Država in izobrazba njenega Ijudskošolskega učiteljstva. (Dalje.) Do 1. 1883. se je moral vsak učitelj prav marljivo pripravljati za usposobljenostni izpit, ?akaj pokazati je raoral izpraševalni komisiji, da je čas, odkar je zapustil učiteljišče, porabil prav vestno za svojo nadaljno izobrazbo. Usposobljenostni izpit je bila nekaka ponovitev zrelostnega izpita, zakaj kandidat se je moral podvreči izpitu iz vseh predmetor. In oni, ki je prebil ta izpit s prav povoljnim uspehom je lahko trdil, da nekaj ve in zna. No?a novela je dokaj skrčila zahteve ravno glede usposobljenostnega izpita. Maturitetno izpričevalo, ki ga prejme učiteljiščnik, zavede marsikaterega mladega učitelja do mnenja, da je dosegel višek svojega znanja s tem izpričevalom, da se mu ni treba dalje izobraževati, in njegov duševni nivo polagoma lahko pada. Sicer zahteva nova šolska novela še vedno usposobljenostui izpit, toda kak razloček je med tem izpitom in nekdanjim! Vse znanje tega izpita &e naslanja na poznanje ljudskošoldkih čitank in beril. Znani so nam klasični zgledi, da so napravili usposobljenostni izpit učitelji in učiteljice, ki so vso učenost, vso pripravo za ta izpit zajemali edino le iz ljudskošolskih beril. V formalnem oziru se je sicer zahtevalo od kandidata, da se je znal jasno in pravilno izražati, a v strokornem se pa ni preseglo zahte? ljudskošolskih predpisov. S to novelo je državna oblast očividno namignila, da zanjo ne veljajo več predpisi državnega zakona, po katerih je učiteljstvu dana prilika, izpopolniti svoje zuanje na univerzah in višjih pedagogijih. * * Nad dvajset Iet je stara ta novela. Nad dvajset let trpe avstrijski uarodi (o poniževanje svojega učiteljstva in nad dvajset let molče Iegitimirani zastopniki — državni poslanci — o teh škandaloznih razmerah. Edino učiteljstvo, zbrano v svojib. organizacijah. je spoznalo, kaj poraeui ta odpor proti večji izobrazbi Ijudskošolskega učiteljstva. Zato pa strerai združeno učiteljstvo t vseh svojih organizaeijab. vseh narodov po dveh sraotrih: akademiška naobrazba učiteljstva in odstranitev te šolske novele! In na čelu tej zahtevi stoji pač ravno češko učiteljstvo. Eesnično je, da je zakon iz 1. 1870. za učiteljišča ugodno vplival na poglobitev učenja, toda izobrazba učiteljstva ni dosegla zahtey, ki jih nudi srednje šolstvo. Zaraditpga je zahtevalo češko učiteljstvo že na svojem prvem shoda v Pragl 1. 1870., da naj se e. kr. učiteljišča preosnujejo, da bodi ves pouk na strogo znanstveni podlagi, odgovarjajoč tedanjim zahtevam. Deset let pozneje 1. 1880. je tožil na drugem vsečeškem učiteljskem shodu v Pragi dr. Lindner, znani pisatelj, da imamo pedagoške seminare za učitelje, ua univerzah še vedno na papirju. In 1. 1886. je sprejel shod češkega učiteljstva v Pragi predlog, da naj se temeljiteje poučuje pedagogika sploh na avstrijskih c. kr. učiteljiščih, zakaj nazadovanje te stroke se je med učiteljstvom samim čutilo prav občutljivo. Posledice nove šolske covele so se pričele kazati. Pridružila pa se je še gospodarska kriza, slabo gmotno stanje — beraška plača. (Dalje)