (za izven). V PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob 22.uri E.Ione-sco-D.Zlatar-Frey: Prihajajo. Za izven. Prodaja in rezervacija vstopnic v Galeriji SMG na Trgu francoske revolucije 5 med 10. in 12. uro ter med 15.30 in 17.30, na dan predstave pa tudi uro pred predstavo pri blagajni SMG. VITEŠKA DVORANA KRIŽANK JUTRI: ob 24. uri VValter VVolf, v izvedbi gledališča Vdor realnega. V PRIHODNJIH DNEH: 2».t.m. ob 20. in 22.30 uri VValter VVolf v izvedbi gledališča Vdor realnega- šentjakobsko gledališče DANES: ob 16. uri Levstik-JovanoviC-PartljiC: Martin Krpan (zaključena). kd spanski borci DANES: ob 8.30, 10. in 12. uri Gavran: Mož moje žene. Vse predstave so zaključene. Informacije na tel. 061/448-920. MARIBOR SNG DRAMA DANES: ob 21. uri (Mali oder) Isadora, koreo- dramski projekt. JUTRI: ob 21.uri (Mali oder) Isadora, koreodram-ski projekt primabalerine Maje Serbljenovic-Turcu. Informacije in rezervacije na tel. 062/221-206. SNG OPERA IN BALET V PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob 11.uri (Kazinska dvorana) javna tiskovna konferenca pred premiero opere Rigoletto. V matineji se bodo predstavili ustvarjalci z arijami iz predstave. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE DANES: ob 12. in 19.30. uri R.Cooney: Zbeži od žene. Gostuje Prešernovo gledališče iz Kranja. Informacije na tel. 063/25-332. KLUB JUTRI: ob 17. uri A. Strindberg in Eksperimentalno gledališče F: Gospodična Julija. V izvedbi Eksperimentalnega gledališča F Gimnazije Celje. VELENJE DOM KULTURE DANES: ob 19.30 F. Schiller: Razbojniki. Gostuje SLG Celje. Za gledališki abonma in izven. JUTRI: ob 19.30 obisk na Dunaju - kratek ogled Dunaja in ogled musicala Fantom opere v Rai-mund Theatru v sodelovanju s Kompasom Celje. Cena je 270 ATS in vstopnica 270 ATS. SLOVENSKE KONJICE KULTURNI DOM DANES: ob 19.30 B. NuSič: Mister Dollar. Gostuje Amatersko gledališče KUD Zarja Trnovlje. VRHNIKA KULTURNI DOM DANES: ob 20. uri E. Kishon: Bil je škrjanec. Gostuje MGL. AJDOVŠČINA KULTURNI DOM JUTRI: ob 20. uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice s predstavo R. Vi-tranc: Volkodlak, ali Don Juan v norišnici. JESENICE GLEDALIŠČE TONE ČUFAR DANES: ob 19.30 uri gostovanje Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice R. Viranc: Volkodlak, ali Don Juan v norišnici. Furlanija-Julijska krajina TRST SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 20.30 (abonma red F) ponovitev predstave - T. VVilder - Nase mesto. Režija Adrijan Rusija. Igrajo: A. Rustja, V. Jurc, S. Colja, M. Caharija, L. Kozlovič, A. Svete, M. Blagovic, F. Korošec, L. Počkaj, A. Petje, G. Lešnjak, B. Bratuž, A. Milic, T. Gogala, L. Bogateč, A. Rupel in drugi. Ponovitev: v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri (abonma red G). GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 bo skupina Centro Teatrale Bresciano uprizorila J. Greenovo delo »Non c’š do-mani» z Giannijem Agusom. Režija Sandro Seoui. V abonmaju odrezek St. 8B (alternativno). Za abonente posebni popust. Rezervacije in predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.Pono-vitev jutri ob 20.30. DVORANA TRIPCOVICH JUTRI: v soboto, 27. t.m., ob 20. uri (red A) premiera W.A. Mozartove »Čudežne piščali«. Dirigent Lii Jia. Režija Stefano Vizioli. Nastopajo: Hans So-tin, Sally VVolf, Eva Jenis, Francesco Piccoli, Gem-ma Bertagnolli. Ponovitev v nedeljo, 28. t..m., ob 16.00 (red G). Prodaja vstopnic pri blagajni Dvorane Tripcovich od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ob ponedeljkih zaprto. GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA DANES: ob 20.30- Peter Turrini: Tango viennese, v izvedbi gledališke skupine La Contrada. Režija Francesco Macedonio. Nastopata Ariella Reggio in Cochi Ponzoni. Jutri ponovitev ob 20.30. TRŽIČ OBČINSKO GLEDALIŠČE NAPOVEDUJEMO: v torek, 2. in v sredo, 3. marca gostovanje gledališke skupine Backstage S.r.l. z delom Domenica Starnoneja - Sotto banco. Režija Daniele Luchetti. Nastopajo Angela Finocchiaro, Silvio Orlando, Vittorio Ciorcalo. GORICA GLEDALIŠČE VERDI NAPOVEDUJEMO: v torek, 2. marca, ob 20.30 za abonma red A in B Gostovanje Slovenskega stalnega gledališče z delom T. VVilderja »Nase mesto«. Režija Adrijan Rustja. VIDEM GLEDALIŠČE PALAMOSTRE V PRIHODNJIH DNEH: od danes, 26., do 28. t. m. gostovanje gledališke skupine Teatro del Carret-to z delom Iliade.Režija M.G. Cipriani. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 predstava A. Schnitzlerja - Rei-gen. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: ob 19.30 uri (Gallusova dvorana) koncert Orkestra slovenske filharmonije za Modri abonma I. in II. Dirigent: Milan Horvat. Solist: Aleksan-dar Madžar, klavir. Vstopnice 300, 400, 500 SIT. DANES: ob 21.30 (Klub CD) Puerto Rico, Peter Legudin in Slaven Rukavina. Latinskoameriška in Španska glasba. Vstopnina je 600 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. SLOVENSKA FILHARMONIJA V PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob 11. mi Nedeljska matineja: Komorni ansambel Slovenicum. Dirigent: UroS Lajovic. Solist: Igor Ozim, violina. Program: Tartini, Haydn. V organizaciji Festivala Ljubljana. Informacije na tel. 061/221-948, blagajna 061/228-544. 5. marca ob 20.uri koncert Tartini kvarteta in Aleksandra Madžara, klavir. Program: Mozart, Franck, Schumann. Informacije: agencija Gallus International ali Galerija Labirint - tel. 061/150-155. FESTIVAL LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 11. uri Nedeljska matineja: Komorni ansambel Slovenikum, dirigent UroS Lajevic. Informacije Festival Ljubljana, tel. 061/221-948. KLUBK4 V PRIHODNJIH DNEH: 2.3. ob 22.00 uri Planet Musič, nadaljevanje afro-reggae zabave s prejšnjega tedna - Jimi Rasta. 4.3. ob 22. mi Ferus, romski car. Nastop velikana romske makedonske scene, multiinstrumentalista Ferusa Mustafova. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282, MARIBOR KAZINSKA DVORANA DANES: ob 19.30 koncert PZ iz Kopra. VELENJE GLASBENA SOLA JUTRI: ob 19.30 koncert Slovenskega komornega zbora. Za abonma in izven. Vstopnina je 400 SIT. KOPER GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19. mi koncert KUD Bratstvo Koper. Informacije na tel. 066/21-027. ILIRSKA BISTRICA KLUB MKN2 JUTRI: koncert skupin Unvvanted Erection, Stough in Jesus Grist Experience iz Nemčije. GORNJA RADGONA GLASBENA SOLA DANES: ob 18.uri koncert ZePZ Mankc Golar iz Gornje Radgone in Pihalnega orkestra Gornja Radgona. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MLELA V PRIHODNJIH DNEH: v Četrtek, 11. marca, ob 20.30 abonmajski koncert Glasbene matice za godala in fagot. Nastopil bo Godalni kvartet Glasbene matice in Francesco Fmlanich (fagot). Na programu Merku, Mendelssohn, Reicha, Tesakov. Prodaja vstopnic eno uno pred pričetkom koncerta v gledališču Miela. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 1. marca, ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo duo Edith VViens in Rudolf Jansen. Na programu Mendelssohn, Schumann, Foster, Gher-shwin in Strauss. NAPOVEDUJEMO: 26. in 28. marca musical My fair lady s Sandrom Massiminijem; 29. in 30. aprila koncert Giorgia Gaberja. ŠPORTNA PALAČA PRI CARBOLI NAPOVEDUJEMO: aprila bo v športni palači nastopil kantavtor Marco Mašini. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja. Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 17. uri predstava Ta pa ta, v izvedbi elanov MGL. Informacije na tel. 061/332-288. LUTKOVNO GLEDALIŠČE DANES: ob 17. mi (Kulkturnica, Zidovska steza 1) Zdenek Florian: Tobija (za izven). JUTRI: ob 11. in 17. uri (Veliki oder) Svetlana Makarovič: Gal med lutkami (za izven). V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 11. uri (Veliki oder) Kam pa kam kozliček (za izven). V izvedbi lutkovne skupine ZOOM iz Ljubljane. Informacije na tel. 061/314-789, blagajna 314-962. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 9. uri Golia-PartljiC: Srce igračk (zaključena). Ob 16. uri Golia- Partljič: Srce igračk (za izven). V PRIHODNJIH DNEH: 28. t.m. ob 16. uri Golia-PartljiC: Srce igračk (za izven). Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od 17. do 19. me, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije na tel. 061/312-860: OTROŠKA GALERIJA (GALERIJA CENETA STUPARJA) Samo Se danes bo na ogled razstava likovnih del učenčev Os Maks Pečar. Razstava je odprta od 16. do 18. ure. KD SPANSKI BORCI JUTRI: ob 16. uri sobotno popodne za otroke, Marie Kubatova- Matjaž Loboda: Oh, te princese. Gostovanje LG iz Ljubljane. Vstopnice so naprodaj uro pred predstavo. Informacije na tel. 061/448-920. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 28. t. m. ob 11. uri M. Pungartnik: Pravljica o zobatem Frideriku. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 062/26-748. VELENJE DOM KULTURE JUTRI: H. C. Andersen: Slavec. Gostuje PDG iz Nove Gorice. KOČEVJE MUZEJ DANES: ob 16. mi Kuža Richard, RdeCa kapica malo drugače, lutkovna igrica OS Zbora odposlancev Kočevje. Na ogled je razstava V svetu lutk - poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. ure ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 15. mi - Kitajski slavček (otroška igra po pravljici Hansa Christiana Andersena). Jutri in v nedeljo bo v tržaškem Kulturnem domu ponovitev VVilderjevega Malega mesta v postavitvi SSG (Foto Davorin Križmančič) Razstave Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM Do 14. marca je v Mali galeriji CD na ogled razstava Roberta Allana Claytona Quiet Pride - fotografska razstava poti ljubezni in spominov po ameriškem zahodu. Do 14. marca je v Galeriji CD na ogled razstava slik Andreja Jemca. Do 21. marca je na ogled razstava Stol-Struktura. Janez Suhadolc predstavlja 45 stolov v avtorski postavitvi razstave. Tel. 061/222-815. NARODNA GALERIJA Do 21. marca bo na ogled razstava dveh ciklov Goye-vih grafik: Strahote vojne in Norosti. Na ogled je razstava Marka Pernharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. MESTNA GALERIJA Do 6. marca bo na ogled tradicionalna razstava Zimski salon. S svojimi kiparskimi deli sodelujejo: Jiri Bezlaj, Takayuki Nagai (kot gost), Drago Rozman, Mojca Smerdu, Dušan Tršar, Jože VrSCaj in Nataša Prosenc. Galerija je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 18. me, v nedeljo od 10. do 13. me. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljale!: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič- Jensko in Petra Varl-SimonCiC. MODERNA GALERIJA Do 7. marca si lahko ogledate razstavo oljnih slik, plastik in grafik Jožeta Gorjupa. Na ogled je razstava Alberta Burrija. Razstava je postavljena v sodelovanju z obalnimi galerijami, Piran. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. VODNIKOVA DOMAČIJA Do 16. marca si lajko ogledate razstavo gvašev iz cikla »Ko dobrave se mraCe« Janeza Starmana. Razstava je odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 10.00 do 14.00 in od 16.00 do 19.00 ure, ob sobotah in nedeljah od 10.00 do 13.00 me. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je razstava slik iz let 1985- 1992 Toma Podgornika. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. me. JAKOPIČEVA GALERIJA Do 28.t.m. je na ogled pregledna razstava grafičnega oblikovalca Jožeta Domjana. Do 5..marca je v malem salonu na ogled razstava arhitekta Cveta MejaCa. Odprto od 10. do 18. me, ob nedeljah od 10. do 13. ure, ob ponedeljkih zaprto. Tel. 061/223-340. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava Maska - Jože Ciuha. GALERIJA EQURNA Do 1. marca bo na ogled razstava slik Nikolaja Beera Odprto od 10. do 13. ure in od 17. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 13.ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/223-932. GALERIJA STOPNIŠČE Na ogled je razstava fotografij pod naslovom Voda. Galerija je odprta vsak delavnik od 8. do 4. zjutraj. Informacije na tel. 061/313-926. GALERIJA LABIRINT Do konca meseca je na ogled prodajna razstava slovenskih in tujih avtorjev. Odprto od 10. do 13.00 ure in od 17. do 19. ure, v soboto od 10. do 13. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/150-155. GALERIJA ZDSLU Do 8. marca bo na ogled razstava olj - didaktična zbirka. Odprto od 10. do 18. ,ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih zaprto. Tel. 061/320-730. GALERIJA SLOVENIJALES Do konca marca bo na ogledrazstava slik na papirju akademskega slikarja Darka Birse, galerija je odprta vsak dan ob 8. do 16.00 ure, ob sobotah in nedeljah zaprto. GALERIJA ILIRIJA Do 4. marca bo na ogled razstava: Drugačnost podobe, portreti Irine Rahovsy-Kralj. Tel. 061/266-461. GALERIJA KRKA Do 24. marca je na ogled razstava slik dipl. ing. gradb. Uroša Žitnika. GALERIJA SKUC Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Gregorja Kališnika. Odprto od 12. do 20. ure. Telm 061/216-540. PREDSTAVNIŠTVO MURE Na ogled je 1. razstava del elanov Društva Likovnih Umetnikov Prekmurja in Prlekije. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. ure. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovški trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. MALA DVORANA (Rotovški trg) Do 5. marca bo na ogled razstava Lubi Slovenci s podnaslovom Reformacija na Slovenskem. Obveščajo vse osnovne in srednje Sole in vse, ki bi si želeli ogledati predstavo, z vodstvom ali samostojno, naj pokličejo na tel. 062/26-367. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure in v soboto od 9. do 12. ure. Tel. 062/211-671. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava slik akademskega slikarja Jožeta Ciuhe. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moC oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ CLUB GALOISES BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je prodajna razstava keramike - uporabnega posodja Tanje Smole Cvelbar iz Ljubljane. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DO-NATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA IN MEDUZA V prostorih je odprta razstava slikarja Tadeja Pogačarja- Instalacija Kopernik. NOVA GORICA GRAD KROMBERK Na ogled je pregledna razstava slikarja in ilustra-totja Milka Bambiča. Razstava bo na ogled do konca marca. PREDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. AVLA OBČINSKE SKUPŠČINE Na ogled je razstava Reševanje zavezniških letalcev med NOB. Odprta je vsak dan od 7. do 19. ure. SOLKAN - VIT A BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. ure. KANAL Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivi-sta in pesnika Ludvika Zor-zuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. TOLMIN TOLMINSKA KNJIŽNICA Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Mojmirja Maraža. Razstava je posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku. IZOLA GALERIJA INSULA DANES: ob 19. uri otvoritev razstave slik akademskega slikarja Janeza Mateliča. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. POSTOJNA GALERIJA POD KLANCEM Na ogled je razstava akademskega slikarja Toma Vrana. ILIRSKA BISTRICA GALERIJA HODNIKOV MLIN Do 15. marca bo na ogled prodajna razstava slik akademske slikarke Jasne Sikanja. ŠKOFJA LOKA CAFE GALERIJA PUNGERT Na ogled je razstava fotografij z naslovom Pikova dama, fotografa Petra Kozjeka. GALERIJA FARA Na ogled je likovna osebna izkaznica Marjane Segu-la-Miške iz Škofje Loke. GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava Sledi narave in izročila v sodobnem oblikovanju oblikovalca Oskarja Kogoja. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je kiparska razstava Davida Škerlja. OBČINSKA RAZSTAVNA DVORANA Trg Unith Se danes,26. t. m., je na ogled razstava Silvie Osojnik. Urnik: 10-13, 17-20, ob praznikih'10-13. GALERIJA MINERVA Ul. S. Michele 5-8 Se jutri, 27. t. m., je na ogled retrospektivna razstava slikarja Vittoria Cossutte. MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije odprt za publiko. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure. SALA DEGLI STUC-CHI Ul. Cassa di Risparmio 10 Na sedežu banke Cassa di Risparmio je na ogled retrospektivna razstava slikarja Giuseppeja Barisona z naslovom »Trieste e dintorni«, ob 150. obletnici ustanovitve Zavoda. MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej Na ogled je stalna razstava »Načrti za Miramar«. MUZEJ REVOLTEL-LA- AVDITORIJ Odprta je razstava Andr-zej Pagowski - poljski gledališki in kinematografski letaki. Razstavcr prireja tržaška občina v sodelovanju z Od-borništvom za kulturo Muzeja Revoltella, Združenjem Alpe Adria Cinema in La Cappella Underground. V organizaciji Tržaške le-toviSCarske ustanove se vsako soboto, ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella, ene najlepših neoklasicnih tržaških poslopij ter najvažnejše galerije sodobne umetnosti. GLEDALIŠČE MLELA Do 7. marca je na ogled fotografska razstava Hanne-sa Schicka z naslovom »Most upanja«. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. STUDIO D’ARTE NA-DIA BASSANESE Trg Giotti 8 Do 10. marca bo na ogled razstava Maurizia Cosua z naslovom »Madonna delPOrto 3533 Venezia«. Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih od 17. do 20. ure. KAVARNA S. MARCO Na ogled je razstava slikarke Claudie Raza. ART LIGHT HALL Trg S. Giovanni 3 (I. nd.) Do 12. marca razstavlja slikar Ignac Meden. Urnik ogleda: samo ob delavnikih od 18. do 20. ure, razen ponedeljka. GORICA POKRAJINSKI MUZEJ NA GRADU Do 21. marca je na ogled razstava »Ex universa philo-sophia - baročni tisti tez iz jezuitskega zavoda v Gorici«. Ogledi od torka do sobote 10-12.30, 15-19, ob nedeljah 9-19. Zaprto ob ponedeljkih. Vodeni skupinski ogledi ob Četrtkih ob 15.30 (rezervacije po tel. 0481/533926). GALERIJA EXIT Ul. Favetti 16/3 Se jutri, 27. t. m., je odprta razstava goriskega slikarja Flavia Bella. Ogled ob torkih, Četrtkih in sobotah od 17. do 20. ure. SPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Na ogled je razstava Vla-dimira Makuca. Umetnikove slike so razstavljene tudi na sedežu Tržaške kreditne banke v Čedadu. PORDENON ZEROIMAGE (Aula magna Centro studi Pordenone) Do 7. marca 1993 je na ogled fotografska razstava Pietra Modottija. Razstavo je organiziral Cinemazero. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 28. t. m. je na ogled razstava Alfreda Zoffa. GALERIJA CA-RINTHIA Do 28. t. m. je na ogled razstava novih del Manfreda Bockelmanna. HIŠA UMETNIKOV Mala galerija (Goethepark D Se jutri, 27. t. m., je na ogled razstava slikarja Ga-brieleja Stolza. MESTNA HIŠA Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled razstava »L’art est inutile« -avantgardna umetnost 1960-1980. SIMENS Forum: do 28. t.m, je na ogled Spanski konstruktivizem. KARTNER SPARKAS-SE Neuer Platz 14/1 Na ogled je razstava bosanskih slikarjev Luise Ci-bulka, Cafž Lendhafen in Duževda Drozic. BELJAK GALERIJA HOLZER VVidmanngasse 7 - Do 28. t. m. razstavlja svoja dela slikar VVerner Neuvvirth. GALERIJA OB MESTNEM ZIDU VVidmanngasse 30 Se jutri, 27. t. m., je odprta razstava »Magični svet mask«. GALERIJA UNART Kaiser Josef-Platz 3 Na ogled je razstava naki-tov in objektov »Senzibilni sistemi«. TINJE Dom prosvete Do 4. marca je na ogled razstava akademskega slikarja Kristijana Sadnikarja iz Ljubljane. ROŽEK GALERIJA ŠIKO-RONJA Do 14. marca je odprta razstava slikarja Gustava Januša. 22 Petek, 26. februarja 1993 RUBRIKE IZLET ZA KONEC TEDNA d«, c«™ Skozi Račjo dolino Zaradi številnih znamenitosti naj bi Radensko polje, na katerem ponikajo ponikalnice Dobravka, Zelenka in šica, ki se nato ponovno prikažejo kot Krka, postalo krajinski park Nedaleč od Grosuplja se razprostira majhno krasko polje. Pravijo, da se je tu včasih dolgo Časa zadrževala voda in so se zato na njem zaredile race. Med domačini Se danes živi ime RaCja dolina, po kateri sta dobili ime tudi vasi Velika in Mala Račna na robu Radenskega polja. To je po značilnostih podobno Cerkniškemu ali Planinskemu polju, vendar je manjše. Dolgo je štiri kilometre in le kilometer široko. Zaradi lege na manj znanem Dolenjskem krasu ni dosti obiskano, vendar to še ne pomeni, da ni zanimivo. Tudi tu srečamo ponikalnice, požiralnike in podzemske jame. V Času pomladanskega in jesenskega deževja se del polja za kratek Cas spremeni v jezero, sušna doba pa je najbolj primerna za ogled požiralnikov in pohajkovanje po travnatih površinah polja. Za Na njem se bomo najbolje orientirali s pomočjo planin- ske karte Okolica Ljubljane, v merilu 1:50.000. Najlažje pridemo do Radenskega polja skozi Grosuplje. Cesta, ki drži v Dobrepolje, nas kmalu pripelje do vasi Malo Mlačevo na njegovem severnem robu. Preden zavije Cez reko Dobravko, opazimo na levi strani na vzpetini še vedno mogočno Bo Stanj sko graščino, ki pa je mogočna le od daleč. Ko se ji približamo, zagledamo le že precej razpadlo obzidje in nekaj ku- pov smeti, medtem ko je stolp naseljen. Vseeno je sprehod skozi nekdanje graščinske dvorane privlačen: nad tlemi , poraslimi s travo in drevjem, vztraja samo čelna stran gradu, vse druge je porušil čas. Z gradu lahko že ujamemo pogled na Radensko polje in osamelec Kopanj, kjer bo naslednji postanek na naši poti. Se preden nas cesta,speljana ob zahodnem robu polja, pripelje do Velike Račne, opazimo na levi strani velike estavele - to so požiralniki, ki vodo včasih tudi dovajajo. Nad vasjo, pri kateri se bomo ustavili dlje časa, se dviguje 392 metrov visoki hum Kopanj. Ker je hrib podoben kupu, ki nastane pri kopanju jame, lahko sklepamo, od kod je dobil ime, po drugi razlagi pa naj bi ga dobil zaradi prisojnih južnih pobočij, na katerih sneg kmalu skopni. Na njem so šola, cerkev in župnišče, v katerem je pri stricu Jožefu, takratnemu župniku, med letoma 1807 in 1810 prebival France Prešeren. Marijina cerkev je prvič omenjena v 15. stoletju, ko jo je še obdajalo taborsko obzidje. Kot drugje na podobnih osamelcih so tudi tu odkrili sledove prazgodovinskega selišCa, pri vasi ob vznožju pa ostanke rimskih grobov. V lepem vremenu sega pogled z vrha prek Boštjan- Nekoč je bil boštanjski grad Estavele na zahodnem robu Radenskega polja (Obe fotografiji: Dario Cortese) skega gradu vse do Kamni-ških-Savinjskih Alp. Ogleda je vreden tudi studenec pod spodmolom na severovzhodnem pobočju (smerokaz pri šoli). Za-nivimo je, da izvira le 42 metrov pod vrhom, po pripovedovanju domačinov pa ga napaja voda, ki s hriba Jelovec teče pod poljem in se potem pod pritiskom dvigne na Kopanj. Iz Velike Račne se ponuja še drug prijeten sprehod. Kolovoz drži mimo toka Si-ce, polnega meandrov - že samo hoja ob reki je nenavadno zanimiva - na skrajni južni del Radenskega polja. Tu se odpirajo vhodi v tri jame. Malo nad poljem je Viršnica, pod njo sta Lazarjeva in Zatočna jama. Zadnji dve sta umetni razširitvi požiralnikov, melio-riranje, s katerim so začeli konec prejšnjega stoletja, pa so končali v tridesetih letih, ko so uredili glavni rov jame in dokončno odpravili dotedanje velike poplave. Visoka voda je prišla vse do hiš v Veliki Račni še v letih 1933 in 1978. Vsi trije vhodi se pod zemljo kmalu združijo v skupni rov, po katerem teče Si-ca še dobrih 800 metrov, preden se njen tok oCem skrije v sifonu. Cel sistem rovov meri 1700 metrov. Posebnost jame so Človeške ribice, ki živijo v precej blatnem ilovnatem rovu. Sica pride na dan v pet kilometrov oddaljenem izviru Krke, podzemske povezave pa kljub stoletnim raziskavam še niso našli. Nekatere dele so celo minirali, vendar brez uspeha. Seveda velja opozoriti tudi na to, da se brez potrebne opreme in znanja v jamo-ne podajamo. Nenazadnje tudi zato, ker si lahko ogledamo tudi veliko površinskih zanimivosti. Zaradi številnih naravnih posebnosti (rastlinstvo, gnezdišča močvirskih ptičev, tok Sice, kraški pojavi; Kopanj je edinstven primer apnenčastega otoka na dolenjskih kraških poljih, izvir na njem pa edini izvir v humu pri nas), so predlagali, da bi to območje bilo krajinski park. Dejstvo je, da Radensko polje zbira vodo z Grosupeljskega polja in povirja Rašice (onesnaževanje!) ter jo odvaja proti Krki, zato je čistost te reke odvisna tudi od (ne)onesnaženosti zaledja. Sica izvira pri Mali Račni. V sušni dobi le obruše-ni okrogli kamni pričajo o moči vode, ob deževju pa voda pri izviru močno šumi. Tako je menda reka dobila tudi ime, iz besede Su-mnica, drugi možnosti pa sta Sušica in (Ra)šica. Kot prvi dve razlagi je tudi zadnja verjetna, saj je Sica nadaljevanje podzemskega toka Rašice, ki pod zemljo izginja pri Ponikvah. Do tja nas pripelje cesta, do Zden-ske vasi je še makadamska. Večkrat prečka kočevsko železniško progo, ki ji sledimo že od Grosuplja. Potniški vlaki po njej ne vozijo več, še vedno pa nam lahko prekriža pot tovorni vlak. Ce imamo še dovolj časa - za ogled Radenskega polja je pol dneva skoraj premalo - se lahko ustavimo na Trubarjevi domačiji v Rašici in kasneje še na Turjaku, če nas poti vodi proti Ljubljani. kuminova juha nadevane telečje prsi majonezna krompirjeva solata jabolčni zavitek Kuminova juha SESTAVINE: 40 g maSCobe, 60 g moke, 1 žlička Čebule, 1,5 1 vode, 1 žlička kumine, 3 Žlice smetane, 1 žlica rdečega vina CAS PRIPRAVE: 20 minut Iz maSCobe in moke naredimo temno prežganje. Proti koncu praženja dodamo sesekljano čebulo. Zalijemo in gladko razkuhamo. Zacinimo s kumino, solimo in pustimo vreti pol ure. Nato juho precedimo, dopolnimo s smetano in rdečim vinom. K juhi ponudimo ocvrt grah, ki ga naredimo iz testa za palačinke. ZA VEGETARIJANCE Neva Miklavčič Predan cista sojina juha zimska tempura zeljna solata s kumino in krompirjem Zimska tempura SESTAVINE: 1 majhna cvetača, 3 korenčki, 2 peteršiljevi ali pastinakovi korenini, 1 manjši gomolj zelene, 2 krompirja ali topinamburja, 1 Čebula, 100 g rumene buCe, 8 koščkov mladega sira, 150 g brstičnega ohrovta, olje za cvrenje Za testo: 1 skodelica sojine ali ovsene moke, ena in pol skodelice cele moke, 2 skodelici mrzle vode, 1/2 žličke sode (po Želji) Sestavine za testo za tempuro zmešamo le površno, ker to testo ne sme biti dobro premešano. Cvetačo razdelimo na cvetove. Korenje in peteršiljevo korenino ostrgamo, prerežemo dvakrat po dolgem prerežemo in enkrat počez. Krompir in zeleno olupimo in ju narežemo na pol centimetra debele rezine. Čebulo olupimo in jo narežemo počez na pol centimetra debele rezine; vanje zataknemo zobotrebce, da pri pečenju ne razpadejo. Rumeno bučo in sir narežemo na primerne koščke. Narezana zelenjava naj bo malo vlažna. Poškropimo jo z vodo in potresemo z moko, da se je bo testo bolje prijelo. Ce želimo, da bo testena srajčka debelejša, nanašamo testo s čopičem na zelenjavo tudi med cvrenjem. Najbolje je, da pečemo skupaj zelenjavo iste vrste ali pa pazimo vsaj na to, da pečemo skupaj tisto zelenjavo, ki se enako dolgo kuha. Najprej spečemo zelenjavo, ki ima manj močen okus. Olje mora biti vroče, ne sme pa se kaditi. Preden začnemo peči drugi obrok, olje precedimo. Precejene testene ostanke speremo s toplo vodo, da niso premastni, in jih uporabimo za juho. Tempuro cvremo sproti in jo takoj ponudimo, zraven serviramo omako za pomakanje v Štirih posodicah, lahko pa tudi zeleno solato. Jed je zelo primerna za goste, ki pri pečenju lahko sodelujejo. Nissanova micra in oplova corsa sta približno istočasno zapeljali med kupce. To je bilo približno pred desetletjem. Tudi modernizirani obliki obeh avtomobilov so predstavili istočasno, v obeh tovarnah. Micro lani, ko je postala tudi evropski avtomobil leta, corsa pa bo avtomobilističnemu svetu predstavljena na ženevskem avtomobilskem salonu. Oba avtomobila sta tudi enako zasnovana. Majhna družinska avtomobila sta namenjena predvsem za vožnjo po mestu, kot sta narejena tudi renaultov tvvingo ali pa fiatov cinque-cento. Dovolj prostorna pa sta tudi za daljše vožnje, saj sta opremljena z veCimi različicami motorjev in različno opremo. Od prvih konceptov do začetka proizvodnje so minila tri leta, kar je pravzaprav malo. Opel ni nikoli slovel po svojih dizajnerskih dosežkih, vendar so v zadnjem Času (to so dokazali s športno calibro) precej napredovali, kar se labko lepo vidi tudi po obliki nove corse. Oblikovalci so zaoblili karoserijske robove, tako da avtomobil ni več škatlast, kot je bil njegov predhodnik. Seveda pa so konstruktorji upoštevali tudi vse varnostne (jeklene cevi v vratih proti bočnim udarcem, samozategljivi var-^rostni pasovi, zraCna vreCa in kot možnost tudi zavorni sistem ABS) ter ekološke (nizka poraba goriva in seveda katalizatorji) novosti, brez katerih ni več modernega avtomoblila. Na voljo bosta dve karoserijski različici: s tremi in petimi vrati. Torej v obeh primerih kombi limuzina. Prenovljena corsa je sedaj za skoraj 8 centimetrov daljša, 7 centimetrov širša in 5 centimetrov višja. Ampak to ni tisto, zaradi Cesar pri Oplu pravijo, da je avtomobil »odrasel«. Zdaj meri v dolžino 3,7 metra, v širino 1,4 in v višino 1,4 metra. Medosna razdalja, AVTOMOBILIZE Opel corsa -avtomobilček, Id je postal avtomobil Marko Lenassi ki znaša malo manj kot 2,5 metra, in razporeditev notranjega prostora sta tisti dve postavki, ki sta ta avtomobil naredili »odrasel«. Corso bodo poganjali trije različni štirivaljni bencinski in dizelski motorji v razponu moči od 45 do 109 konjskih moči. Velika izbira mo- torjev in kar pet različnih oprem (city, swing, GLS, joy, šport in GSi 16V) bo vsekakor pomagala kupcu k lažji odločitvi o nakupu najmanjšega opla. Najmanjši, 1,2-litrski motor, zmore 33 kW (45 konjskih moči) in 86 Nm najveCjega navora. Za mestno vožnjo in glede na majhno težo avtomobila kar dovolj, še posebej Ce pomislimo, da je končna hitrost, ki jo avtomobil s tem motorjem doseže, kar 143 km/h. Najboljši podatek o tem motorju pa je, da porabi za 100 prevoženih kilometrov povprečno le 5,9 litra bencina. Drugi po velikosti in moCi je 1,4-litr-ski motor z močjo 44 kW (60 konjskih moči) in najveCjim navorom 103 Nm. Tretji, najmočnejši bencinski motor, pa je 1,6-litrski bencinski motor, ki ima nad vsakim izgorevalnim prostorom po štiri ventile in doseže največjo moč, 109 konjskih mo- Ci, pri 6.000 obratih (specifična moC motorja na liter delovne prostornine je 68 konjskih moCi). Modeli s tem motorjem se imenujejo GSi, kar je za take modele pri Oplu že tradicija, serijsko pa bodo opremelje-ni tudi z zavornim sistemom ABS. Avtomobil lahko doseže največjo hitrost 195km/h, tako vsaj pravijo v tovarni, od 0 do 100 km na uro pa lahko pospeši v vsega 9 sekundah. Pravi mestni dirkač! Tudi na tiste, ki prisegate na avtomobile z dizelskim motorjem, niso pozabili. Na voljo bosta dva: 1,5-litrski s 50 konjskimi močmi in enak motor s turbinskim polnilnikom, ki zmore še 17 »konjev« več. Ta dva motorja sta zelo varčna, saj za 100 prevoženih kilometrov potrebujeta le 5,2 litra plinskega olja. Kot možnost pa pri Oplu za avtomobile z 1,4- in 1,6-litrskim bencinskim in dizelskima motorjema ponujajo samodejni menjalnik. Zares za vsakogar nekaj. Starejša upokojenca, ki potrebujeta manjši varčen avtomobil, si bosta izbrala tistega s tremi vrati, družina z otroki pa tistega s petimi. Lahko je tudi drugi družinski avtomobil za mestne opravke, tistega s šestnajstventilskim motorjem pa bodo radi vozili mladi cestni razgrajači. Tudi zaradi tega je corsa avtomobil, ki je »odrasel«. 27. februarja 27. februarja leta 1956 je umrl veliki slovenski skladatelj Marij Kogoj. Mogoče ni prav, vendar velja povedati, da se je njegova življenjska pot končala v popolni duhovni temi. Naravnost šokantno je, koliko velikih glasbenih ustvarjalcev je doletela taka usoda. Ah ni mogoče eden od vzrokov v tem, da je prav glasbenik tisti, ki najbolj intenzivno prisluškuje življenju in resničnosti okoli sebe? Da bi ga prav ta izjemna občutljivost in pretanjenost toliko stali v trenutkih, ko se je treba spoprijeti z vsakdanjostjo in njenimi tegobami? Prav pri Mariju Kogoju je očitno, da ga je vsakodnevna materialna in duhovna mizerija njegovega okolja tlačila, dušila in onemogočala. Njegov genialni duh v trivialnem, malomeščanskem svetu predvojne Ljubljane ni vedel ne kod ne kam. Preživljal se je kot korepetitor v Operi in pisal enkratne glasbene kritike. Lahko si mislimo, da si z njimi ni povečal kroga prijateljev. Vse, česar se je lotil s svojim skladateljskim talentom, je bilo stoijeno na neponovljiv način. Vrhunec njegove ustvarjalnosti je opera Cme maske, ki pa je vse do danes ostala v rokopisni obliki in tako ni našla poti v svet, kamor zaradi svojih kvalitet nedvomno sodi. Ansambel ljubljanske Opere jo je sicer že dvakrat postavil na oder, kaj več pa se ni zgodilo, čeprav so mnogi tuji glasbeniki z velikim zanimanjem sprejeli to umetnino, ki v sebi skriva še mnogo več, kot le glasbeni naboj. ODDAJE V SLOVENŠČINI 6 SLOVENIJA 1 Video strani Videošpon, ponovitev Povečava: Berlinski filmski festival, ponovitev, VPS 1005 Sneg na Kilimandžaru, am. film, ponovitev, VPS 1105 Poročila Poslovna borza, ponovitev Filmsko popoldne Dragi John, 44. del ameriške nanizanke, ponov., VPS 1440 China Beach, 4/8 del ameriške nanizanke, ponovitev, VPS 1505 Vrnitev na otok zakladov, 4/10 del angleške nadaljevanke, VPS 1555 TV dnevnik 1 - slovenska kronika Silas, 11/12 del nemške nadaljevanke Prvi uspehi: Baletna suita Tivoli Regionalni studio Koper Besede, besede, besede, tv-igrica Risanka TV dnevnik 2, vreme Spori Forum Umazani Harry, ameriški film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2210 Spori MoSki, ženske Video strani IT SLOVENIJA 2 2e veste, svetovalnonamenski program, ponovitev Gospodarska oddaja: R & R, ponovitev F. Huby: Ljubezenska preizkušnja, 4/7 del nemške nadalj. Falun: smučarski tek na 4 x 10 km (m), prenos Osmi dan, ponovitev Alpe-Dovana-Jadran Falun: smučarski tek na 4 x 10 km (m), posnetek Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Znanje za znanje, učite se z nami Euroritem, 15. oddaja, ponovitev TV dnevnik 2, vreme, šport Podelitev nagrad Gospodarske zbornice Slovenije Studio City Saša in Sašo predstavljata Sova Popolna tujca, 19/28 del ameriške nanizanke China Beach, 5/8 del ameriške nanizanka Sokol in sneženi mož, ameriški film Video strani v KANALA RIS, risanke in spoti Ninja želve, 22. del Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 104. dela Napoved sporeda in vreme Ninja želve, 60. del ameriške risanke Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Dan po jutrišnjem, 8. del ameriške poljudno-znanstvene serije Vojna v grofiji Macon, ameriški akcijski film Drugačen svet, 105. del ameriške nadaljevanke Rock starine, 3, oddaja o starem rocku Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutche Welle Astrološka napoved Video strani B KOPER 18.00 Studio - pogovor z gosti e RAI 1 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Film: Arrivano i dolla-ri (kom.), vmes vesti Variete: Servizio a do-micilio, vmes vesti Dnevnik 1 SP v smučanju, štafeta 4 x 10 km (moški) Variete: Buona fortuna Otroška oddaja Mladinski variete: Big! V Parlamentu in vesti Aktualno: Italija, navodila za uporabo Variete: Ci siamo? Vreme, vesti in šport 43. Festival italijanske popevke (vodi Pippo Baudo) Dnevnik Dopofestival Vreme in dnevnik Danes v Parlamentu Rubrika opolnoči Film: Colpiscono sen-za pieth (krim., ZDA '72, i. M. Caine) i | RAI 2 Risanke in nanizanke Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Uova strapazza-te (kom., ’76) Nan.: Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrikaTrentatre in vreme, razmišljanja Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronike v živo Vesti in iz Parlamenta Pogum življenja Športne vesti Nan.: L’ispettore Tibbs Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Dove osano le aquile (krim., ’69) TG 2 - Pegaz Nočni dnevnik Š8 RETE 4 ® TMC i 1 Koper Nan.: Družina Euronews Mannix, ameriška tv Bradford, Družina Ad- Nad.: Doppio imbro- nanizanka dams, Jeffersonovi glio, 9.30 Potere Juke box, glasbena od- Nad.: General Hospi- Rubrika: Zenska TV daja, ponovitev tal, 8.35 Marilena, (vodi Carla Urban) TV novice 9.55 Ines, 10,50 Nan.: Autostop per il Čarobna svetilka Amanda, 11.50 Cele- cielo Dolgo iskanje, angl. ste, (8.30, 9.30) vesti SP v smučanju: tek 4 x dokumentarna serija Variete: A časa nostra 10 km (moški) Vohuna, ameriška na- TG 4 vesti TMC News nizanka Buon pomeriggio Film: Emergenza Meridiani, aktualna Nad.: Sentieri, 15.05 (dram., VB '63, i. Glyn tema, ponovitev Greda, 16.05 Anche i Houston, Z. VValker) Studio 2, pogovor z ricchi piangono Risanke gosti Rubrika o lepoti Nan.: Batman Primorska kronika TG 4 vesti Dok.: Prijateljska nara- TV dnevnik Aktualno: C’eravamo va Mannix, am. naniz. tanto amati Rubriki: Zenska TV, Nočni sodnik, ame- Nad.: La signora in ro- 19.10 Garderoba riška nanizanka sa, vmes (18.55) vesti Vremenska napoved Koncert Simfoničnega Kviz: La cena 6 servita in TMC News orkestra RTV Slove- Nad.: Renzo-in Lucia Nan.: Maguy nija; dirigent: Anton Film: James Bond 007 TV film: L’ultima Nanut, solistka: Du- - Casino Royal (kom., frontiera (pust., ZDA bravka Tomšič-Sre- VB '67, i. Peter Sel- '87, i. Linda Evans) botnjak lers), vmes vesti SP v smučanju J. Sibelius: Pellas in Nan.: Top Secret, A Dok.: Mesta sveta Melisande cuore aperto TMC News - Vreme TV dnevnik Film: La famiglia buo- Ogenj pod kožo, pono- nanotte (kom., ’90) itev francoskega filma Aktualno: CNN News Na prvi strani Nam: Časa Keaton Variete: Maurizio Co-stanzo Show Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quo-tiadiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Varieteja: Scherzi a parte, 22.45 Gomma-piuma Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv, vmes (24.00) TG 5 vesti) Danes v kioskih SP ITALIA7 Risanke Nad.: Gara čara Nanizanka: I Campbell News Line - vesti Nad.: Aspettando il domani, 14.30 II tempo della nostra vita Deželni programi Sette in allegria News Line - Vesti Nan.: BuckRogers Il sasso nella scarpa Film: La cantante e il campione (kom., It. '84, i. Mark Damon) News Line - Vesti Colpo grosso story Film: Tutti i colori del buio (srh., It. '72, r. sergio Martino, i. Edwige Fenech) News Line - Vesti ^ RAI 3 ITALIA1 Otroški variete Dok.: L’altrarete, vmes Nanizanke (6.50,12.00) vesti Odprti studio Pogled na umetnost Otroški variete SP v smučanju Nan.: Agli ordini paph Znanstveni dnevnik Varieteja: Non e la Deželne vesti RAI, 16.00 Unomania Popoldanski dnevnik Nan.: Baywatch Dokumenti Varieteja: Twin Clips, Športno popoldne 17.30 Mitico Športna rubrika Derby Nan.: Jumpstreet Aktualno: On-Off Varieteja: Rock & Roli, Dok.: Geo, nato Lassie 20.00 Karaoke, vmes Vreme, dnevnik (19.30) Studio šport Telegiornale Zero Film: Terminator Blob in Una cartolina (fant., ZDA '84, r. Ja- Variete: Avanzi mes Cameron, i. Ar- Dnevnik ob 22.30 nold Schvvarzenneger) Aktualno: Milano, Ita- Aktualno: L’istruttoria lija, 23.40 Voglia di te- (vodi G. Ferrara) nerezza Odprti studio, pregled Dnevnik in vreme tiska in Studio šport £$ TELEFRIULI Telefriuli non stop Kratke vesti Starlandia Nan.: Villa Arzilla Nad.: Destini Večerne vesti Rubriki o Deželi in Občina tedna Rubrike: Diagnoza, Led in sneg, 22.00 Motorji no- stop imw Avstrija 1 Cas v sliki Družinske vezi, pon. Lump in ljubi Bog, pon. filma Sinha Moča, 106. del Velika dolina Jaz in ti, otroški spored Heidi, risana serija Am, dam, des Muppet babys, risana serija Cool Video uspešnice in kviz Mini čas v sliki Cas v sliki Napoleon in Josephi-ne, 2/6 del Cas v sliki, vreme Štiri pesti proti Riu, it. akcijska komedija Sheila, ameriška kri-minalka(James Co-bum, Joan Hacket) Poročila/Tisoč mojstrovin raMF Avstrija 2 S TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi SP v klasičnih smučarskih disciplinah, prenos iz Faluna Anatevka, ameriški glasbeni film SP v klasičnih smučarskih disciplinah, studio Družinske vezi: Idealna ženska Milijonsko kolo Regionalna poročila Cas v sliki, vreme Kultura Alpe, zadnji del Šiling Mr. Bean, s komikom Rovvanom Atkinso-nom Poročila; TisoC mojstrovin OtO Hrvaška 1 Dobro juho, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 72. del Poročila TV šola Hrvaške zgodbe in novele Poročila Ko se svet vrti, 72. del Mikser M Poročila Slika na sliko Zasebna vojna Lucin-de Smith, pon. 4., zadnjega dela Poročila Tečaj nemškega jezika, 22. lekcija Beverly Hills, 90210, 21/23 del amer. naniz. Hrvaška država in ljudje Poročila Santa Barbara, 337. del amer. nanizanke Dnevnik 1 Film-video-film Sokol in sneženi mož, ameriški film Slika na sliko Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 TV koledar Posnetek iz Faluna Turbo Limach Shovv Oskar med detektivi Dnevnik Fina gospa, 3. del humoristične nanizanke Glasba skozi Cas, 15/16 del Cro-pop.rock Gospodična Marple: Šifra: Nemesis, 7/8 del Haggart, 5/7 del hum. serije Magija, 8/12 del Empire State, angleški film © Madžarska Cez dan Peklenski raj, 16. del Dallas, 114. del Igra Sotrpini Naravno zdravilstvo Poročila Popoldanski saldo Spored za upokojence Helena, 4. del serije Risanke Okno To + Ono, zabavna serija Dnevnik Dallas, pon, 114. dela In bila je luč, fr./nem-ški film Dixieland festival Mi-školc, 4. del Dnevnik Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.25 Slavni inšpektor Harry Callahan Umazani Harry, ameriška barvna kriminalka i Danes smo trilerjev že vajeni in so naravnost nežni v primerjavi z novejšimi filmskimi grozljivkami. Vendar je leta 1971 sloviti ameriški režiser Don Siegel s svojim prvim filmom o inšpe-krotju Callahanu v javnosti povzročil zgražanje in pravi Sok. Pri nas smo film predvajali pod naslovom Škorpijon ubija. Takratna ameriška liberalna javnost pa je režiserja obtožila, da ima film fašistično sporočilo. Danes, po dvajsetih letih, lahko priznamo, da je bil Umazani Harry eden prvih trilerjev, ki je razkrinkal ubrani svet velemest, ki so v resnici raj nasilja. Naslovni junak je svoj vzdevek »umazani« dobil zaradi brutalnih metod v boju proti kriminalcem. Vendar takšne metode narekuje do skrajno- sti pokvarjen in nasilen svet kriminalcev. Taksen je tudi psihopatski morilec, imenujejo ga Škorpijon, ki z ostrostrelno puško pobija nic hudega sluteče prebivalce San Francisca. Inšpektor Harry Callahan se loti primera in se na svoji poti ne ozira na zakone, moralo in mnenje nadrejenih, ampak lov prikroji obnašanju in ravnanju Škorpijona. Naslovna vloga je bila dodeljena Franku Sinatri, ki pa si je tik pred snemanjem zvil roko. Tako je vlogo prevzel Clint Eastvvood, ki je inšpektorja Callahana pozneje odigral Se štirikrat in z njim postal slaven. RADIO Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio Ga-Ga; 11.05 Petkovo srečanje; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.35 Osmrtnice in obvestila; 14.05 Poslovne informacije; 15.30 Dogodki In odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 10.40 Primorski val; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Točno opoldne; 12.05 Popevka tedna; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.15 Nedeljski izlet; 17.50 Šport; 19.30 Stop po-ps; 21.45 Radijska igra; 22.20 Radio Študent na našem valu. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00,22.00 Poročila; 8.10 Izobraževalni program; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Izbrana proza ; 10.25 Vodomet melodij; 11.05 Artes acusticae; 13.05 Zborovska glasba; 13.40 Glasbena tradicija; 14.05 Gym-nasium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 17.00 Koncertni solisti; 18.05 Ti in opera; 19.30 Koncertni abonma; 22.05 Radijska igra; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30 Dnevnik; 6.00 Napoved in koledar; 6.30 Jutranjik, osmrtnice; 7.30 Pregled tiska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Mnenjsko rešeto; 11.00 Hladno-Toplo-Vroče; 12.30 Opoldnev-nik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Osmrtnice; 18.00 Ob glasbi, ob glasbi; 18.45 New Age; 19.00 Dnevnik. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,16.30,17.30,18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Pozdrav, almanah; 6.20 drobci; 7.00 Dober dan otroci; 7.45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Na valu RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9,50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Politika in aktualnosti; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Diskoteka Sound; 16.00 Ob štirih; 16,10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutigue Gallus; 16.50 Zgodovinske plošče; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Souvenir d'ltaly; 18.45 Folk studio; "\ 20.00 Nočni program. Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Halo, dober dan! Tu 362875; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: E. Mangia-lupi (V. Bartol); 11.45 Kantavtorji in šansonjeji; 12.00 Alpe-Jadran (pon.); 12.30 Orkestri; 12.40 Koroška poje: MPZ Vaščane pojo; 12.50 Orkestri; 13.20 Potpuri; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Od Milj do Devina; 15.00 Orkestri; 15.30 Mladi val; 16.45 Postni govori; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Orkestri; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Mix time; 20.00 Za naše ljudi. Radio Koroška 18.10-19.00 Narodopisna oddaja (dr. Anton Feinig). SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6,00 Super Shop: 8.00 Novice; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 11.00 The Mix; 11,30 Divja Amerika; 12,00 Business Insi-ders; 13.00 Zahodno od Mosk-ve; 13.30 Inside Eition; 14.00 Fo-cus; 14.30 Medla Television; 16.00 Ali Mixed Up; 17.00 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Eco record; 20.00 The Rogues; 21.00 Inside Edition; 21.30 Beyond Tomorrovv; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Evropa poslovno; 22.45 US Market WRAP; 23.00 Behave Vourself; 0.30 Po letu 2000, The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat shovv; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The Pramid Game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Mladi in nemirni; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 The New Leave It To The Beaver; 18.00 Star Trek: The Next Genera-tion; 19,00 Rescue; 19.30 E Street; 20.00 Alf; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Snemanje filma terminator 2; 21.30 Alien Nation; 22.30 Rokoborba; 23.00 Studs; 24.00 Star Trek. EUROSPORT 9.00 Tenis; 11.00 EP v košarki; 12.30 SP v nordijskem smučanju; 14.30 Nogomet; 16,00 Tenis; 18.00 Rokomet; 20.30 SP v nordijskem smučanju; 21.30 Športne novice; 22,00 Boks; 23.30 Kick-boks; 0.30 Športne novice. SCREENSPORT 8.00 Golf; 9.00 Kegljanje; 10.00 Motošport; 11.00 Švedski turnir v hokeju na ledu; 12.30 Nogomet; 14.30 Monster Truck Challenge; 15.00 Motošport; 16.00 Global Adventure Šport; 16.30 Nogomet; 17.00 Nogomet; 17.30 Golf; 18.30 Hokej na ledu; 19.30 Košarka NBA; 20,00 Gillette VVorld Sports Special; 20.30 Go; 21.30 Kickboks; 22.30 Boks; 0.30 Nogomet; 1.30 Go; 2.30 Hokej na ledu. MTV 7.00 Awake On The VVild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola report; 17.15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 Boyz 2 Men Special; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV; 20.30 Most Wanted; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Un-plugged; 1.00 Video; 3.00 Yoi; 4.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 8.40 En-tertainment Tonight; 11,00 Cadd-le Woodlawn; 13.00 Raid on Rommel; 15.00 Pocket Money; 17.00 Dead Men Don't Wear Plaid; 18.30 kposure; 19.00 Caddle Woodlawn; 20.40 Enter-tainment Tonight; 21.00 Hudson Hawk; 22.40 Us Top Ten; 23.00 The Stranger VVithin; 0.45 Out tor Justice; 2.15 Eve of Destruction; 3.55 Fast Getaway; 5.20 Lethal Error. MOVIE CHANNEL 6.35 Tarantula; 8.00 Huckleberry Finn; 9.45 Rock Around The Clock; 11.05 Dad's Army; 12.45 Muscle beach Party; 14.25 Pal Joey; 16.15 Alkazam The Great; 18.15 Outback; 20.00 Columbo: Bird in the Hand; 22.00 Thelma and Louise; 0.15 Omen IV: The Avvakening; 1.55 Crusoe; 3.35 Blaže; 5.35 Č.H.O.M.P.S. PRO 7 5.20 Serije: Jane in Kathleen, 6.05 Vicky, 6.25 Risanke; 8.20 Parker Levvis; 8.50 Neizprosna a prisrčna, 9.45 Moj dragi je s Tirolske (Nem., 1958); 11.25 Ulice San Francisa; 12.20 Show Billa Cosbyja; 12.55 Perry Mason: Malodušni ostrostrelec; 13,45 Prvi človek na luni (fant., VB 1964); 15.30 Neizprosna, a prisrčna; 16.20 Risanke; 18.05 Parker Lewis; 18.35 Shovv Billa Cosbyja; 19.05 Booker; 20.00 Poročila; 20.15 Najbolj nori avto na svetu (kom.. Nem. 1974); 22.05 Mike Hammer; 23.20 Run Tiger Run (dram., ZDA 1989); 1,10 Poročila. RTL 6.00 Jutranji magazin; 9.00 Serije in igre: dr. Marcus Welby, 10,00 Bogati in lepi, 10.30 cena je vroča, 11.00 Tvegano, 11,30 družinski dvoboj; 12,00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13.15 Kalifornijski klan; 14.05 Klic v sili Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Na življenje in smrt; 21.15 Salzburški cmoki; 22.15 Kako, prosim?; 23.15 Gottschalk; 24.00 Danki v usnjenih hlačah; 1.45 Piščeta prihajajo (kom.). SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.45 Ponovitve; 10.10 Gozdrajeva krsta (Nem., 1952); 11.55 Herrmann; 12.15 Kolo sreče; 13,05 Cluedo; 13.55 Sence preteklosti; 14.45 Sosedi; 15.10 Pod kalifornijskim soncem; 16.00 Trojica s štirimi pestmi; 16.55 5 krat 5; 17.25 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 19.00 O čem se šepeta v palačah; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Kdo je Harry Crumb? (krim., ZDA 1988); 22.00 Nogomet; 23,00 Rosno mlade zapeljivke (Belgija 1975); 0.15 Ponovitve: Erotične fantazije. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Ste-ve Martin, portret; 8.55 L.A. Story (ZDA 1990); 10.30 Kokain - Vojna za belo zlato (ZDA 1991); 12.00 0137 intervjuji; 12.45 Šport; 12.50 Kino; 14.15 Moč otroka (dram., Kan. 1989); 16.10 Aliče v čudežni deželi (ris.); 17.25 Nevaren par (dram., Fr.-Kan. 1991, i. Erika Anderson); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 19.30 Hokej; 22.30 V preddverju pekla (srh., ZDA 1990, i. Sean Penn); 0.40 Dark Corners (erot., ZDA 1991); 2.15 Prekletstvo strasti (krim., ZDA 1991). EVROPA / NA VZHODU POSTOPNO IZBOLJŠANJE, NA ZAHODU NOVO POSLABŠANJE VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE topla fronta hladna okluzija fronta VREMENSKA SLIKA Območje nizkega zračnega pritiska nad jugovzhodno Evropo se počasi polni. Nad srednjo Evropo in Alpami se je prehodno okrepil greben visokega zračnega pritiska. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -4/-1 OSLO........ -5/-5 STOCKHOLM... -3/-2 K0BENHAVN... -2/1 MOSKVA...... -12/-3 BERLIN........ 0/1 VARŠAVA..... -1/2 LONDON...... 3/9 AMSTERDAM... 0/2 BRUSELJ..... 1/6 BONN........ -10/2 FRANKFURT... -10/2 PARIZ........ -2/5 DUNAJ....... -3/-3 MUNCHEN..... -6/-4 ZIJRICH..... -111-2 ŽENEVA...... -4/-2 RIM......... -3/10 MILAN....... -6/9 BEOGRAD..... -3/-1 NICA.......... 1/8 BARCELONA... -1/9 BUKAREŠTA... -5/1 CARIGRAD.... 2/6 MADRID...... -5/12 LIZBONA..... 7/15 ATENE......... 5/8 LARNAKA..... 12/19 TUNIS........ 1/11 AL2IR........ 3/13 MALTA....... 6/10 JERUZALEM... 6/18 KAIRO....... 15/26 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 06.46 in zašlo ob 17.44. Dan bo dolg 10 ur in 58 minut. Luna bo vzšla ob 08. uri 19 minut in zašla ob 23. uri 02 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 5.49 najnižje -32 cm, ob 11.34 najvišje 17 cm, ob 17.12 najnižje -27 cm, ob 23.46 najvišje 40 cm. Jutri: ob 6.32 najnižje -28 cm, ob 12.15 najvišje 8 cm, ob 17.32 najnižje -19 cm. ALPE-JADRAN / ZMERNO OBLAČNO BO TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.. -3/6 TRST.......... 1/6 CELOVEC.... -3/4 BRNIK......... 1/6 MARIBOR.... 1/4 CELJE......... 1/5 NOVO MESTO -2/3 NOVA GOR.... -7/8 MUR. SOBOTA 0/0 PORTOROŽ..... -3/7 POSTOJNA..... -10/4 IL. BISTRICA. -8/4 KOČEVJE...... -5/3 ČRNOMELJ... -3/4 SL. GRADEC... -1/3 BOVEC...... 1/6 RATEČE..... -7/1 VOGEL...... -10/-4 KREDARICA -17/-14 VIDEM...... -4/- GRADEC....... -1/4 MONOŠTER... -2/-1 ZAGREB..... -1/2 REKA.......... 2/7 V SLOVENIJI: Na Primorskem bo precej SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokraji-jasno, drugod zmerno do pretežno obla- nah Italijein ob severnem Jadranu bo delno čno. Najnižje jutranje temperature bodo jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno, od-10 do -5, ob morju okoli -2, najvišje dne- Popoldne se bo pooblačilo tudi v Istri, vne od 2 do 7, na Primorskem do 9° C. OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan 4 * pod 10% Jj pod 5 44 Sl 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ******** 30-60 50-80% O nad 80% *** *** *** *** nad 60 NEVIHTE nad 10 m/s V SLOVENIJI: V soboto se bo poobla- OBETI: V nedeljo bo pretežno oblačilo, predvsem v južni in zahodni čno, v južni Sloveniji bodo občasno Sloveniji bo rahlo snežilo. padavine. V nižinah bo sneg posto- pno prešel v dež. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na m3 zraka; Ljubljana 41 Maribor 87 Celje 68 Trbovlje 103 Hrastnik 90 Zagorje 107 Šoštanj 19 Kritična 24 urna koncentracija SOz je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura.G.Radgona: 105, Drava HE Dravograd: —; Sava Radovljica: 32, Sava Šentjakob: —, Sava Radeče: 96, Sora Suha:—, Ljubljanica Moste: 42, Savinja Laško: 88, Krka Podbočje: 74, Kolpa Radenci: 72, Soča Solkan: 171. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce OVEN 21-3/20-4 : Potegnite vse niti skupaj, da boste s pomočjo vplivne osebe tako sebi kot okolici dokazali, da ste vredni zaupanja in sposobni narediti, kar od vas zahtevajo. BIK 21-4/20-5 : Zelo dinamičen dan na področju vaših osebnih interesov. Poskusite se predstaviti tako, da boste zanesljivo pritegnili pozornost pomembnih oseb. DVOJČKA 21-5/21-6 : Medtem ko se boste umaknili dnevnemu direndaju, bi si lahko privoščili nekaj uric popolnoma na samem, saj si morate priti na jasno, kaj tokrat hočete od sebe. RAK 22-6/22-7 : Tarejo vas skrbi zaradi nekega družinskega elana, vendar kot navadno dvigujete veC prahu, kot bi bilo potrebno. Po nemirnem dnevu vas Čaka prijetnejši večer. LEV 23-7/23-8 : Ce potrebujete finančno zaslombo za svoj poslovni predlog, vedite, da je vplivna oseba veC kot le pripravljena pomagati, toda le, Ce boste vse zadržali zase. DEVICA 24-8/22-9 : Po dolgem Času se boste odpravili na izlet in za to ste pripravljeni vstati tudi ob nemogoči uri. Vaša želja po družbi in veselju je bila že nepotešljiva. TEHTNICA 23-9/22-10 : KonCno vas je partner prepričal, da se mu pridružite pri nakupovanju zanj bistvenih stvari. Od vas bi rad le nasvet, saj ne želi, da ga potem kritizirate. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Prepustite danes vso pobudo partnerju in ugotovili boste, da vam je taka sprememba vec kot dobrodošla. Po dolgem Času vam ni treba razmišljati in odločati namesto vseh. STRELEC 23-11 /21-12 : Po precej puščobnem in turobnem delovnem tednu boste z veseljem pozdravili možnost za popoldanski zmenek, ki obeta, da se bo nadaljeval Se pozno v noc. KOZOROG 22-12/20-1 : Ne glede na to, ali je to prava ljubezen ali pa usodna privlačnost, v vsakem primera vam postaja jasno, da gre za zvezo, ki se se dolgo ne bo končala. VODNAR 21-1/19-2 : Dan je najbolj ugoden za pogovore o nakupu nepremičnin. Ce menjavate stanovanje, bi prav danes lahko zelo veliko dosegli v svojo korist. RIBI 20-2/20-3 : Popolnoma boste zaposleni z lastnim uveljavljanjem. Zavohali ste namreč, da bi se lahko drago prodali in zdaj uspešno predstavljate svoje najboljše lastnosti. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE ZASTOJI X ZAPRTA CESTA POPRAVILA NA CESTIŠČU * POLEDICA H SAMO Z ZIMSKO OPREMO <&P ŠPORTNA PRIREDITEV — GOSTA MEGLA B BENCINSKE ČRPALKE 24 UR Na območju Prekmurja je ponekod na cestišču sneg. Ceste so posute. Na ormoškem območju je začelo rahlo snežiti. Drugod po Sloveniji so ceste v glavnem suhe ter normalno prevozne. Promet je tekoč in brez večjih zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer tovorna vozila čakajo za izstop iz države približno šest ur. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA Kope.................-/20 Vrhe..................-/- Lontovž...............-/- Stari vrh.............-/- Rogla...............40/50 Kanin.................-/- Cerkno...............-/35 Soriška planina.......-/- Vogel.................-/- Kabla................-/20 Mariborsko Pohorje...-/40 Kranjska gora.........-/- Pokljuka..............-/- Rog - Črmošnjice......-/- Prvine................-/- Jezersko..............-/- Ulovka................-/- Krvavec...............-/- Črni vrh..............-/- FURLANIJA-JK Cimolais.............-/- Claut................-/- Piancavallo........20/40 Žabnice/Ovčja vas.....-/- Raibl................-/- Farni Avoltri........-/- Farni di Sopra.....20/40 Paluzza-Timau......20/30 Pauiaro..............-/- Pontebba...........40/40 Pradibosco.........30/60 Prato Carnico........-/- Zoncolan...........10/40 Sauris..............5/10 Sella Chianzutan.....-/- Nevejsko sedlo.....20/80 Višarje............35/60 VENETO Sappada............20/80 KOROŠKA Podklošter...........-/35 Bad Kleinkirchheim... .20/50 Pliberk/Peca.........-/30 Sloveniji Plajberk...-/50 Dobrač...............-/30 Nassfeld/Mokrine....60/80 Spittal/Goldeck......5/55 Heiligenblut.......20/140 Katschberg..........60/80 Koralpe/Golica.......-/30 Kotscnach/Mauthen.. .20/30 Mallnitz...........10/150 AVSTRIJA Arlberg............35/330 Seefeld.............20/70 Kitzbuhel...........10/75 Obertauern........120/220 Zeli am See........20/100 Schladming/Planai.. 10/100 __________V VEDNOST________________ Talni pogoji za rast korenin Korenine rastlin imajo dvojno vlogo; iz tal Črpajo vodo, hranila in druge potrebne snovi za rastlinsko presnovo, obenem pa izločajo ogljikov dioksid, organske kisline, sladkorje, alkaloide in druge organske spojine. Korenine se odzivajo na spremembe okolja s smerjo rasti, razvejanostjo, globino prodiranja v tla ter anatomsko in morfološko zgradbo. Najbolje se razvijajo v tleh z ugodnimi fizikalnimi in kemičnimi lastnostmi, ki vsebujejo dovolj zraka, vlage, hranilnih snovi in imajo primerno temperaturo, na katero vpliva temperatura zraka (optimalna temperatura zraka za rast korenin sadnega drevja je npr. med 15 do 25°C). Stopnja razvejanosti korenin je odvisna tudi od vrste in stanja rastline. MoCno razvejan splet korenin gosto prepreda tla (npr. pšenica, ječmen...). Kadar so tla slabše preskrbljena z vlago, poženejo korenine v globlje, vlaZnejše plasti tal. Prodiranje korenin v globino tal je še izrazitejše, Ce jih pri tem ne omejujejo pomanjkanje zraka, zbita tla ali nizke temperature. Rastline, ki razpredajo korenine plitvo, tik pod površjem tal, uporabljajo padavine kot glavni, večkrat celo edini vir vlage. Pri preveliki količini vlage se rast korenin popolnoma ustavi. Dolgotrajna zasičenost z vlago povzroči pomanjkanje zraka v tleh in gnitje korenin. Naraven razvoj korenin, ki je značilen za posamezne rastlinske vrste, se lahko izboljša tudi z agrotehničnimi ukrepi. Rigolanje pred sajenjem, drenaža v vlažnih predelih z visoko podtalno vodo in namakanje v sušnih obdobjih, vplivajo na ugoden razvoj korenin. Dobro razvite korenine rahljajo talne grudice (npr. metuljnice, križnice] in s tem izboljšujejo strukturo tal, jih bogatijo z dušikom in mikroorganizmi, kar izboljšuje plodnost tal. Andreja Sušnik