Ptuj • Mestni svet prehiteva dogodke
Kdaj začne teči mandat?
Na 40. seji sveta Mestne občine Ptuj, ki je bila 24. aprila, so svetniki odločali tudi o nekaterih kadrovskih vprašanjih.
Pozitivno mnenje so dali kandidatki Karin Markovič, univ. dipl. pedagoginji iz Ptuja, ki se je prijavila na razpis za ravnateljico OŠ dr. Ljudevita Pivka. Sedanji vršilki dolžnosti ravnateljice Ireni Cvetko namreč 31. avgusta letos poteče enoletni mandat. Na razpis so se prijavile tri kandidatke, svet zavoda je na seji 12. aprila ugotovil, da le kandidatka Karin Markovič izpolnjuje vse razpisne pogoje. Pozitivno mnenje je svetu MO Ptuj v sprejem predlagala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi mag. Miran Kerin, potem ko je obravnavala zaprosilo sveta šole. V svet Dijaškega doma Ptuj so imenovali Marjana Kolariča, svetnika iz vrst SDS. V svetu OŠ dr. Ljudevita Pivka pa bo interese MO Ptuj zastopal Ignac Vrhovšek, svetnik DeSUS.
Največ razprav pa so mestni svetniki na aprilski seji v točki kadrovska vprašanja imeli pri imenovanju predstavnika MO Ptuj v svet Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. Nekateri so namreč iz takšnih ali drugačnih razlogov podvomili v »stro-
Uvodnik
Tofffsy, la, la, la
kovnost« svetnika mag. Mirana Kerina iz vrst LDS, ker so menili, da bi bila »boljša«Ma-rija Magdalenc, sicer svetnica SD, v svet Bolnišnice pa jo je predlagala, zanimivo, SLS. Na koncu so svetniki le pritrdili prvotnemu predlogu, ki ga je v sprejem mestnemu svetu predlagala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Pri vsej stvari pa gre za malo nerodno zadevo, ker mestni svetniki s tem imenovanjem prehitevajo dogodke. Po podatkih Mestne hiše naj bi svetu JZ Splošna bolnišnica dr. Jožeta Potrča štiriletni mandat potekel že aprila, kar pa ne ustreza dejanskemu stanju. Zdajšnjemu enajstčlanskemu svetu ptujske Bolnišnice namreč mandat poteče šele 5. septembra letos. Mandat namreč po določilih zakona o zavodih in statutu ptujske bolnišnice začne teči šele s prvo konstitutivno sejo, ta pa je bila za sedanji sestav sveta zavoda 5. septembra leta 2002. Ne glede na štiriletni mandat pa lahko svet zavoda deluje tudi preko tega obdobja, v vsakem primeru pa do imenovanja novega.
Ne da se mi na dolgo, čeprav bi lahko, ampak saj se dogaja vsak dan, v velikih in malih količinah in stvareh. Ne vem, ali se mi v prejšnjih letih ni ljubilo opazovati in poslušati - ali pa se me nič ni »prijelo«. No, saj se me tudi zdaj ne, razlika pa je v tem, da (jih) poslušam in opazujem. Verjetno je to ena od poklicnih navad, ki ti zlezejo pod kožo. Vam pa povem, da jo moraš imeti (kot novinar) zelo debelo
In tako mi je danes, čisto slučajno, priletela skozi možgane ena od risank, kije že dolgo ni več videti na TV-ekranih. Pa je bila ena boljših. Se spomnite tistega čudnega bitjeca s štrenastimi laski, ki so v akciji kar poskakovali levo in desno. To je bil Tofffsy, naslov risanke pa se je glasil nekako tako: Tofffsy in pojoča travica resnice. Tofffsy je vedno, ko je bilo treba dokazati resnico, pred »žrtev« lepo nastavil travico, v katero je bilo treba pihniti. In če je travica zapela, potem je ta »žrtev« govorila resnico, sicer pa ne.
Pri moji duši, da bi takšen Tofffsy s pojočo travico prišel še kako prav, sploh v teh časih. Jaz, recimo, bi jo uporabila ob vsaki izjavi kakšnega intervjuvanca ali pač osebe, ki nekaj govori za javnost in v javnosti. Samo sprašujem se, če bi potem sploh lahko kaj napisala .
Sicer bi pa Tofffsy prišel prav povsod; doma, v službi in v družbi. Ali pa ne - si predstavljate dan brez najmanjše, še tako drobne in dobronamerne laži, če že ne laži, pa vsaj prikrivanja?! Nemogoče.
Bi pa bil Tofffsy s pojočo travico resnice gotovo dobrodošel v predvolilnem času, kampanjah in besednih bojih kandidatov. Ampak se mi smili. Prepričana sem, da bi Tofffsy zadela kap, travica pa bi na hitro »padla« dol in zgnila. Kar je preveč, je preveč..
SM
Volitve za nove tri člane sveta bodo v Bolnišnici opravili avgusta, »zunanje« člane sveta, šest jih ima ustanoviteljica država, po enega pa Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in MO Ptuj, pa bodo k imenovanju novih pozvali še pred zaključkom postopka za imenovanje bolnišničnih, od katerih mora biti najmanj eden iz zdravniških vrst.
Kdo bo novi direktor ptujske bolnišnice?
V	Štajerskem tedniku je bil 28. aprila objavljen razpis za delovno mesto direktorja Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj, sočasno z razpisom za delovno mesto glavne medicinske sestre ptujske bolnišnice za mandatno obdobje dveh let. Kot je znano, zdajšnjemu direktorju ptujske bolnišnice Lojzetu Arku v dneh okrog osmega avgusta letos poteče zadnji štiriletni direktorski mandat. Na čelu ptujske bolnišnice je že od leta 1982. Vloge na objavljena razpisa so potencialni kandidati morali oddati do konca prejšnjega tedna.
V	ponedeljek so ugotovili, da so v razpisanem osemdnevnem roku sprejeli dve vlogi za delovno mesto direktorja in tri za delovno mesto glavne medicinske sestre zavoda, ki ga sedaj zaseda Olga Krajnc. Kandidata za direktorja sta morala predložiti tudi program dela in
Za zidovi ptujske boinišnice je te dni zelo »živahno«.
Foto: Črtomir Goznik
razvoja zavoda. Po neuradnih podatkih sta prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s programom dela in razvoja zavoda oddala »notranja« kandidata: Robert Čeh, dr. med., spec., predstojnik radiološkega oddelka, in Aleksander Voda, univ. dipl. pravnik, pomočnik direktorja bolnišnice za splošne zadeve. Če malo špekuliramo, ima eden od njiju dodatno prednost, čisto po politični liniji, ker je SLS vladna stranka. Robert Čeh je namreč predsednik MO SLS na Ptuju. Vloge za delovno mestno glavne medicinske sestre pa so oddali trije kandidati. Razpisna komisija,
sestala se bo te dni, bo kuverte odprla, da bi ugotovila skladnost prijav z razpisnimi pogoji. Še v maju pa naj bi svet zavoda imenoval novega direktorja ptujske bolnišnice za dobo štirih let. Odločitev o tem, ali bosta dobila tudi priložnost, da članom sveta zavoda programa še podrobneje predstavita, pa je v pristojnosti predsednice sveta zavoda Irene Pulko; takšen je namreč dogovor.
Na vprašanje Štajerskega tednika, ali zdajšnji direktor kateremu od kandidatov daje prednost, je Lojze Arko odgovoril, da se ne more opredeljevati, ker sta oba njego-
va ožja sodelavca, ker če bi enemu dajal prednost, bi to pomenilo, da je drugi zelo slab in bi ga že zaradi tega moral zamenjati. Na izbiro sveta zavoda pa mora žegen dati tudi vlada, brez soglasja novega direktorja ne bo in bo potrebno razpis ponoviti. V zadnjem času je bilo več primerov, da k izbiri svetov zavodov vlada ni dala pozitivnega mnenja, ker predlagani kandidati niso bili »sprejemljivi«, čisto iz političnih razlogov. Za čas do imenovanja novega pa je v vseh takih primernih potrebno imenovati vršilca direktorja zavoda.
MG
Slovenija • Naftni derivati dvignili aprilsko inflacijo
Aprilska inflacija 0,8 %
Po podatkih Statističnega urada RS smo v aprilu zabeležili 0,8 % rast cen življenjskih potrebščin, medtem ko so se cene od začetka letošnjega leta do konca aprila dvignile za 1,5 %. Na višjo aprilsko inflacijo so vplivale predvsem višje cene blaga (v povprečju za 0,9 %) kot tudi višje cene storitev (za 0,5 %). Rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 0,9 %, vendar kljub temu 12-mesečna povprečna rast cen, merjena z »EMU konvergenčnim indeksom cen«, ostaja nespremenjena na 2,3 % in tako zadostuje za prevzem evra.
Inflacijo dvignile višje cene naftnih derivatov, oblačil in obutve
Aprila so se cene najbolj povišale v skupinah obleka in obutev (za 3,6 %), izobraževanje (za 2,2 %), prevoz (za 1,8 %), stanovanje (za 1 %), gostinske in namestitvene storitve (za 0,8 %) ter rekreacija in kultura (za 0,5 %). V skupini obleka in obutev so bile cene obleke in storitve
za obleko višje za 3,4 %, obutev pa je bila dražja za 4,2 %. V skupini izobraževanje so se najbolj povišale cene izobraževalnih tečajev (za 7 %), v skupini prevoz pa so se najbolj podražila pogonska goriva (za 5,1 %) in letalski prevozi, ki so dražji za 8,7 %. Na rast cen v skupini stanovanje so najbolj vplivale višje cene goriv za ogrevanje, in sicer tekoča goriva so dražja za 3,9 %, trda goriva za 2,1 %, plin za 0,7 % ter daljinska energija za 0,6 %. Zraven omenjenega
so se občutneje dvignile tudi cene nočitev v hotelih (za 4,3 %) in počitnice v paketu (za 2,7 %).
Aprila izjemno malo
pocenitev
V aprilu so bile zabeležene nižje cene v samo zgolj dveh skupinah, in sicer hrana in brezalkoholne pijače (za 0,4 %) ter komunikacije (za 0,2 %). Minimalno se je pocenila zelenjava (za 0,5 %), nekoliko bolj pa so se pocenile
ribe (za 1,9 %), sladkor in kon-ditorski izdelki (za 1,7 %) ter olja in maščobe (za 1,2 %).
K skupni rasti cen so 0,4 odstotne točke prispevale višje cene tekočih in pogonskih goriv, višje cene oblačil in obutve 0,3 odstotne točke, dražje počitnice in ostale podražitve pa vsaka po 0,1 odstotne točke. Na drugi strani pa so cene hrane znižale skupno rast cen za 0,1 odstotne točke.
Mitja Petek, univ. dipl. ekon.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je nasledniii Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabi^aimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63€] (za naročnike 120 [0,50€]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17€]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29€], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84€]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Poslovanje Kabelsko-komunikacijskega sistema na rešetu svetnikov
Direktor KKS in računovodja zaslužita več kot župan!
Na 40. seji sveta MO Ptuj, ki je bila 24. aprila, so se mestni svetniki seznanili tudi s poročilom o poslovanju družbe Kabelsko-komunikacij-ski sistem Ptuj, d. d.
Nadzorni svet, ki ga vodi Robert Čeh, ni imel pripomb k poročilu o poslovanju družbe v letu 2005. Ugotovil je, da je uprava družbe v letu 2005 dosegla predvidene rezultate, da je poslovala pozitivno in po načelu dobrega gospodarjenja. Prav tako v nadzornem svetu ugotavljajo, da je organizacijska in kadrovska struktura ustrezna za izvajanje dejavnosti družbe. Iteo-Abeceda, d. o. o., ki je opravila preiskavo računovodskih izkazov, je zapisala, da niso opazili ničesar, zaradi česar bi menili, da priloženi računovodski izkazi niso resnična in poštena slika v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
Družba KKS, d. d., Ptuj, je lani ustvarila nekaj več kot 128 milijonov tolarjev prihodkov, največ (94 odstotkov) iz naslova naročnine, preostanek so priključnine, naročnina PeTV, najemnina od inter-netnega kanala ter prihodki od ponovnih priklopov. Direktorju je bilo v letu 2005 izplačanih 10.272.426 tolarjev bruto osebnih prejemkov, skupaj pa je bilo za dva zaposlena v družbi (ob direktorju imajo zaposlenega še računo-vodjo) v letu 2005 izplačanih nekaj več kot 19 milijonov tolarjev. Dobiček družbe v letu 2005 je znašal 26.954 tolarjev. Članom nadzornega odbora so obračunali sejnine v bruto vrednosti 525 tisoč tolarjev.
Decembra lani je začel KKS poskusno dvakrat tedensko oddajati programa lokalne televizije PeTV. Ker Mestna občina Ptuj v letu 2006 ne bo sofinancirala produkcije PeTV, so poskusno oddajanje podaljšali do konca junija 2006.
Da bi zmanjšali število ne-plačnikov, so jih pričeli izklapljati; lani so jih iz sistema
izklopili 98. V dobri tretjini omrežja izklop neplačnikov ni možen zaradi t. i. zaporedne vezave, z izvajanjem obnove omrežja pa zmanjšujejo delež naročnikov, ki se jih ne da odklopiti. Predelava omrežja iz zaporedne vezave v zvezdast sistem namreč omogoča individualno odklapljanje naročnikov. Problem za družbo predstavlja tudi izterjava dolga za t. i. obdobja dvojnih položnic, ko je tri mesece položnice naročnikom pošiljal tudi Ingel, d. o. o. Zaradi tega so ga prijavili tržnemu inšpektoratu Republike Slovenije, proti In-gelu pa so tudi vložili tožbo za povrnitev nastale škode v višini 4,8 milijona tolarjev. Sodni spori, ki so se med MO Ptuj in podjetjem Ingel nadaljevali tudi v letu 2005, so posredno vplivali na poslovanje družbe. V sporih v tem letu ni prišlo do razsodb na prvi stopnji.
Kot poudarjajo v KKS, želijo postati tako občinski kot regijski partner pri zagotavljanju najsodobnejših komunikacijskih storitev, s tem pa odpirati komunikacijski prostor znotraj Ptuja ter odpirati Ptuj v svet. Tej viziji sledijo tudi s celostno podobo, s sloganom Pogled v svet. V okviru srednjeročnega načrta družbe načrtujejo usposobitev celotnega omrežja za dvosmerno komunikacijo v obdobju petih let in razširitev omrežja za 800 gospodinjstev. V letu 2007 načrtujejo priključitev tisočega naročnika kabelskega interneta v omrežju KKS Ptuj.
Več informacij kot zahteva zakon
Na poslovanje KKS v letu 2005 odbor za finance mest-
nega sveta, ki ga vodi Marija Magdalene, ni imel bistvenih pripomb, mestnemu svetu ga je predlagal v obravnavo. V odboru so ugotovili, da so poslovni rezultati družbe dobri, računovodski izkazi narejeni zakonito. Glede samo 26.954 tolarjev čistega dobička pa so dodatno pojasnili, »da ne smemo zanemariti dejstva, da je družba iz poslovnih prihodkov pokrila 17 milijonov odhodkov na račun amortizacije in 7 milijonov tolarjev odhodkov, ki so posledica terjatev do kupcev storitev. Če bi bilo teh 7 milijonov plačanih, bi imeli 7 milijonov dobička. Pozitiven pa je tudi podatek, da je družba v letu 205 na novo pridobila opredmetena osnovna sredstva v višini 16 milijonov tolarjev.«
Nekaj vprašanj je pri poročilu o poslovanju KKS v letu 2005 imel odbor za splošne zadeve, ki ga vodi Ignae Vr-hovšek. Odgovore so jim razdelili med sejo. Dodatno so v odgovoru razčlenili postavko najemnine v letu 2005, katere strošek je bil 31 milijonov in pol. V tej številki so najemnine za poslovne prostore zajete s skoraj milijonom in sto tisoč tolarji, za najemnino Telekomove kabelske kanalizacije so v drugem polletju leta 2005 plačali 2,17 milijona tolarjev, za najem videoopre-me 500 tisoč tolarjev, v to postavko pa so zajeli tudi licenč-nino oziroma plačilo pravic za distribucijo programov v znesku nekaj več kot 27 milijonov tolarjev. V zadnjem trimesečju letošnjega leta naj bi obstoječo programsko shemo ponudili tudi v digitalni obliki za zahtevnejše naročnike s kakovostnejšimi TV-sprejem-niki, ki jih je sicer sorazmerno malo, kot ugotavljajo.
Direktor KKS in računovodja zaslužita več kot župan!
Mirko Kekee (SDS) je bil
prepričan, da bo v novi obliki sistem bolje deloval in bodo tudi občani z območja PČ Rogoznica dobili signal KTV. V dveh letih se stanje ni popravilo, še vedno območje ni pokrito s tem signalom. Kot delničarja tega sistema pa ga zanima, kako je možno, da imata v družbi, katere lastnik je MO Ptuj in ki upravlja 130 milijonov tolarjev kapitala, direktor in računovodja plačo na ravni župana MO Ptuj. Na kakšen način MO Ptuj preko svojega člana v NS vpliva na ta sistem, je bilo še njegovo vprašanje.
Ptujski župan dr. Čelan je ponovno pojasnil, da ne eni in ne drugi žal še niso lastniki tega sistema. Tožbe so še vedno odprte, vsi postopki, potrebni za registracijo družbe, še niso izpeljani v celoti. "Tožbe padajo v korist naše odločitve oziroma odločitev, ki so jih sprejeli mestni svetniki, k že vloženim pa se hitro doda neka nova." Ptujski župan je obveščen, da je vložena nova tožba, v kateri Ingel predlaga sodišču, da razsodi, da je pogodba z dne 5. 7. 2004 z aneksom z dne 8. 7. 2004, sklenjena med MO Ptuj in KKS, nična in nima pravnih posledic. MO Ptuj naj bi posest sistema pridobila na podlagi zrežirane začasne odredbe, ki jo je Višje sodišče razveljavilo in obrazložilo, da je očitno nezakonita. MO Ptuj in KKS Ptuj še vedno vztrajata pri »posestni« pogodbi, na katero sta sklenili celo aneks, kjer sta za omenjeno posest določili najemnino v višini 6,6 milijona tolarjev za pol leta
Foto: Črtomir Goznik
in le-to očitno obravnavata v svojih poslovnih knjigah kot prihodek oziroma strošek in celo kot poračun za investicijsko vzdrževanje. Zaradi vseh tožb, poudarja ptujski župan, ne moremo imeti skupščine, ne moremo izpeljati vsega, kar bi morali, zadeva pač poteka preko tričlanskega nadzornega sveta in poslovodstva, ki občino o vsem korektno in pravočasno obveščajo.
Sistem deluje v okviru možnega; kar zadeva problematiko posameznih signalov, smo o tem na mestnem svetu že govorili. Zavedajo se, da je na Ptuju nekaj takih lis, kjer so stroški za priključek takšni, da jih družba ne more pokriti, je med drugim povedal v odgovor direktor uprave KKS Ptuj Matjaž Gerl.
Pogled v svet, moto družbe KKS, za Grajeno ne velja, ker gre v njihovem primeru za pogled mimo Grajene, ugotavlja Milan Petek (SDS). Tudi v prihodnje belih lis ne bo mogoče zadovoljivo rešiti, razen morda ob kakšni gradnji nove infrastrukture, ko bi bilo mogoče do priključkov priti ceneje. Največji strošek so gradbena dela. Podoben problem je Grajena, kjer so izračuni pokazali, da bi en priključek stal 300 tisoč tolarjev in več. V bližnjem Destrniku so priključki mnogo cenejši, za enega je potrebno plačati le 80 tisoč tolarjev, je povedal še Milan Petek, ki je prepričan, da bi z malo volje in sodelovanjem lahko zadevo rešili ceneje, ne s 350 tisoč tolarji po priključku, ker jih Grajen-čani ne bodo plačali. Za strnjena naselja pa bi morda bila rešitev v najemu optike pri Telekomu, je na glas razmišljal direktor KKS Ptuj.
Kar zadeva višino plače direktorja družbe KKS Ptuj, pa
je pojasnil Matjaž Gerl, je ta posledica rezultata pogajanj med lastnikom, nadzornim svetom in kandidatom. Plača je bila izpogajana. Kar pa zadeva koristi od KKS Ptuj, jih je v tem trenutku več kot v primeru, če bi bila v »posesti« petih prijateljev, je še povedal ptujski župan.
Dvom v
transparentnost poslovanja
Če je mestni svet skupščina preko župana kot predstavnika, je svojo razpravo začel svetnik Janez Rožmarin (N.Si), bi se morali ob tem poročilu malo bolj zavzeti. Po njegovem je poročilo prirejeno, ker ne razpolaga z realnimi podatki, kar zadeva vzdrževanje in najemnino; gre pa tudi za amortizacijo. Moti ga, kako se lahko sedaj obračunava amortizacija, če se pred leti ni mogla. Omenil je pogodbo z dvema različnima datumoma, ena ima datum 8. 7. 2004, druga 1. 12. 2004, kjer se daje kabelsko-distribucijski sistem v najem in se kljub temu obračunava amortizacija. Kje je tisti » neznani« lastnik, če vemo, da lastnikov še ni, ker niso določeni. Mestni svet se je odločil po politični poti preoblikovati ptujski kabelski sistem, vendar ta danes ne posluje tako transparentno, da bi naročniki imeli pregled in vpliv. Kdo je odobril tako visoke stroške dela? V tem sistemu ni toliko dela, da bi lahko dva zaposlena upravičevala tako visoke stroške plač. Tudi mestna četrt prej ni mogla upravičiti amortizacije, za to bi res rad dobil odgovor. Rožmarina tudi zanima, ali bo sistem prodan, še preden bodo določeni in ugotovljeni deleži, pa tudi kje je najemnina v višini 13,2 milijona tolarjev.
»Trenutno so zadeve s KKS v stanju »med nebom in zemljo«. Da bi se izognili takšnim in drugačnim nepravilnostim, zaradi katerih smo v preteklosti plačevali več kot deset-milijonske kazni, si že zaradi sebe kot župana ne bi dovolil nepravilnosti z novo pravno osebo, zato so bili izpeljani nekateri postopki, ki po zakonu niso nujni,« je razpravo o KKS sklenil ptujski župan.
Mestni svetniki so poslovanje družbe vzeli na znanje, v njihovi domeni je samo odločanje o predlogu sklepa o uporabi bilančnega dobička. Ptujski župan je tudi zahteval, da ne glede na zakonodajo svetniki dobijo odgovore na vsa postavljena vprašanja.
Podlehnik • Razrešitev NO je bila nezakonita
Po kavbojsko pa ne bo šlo!
Na svoji zadnji seji konec marca so podlehniški svetniki na pobudo enega zmed njih - Alojza Grabrovca - kot dodatno točko dnevnega reda z večino glasov sprejeli razrešitev sedanjega nadzornega odbora. Ampak kar tako to očitno ne gre, kar so jim zdaj z dopisom pojasnili s službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko, pritrdilo pa je tudi računsko sodišče.
Pri vprašanju razrešitve podlehniškega NO pod zadnjo, dodatno točko dnevnega reda pravzaprav ni bilo posebnega dvoma, da se večina prisotnih svetnikov ne bi strinjala s tem. Grabrovec, Svenškova in Vidovič so bili za - to pa je bilo tudi dovolj, saj se je seje udeležilo le pet od sedmih svetnikov. Nekoliko dvoma, ali je takšen sklep zakonit, je bilo sicer čutiti iz besed, da bodo preverili, ali je to možno.
No, kot so jim zdaj pojasnili iz pristojnih služb, NO ni možno kar tako po želji sestavljati in razpuščati, če komu kaj ni prav. Razrešitev NO je možna le pod določenimi pogoji; in sicer lahko članu NO mandat predčasno preneha: če izgubi volilno pravico, če postane trajno nezmožen za opravljanje funkcije, če je s pravnomočno obsodbo obsojen na nepogojno kazen zapora (daljšo od pol leta), če v določenem roku ne preneha opravljati kakšno z javno funkcijo nezdružljivo dejavnost, če odstopi sam itd.
»Da bi bil podan utemeljen razlog za razrešitev vseh članov NO hkrati, bi moral vsak
izmed članov izpolnjevati enega izmed naštetih razlogov,« je dodatno pojasnil državni sekretar Franci Rokavec.
Sicer pa so trije najbolj zavzeti podlehniški svetniki poleg tega, da so zgrešili razloge za razrešitev, udarili mimo še pri postopku. »Razrešitev člana NO lahko predlaga NO, predlog za razrešitev pa mora vsebovati obrazložitev s pravno podlago in razlogi. Ta predlog se posreduje županu, ki ga uvrsti na dnevni red seje. Nenazadnje pa mora biti predlog razrešitve vročen osebi, zoper katero je vložen, pred sejo sveta, na kateri bo obravnavan. Oseba, predlagana v razrešitev, ima pravico podati svoj pisni ali ustni zagovor.«
O niti enem od navedenih postopkovnih korakov v Pod-lehniku ni bilo ne duha ne sluha. Šlo je pač bolj po domače; kot edini razlog za razrešitev pa bi bilo možno vzeti le besede Grabrovca, da je pa zadnje »vlačenje« določenih podlehniških funkcionarjev po medijih (najverjetneje je šlo za »slovito« objavo v tabloidu Direkt) že višek vsega in da je skrajni čas, da se NO raz-
Roman Cesar (poleg članice Cvetke Turk) ostaja predsednik podlehniškega nadzornega odbora, saj so vladne institucije ugotovile, da je podlehniški občinski svet sprejel nezakonit sklep o razrešitvi.
pusti ^
V nadaljevanju obrazložitve napak Rokavec ugotavlja, da v primeru sklepa podlehniške-ga občinskega sveta o razrešitvi NO ni niti enega uteme-
ljenega razloga za razrešitev, zato tudi sklep ni zakonit! Celo več: v postopku razrešitve (še dobro, da Rokavca ni bilo na seji, saj bi o kakšnem postopku hudo težko govori-
li) je bil kršen lep del statuta in poslovnika občinskega sveta, kar pomeni, da so svetniki pohodili kar »zakone«, ki so jih sami sprejeli.
V vladni službi za lokalno
samoupravo, ki ji glede nezakonitosti razrešitve NO v pod-lehniškem primeru pritrjuje tudi računsko sodišče, so domačega župana Vekoslava Fri-ca še podučili, da lahko župan zadrži izvajanje občinskega sveta, ki je bilo v tem primeru nezakonito oz. v nasprotju s statutom občine. V primeru, da bi občinski svet ponovno sprejel enako odločitev (brez upravičenih razlogov), lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču, če pa je župan takšen sklep že podpisal, pa je potrebno ta sklep zaradi nezakonitosti na prvi naslednji seji preklicati oz. sprejeti nov sklep o razveljavitvi tega sklepa.
Nadejati se česa takega v podlehniškem političnem krogu je nerealno. NO pa vseeno ostaja v enaki sestavi (Cvetka Turk in Roman Cesar) do izteka letošnjega mandata, saj sama, kot pravita, ne nameravata podati odstopne izjave, prav tako pa doslej nista in ne kršita nobenega zakona oz. člena, po katerem bi ju lahko razpustili podlehniški občinski funkcionarji.
SM
Ormož • 3215 metrov novih in obnovljenih cest
Gradile se bodo ceste
V občini Ormož so se letos odločili za nekaj pomembnih cestnih projektov. Pred dnevi so že uredili pločnik proti Pavlovcem, za letos pa imajo v načrtu še modernizacijo ceste v Lahoncih, prestavitev ceste v kraju Svetinje in novo cesto v obrtni coni Ormož. Na ta način bodo kraji dobili 3215 metrov novih in obnovljenih cest.
Povezovalna cesta med občinama Ormož in Ljutomer med krajema Desnjak v občini Ljutomer in Lahonci v občini Ormož bo deležna temeljite modernizacije. Gre za cesto v skupni dolžini 2297 metrov, ki bo obsegala tri odseke. Predračunska vrednost investicije znaša 52 milijonov SIT. Od tega je občina Ormož lani že vložila 432.000 SIT, letos pa namerava še 7,2 milijona. Občina Ljutomer se bo udeležila z 2 milijonoma SIT, ostanek pa bo iz dodatnih sredstev, ki jih občini dobita iz državnega vira - Ormož 31 milijonov, Ljutomer pa 11,5 milijona.
Za razvoj malega gospodarstva v občini je izjemno pomembna načrtovana cesta v industrijski coni v skupni dolžini 610 metrov. Z izgradnjo te ceste bodo končno na voljo komunalno opremljena zemljišča v obrtni coni. Trenutno je v postopku sprejemanja tudi lokacijski načrt, ki bo območje obrtne cone z 21 hektarjev povečal na 32
hektarjev površin. Novo cesto bodo zgradili na obstoječi makadamski poti. Tako se bo uredila povezovalna cesta, ki se na vzhodnem delu priključi na cesto, ki vodi do kompleksa TSO, na zahodni strani pa na cesto, ki vodi mimo opekarne in se priključi na Ljutomersko cesto. Izvedba predvideva dvopa-sovnico širine 7 oziroma 6 metrov s hodnikom za pešce in kolesarje. Predračunska vrednost znaša 87 milijonov SIT, od tega gre iz občinskega proračuna 15 milijonov, dodatnih 18 iz dodatnih sredstev občin ter 54 milijonov SIT iz sredstev neposrednih regionalnih spodbud. Z lokacijskim načrtom je na tem območju predvidena izgradnja 27 novih objektov različnih velikosti in namembnosti s pripadajočimi ureditvami. Izgradnja ceste bo omogočala normalen dostop do vsakega objekta in razbremenila križišče obvoznice z Ljutomerske ceste.
Obvoznica pod Svetinjami
Cesta v industrijski coni bo omogočila dostop do 27 parcel, ki bodo na voljo potencialnim torjem.
Foto: vki
investi-
pa bo velikega pomena za razvoj turizma in bo izboljšala prometno varnost in kvaliteto ljudi, ki tam živijo. Število turistov in s tem gostota prometa se pri Svetinjah menda zelo povečujeta, zato je treba cesto prestaviti. Projektanti so se odločili, da jo bodo prestavili na zahodno stran Svetinj, s čimer se bo glavni promet izognil ožinam, saj gre sedanja cesta skoraj zares po cerkvenem pragu. Cesta bo dolga 308 metrov. Ureditev pa predvideva tudi izgradnjo dveh platojev parkirišč s skupno 47 parkirnimi mesti. Delo bo razdeljeno v dve etapi. V prvi je novogradnja obvozne ceste in rekonstrukcija dela obstoječe ceste v dolžini 52 metrov, oporni zidovi, javna razsvetljava in gradnja prvega platoja parkirišč s 26 prostori. Prva etapa se bo izvajala letos in predračunska vrednost projekta znaša 127 milijonov SIT. Skoraj 74 jih bo zagotovila občina iz proračuna, ostanek pa je iz dodatnih sredstev, ki so na voljo občinam. Druga etapa, ki je predvidena za prihodnje leto, pa načrtuje novogradnjo povezovalne ceste med prestavljeno lokalno cesto in javno potjo v Ivanjkovce v dolžini 85 metrov, oporni zid in drugi plato parkirišč s povezovalnimi stopnicami. Za drugo etapo bo občina iz proračuna zagotovila še 34 milijonov SIT.
Foto: SM
Ptuj • Železniška postaja - novo žarišče ptujskega vandalizma
"Pijejo šmarnico namesto materinega mleka?"
Mestni park je za zbiranje ob koncih tedna postal "nezanimiv", potem ko so policisti povečali nadzor nad njim. Zdaj je novo zbirališče mladcev postala ptujska železniška postaja, kjer se tudi dobro je.
Nič ne bi bilo narobe, če ne bi bilo takšnih in drugačnih posledic - kupov smeti, razgrajanja, vpitja, glasnega predvajanja glasbe. Zaposleni v Hamburger Hillu, kjer ob petkih in sobotah delajo v podaljšanem delavniku, do pete ure zjutraj, se počutijo vse manj varno, ker imajo občasno opravka z grožnjami, če mladce opozorijo, da morajo spoštovati red in čistočo. Zgodilo se je že, da so kuharice,
ki bi sicer morale domov ob peti utri zjutraj, bile prisiljene počakati, da so se vroče glave ohladile, ker so se bale zapustiti delovne prostore zaradi groženj, ko jim po preteku delavnika niso več mogle pripraviti hamburgerjev, oni pa so bili lačni. Najemnica lokala Klavdija Perko, ki ima podoben lokal tudi v Mariboru, je povedala, da se s takšnimi problemi v Mariboru ne srečujejo. "Pijejo ti mladci šmarnico
imajo bolnega otroka, zato je zanje toliko huje. Ne vedo, kdo bi jim lahko pomagal, da bi ponovno normalno živeli. Nič nimajo proti Hamburger Hillu, Olga Kurbus pravi, da je lepo, da je železniška postaja oživela, vendar nihče ni pričakoval, da se bo dogajalo to, kar se sedaj dogaja, da bodo izgubili nočni mir. Sicer pa so se z občasnim vandalizmom srečevali že prej.
Tudi odpravnik vlakov Branko Vaupotič opozarja na
moteče vedenje mladih na Železniški postaji Ptuj ob koncih tedna. Železniška postaja je namenjena za vstop in izstop z vlaka ter čakanje na prihod vlaka, poudarja, v nobenem primeru pa ni namenjena za pohajkovanje, kot si to predstavljajo nekateri mladi. Opiti mladostniki se ne zavedajo vseh nevarnosti, trenutek nepazljivosti ima lahko usodne posledice ob morebitnem padcu pod vlak.
MG
Najemniki iokaiov na tovornem skladišču se vsak ponedeljek prelevijo v dežurne čistilce. Čiščenje jim vzame najmanj uro časa. Z lastniki, Slovensko železnico, se že pogovarjajo, kako ta del osvetliti, da bi bil manj zanimiv za nočno veseljačenje.
Saša Šnepf, najemnik lokala na tovornem skladišču ptujske železniške postaje, in Milan Kurbus, stanovalec na železniški postaji: "Zaradi vandalizma na območju železniške postaje Ptuj počasi že vsi izgubljamo živce. Najhuje je vsak konec tedna, povsod ležijo odpadki."
namesto materinega mleka?" se je slikovito vprašala.
Vsak konec tedna v pričakovanju večje količine odpadkov namestijo več košev za smeti, zaposleni pa se po končanem delavniku ob peti uri zjutraj prelevijo v dežurne čistilne okolja. Kljub vsemu temu se stanje ne izboljšuje.
V dežurne čistilce se vsak ponedeljek spremenijo tudi lastniki lokalov na tovornem skladišču ptujske železniške postaje. Kaj bi sicer rekle
stranke, ki pridejo na primer v lokal s keramiko Saša Šnep-fa, če bi jim odprl vrata trgovine, ne da bi prej počistil za veseljaki ob koncih tedna.
Svoj mir želijo tudi stanovalci na ptujski železniški postaji. Milan Kurbus pravi, da čez teden še nekako shajajo, najhuje pa je ob koncih tedna. Vse skupaj se začne že v petek popoldan s hrupnimi odhodi domov in nadaljuje vse do nedelje zjutraj, ko se tudi najbolj vztrajni utrudijo. Kurbusovi
V okviru javnih del za čistočo na železniški postaji, avtobusni postaji, v Ljudskem vrtu in na ptujskem gradu skrbita Ervin Go-stečnik in Hazir Haziraj, ki se ne moreta pritoževati nad količino odpadkov na območjih, ki jih čistita.
Ptuj • Vandali so se spet spravili nad vrtec
Bodo potrebni mestni stražarji?
Prvomajski prazniki so bili za nekatere očitno predolgi, saj so se tisti, ki niso imeli početi kaj pametnejšega, spet spravili nad enote Vrtca sredi Ptuja ter vandalsko polomili nekaj rulet, okenskih stekel in žlebov, prevrnili več igral, vlomili v garažo, ukradli slovensko zastavo, za nameček pa stene popisali z barvnimi grafiti in zmazki.
O dogodku nas je takoj po praznikih obvestil ekonom ptujskega Vrtca Marjan Ja-ušovec ter se jezil, saj so mu vandali spet dali precej nepotrebnega dela, Vrtcu pa povzročili nove nepotrebne stroške. Lahko, da je bilo na delu več skupin, kajti težko bi bilo, da bi isti opravili vandalsko
početje na vrtcih Spominčica, Marjetica in Tulipan.
Pogled na vrtec Spominčica je bil posebej grozen na delu stavbe, ki je obrnjena proti Ožbaltovi cerkvi, verjetno zato, ker se tam čez noč vse manj vidi in sliši. Že od daleč padejo v oči veliki napisi in razne čačke po vsej
Foto: M. Ozmec
Pogled na del stene, ki je obrnjena proti Ožbaltovi cerkvi: polomljene rulete, okenska stekla in žlebovi ...
steni, dvojna okenska stekla so bila polomljena, s štirih oken so bile odtrgane rolete in polomljene razmetane po dvorišču, na dveh straneh so bili odtrgani žlebovi, ki so jih obtolčene in zvite zmetali po dvorišču. Da je vse skupaj "lepše videti", pa so celo južno steno v dolžini okoli 50 m, tudi po vratih in oknih, popisali z grafiti. Morda pove kaj tale: Ker od mesta nič ni, ga podiramo! Nekaj praznih steklenic piva in vina ter kup cigaretnih ogorkov ob peskovniku pa daje vedeti, da je moralo biti v prazničnih nočeh tam kar precej živahno.
Iz vrtca Marjetica so čez praznike ukradli slovensko zastavo z višine 3 m ter razmetali nekaj igral, za sabo pa so pustili tudi nekaj steklenic in embalaže čipsa in napoli-tank, ki je ležala po dvorišču. Nasproti vrtca Tulipan so čez praznike vlomili v vrteško ga-
ražo ter prav tako pustili nekaj prazne embalaže.
Ravnateljica vrtca Božena Bratuž je ogorčena, saj dejansko ne ve, kaj bi še storila, da se vandali ne bi več spravljali na vrteške oddelke. Policiste so prosili, da bi v prazničnih nočeh pogosteje patruljirali ob zgradbah vrtca. Ker so vandalska pustošenja vse pogostejša, je Mestni občini Ptuj predlagala, da bi okrog vrtca postavili 3 m visoko žično ograjo, kar bi bilo dobro tudi zaradi varnosti otrok, a se mestni arhitekt s tem ni strinjal.
"Ne vem, kako je možno kaj takega; če je z visoko ograjo z vseh strani obdano odlagališče za smeti, potem si to zasluži tudi vrtec. Ali pa naj to razumem, kot da so za nekoga smeti pač bolj dragocene od naših otrok? Že sedaj sem predlagala, da bi novi vrtec v Ptuju zgradili tako, da bi stavba sama ščitila vrteško igriš-
če z vsaj treh strani, recimo v obliki črke U, potem bi bilo igrišče lažje zaščititi, pa se tudi s tem mestni arhitekt ni strinjal," zatrjuje zaskrbljena Bratuževa.
Kakorkoli že, za večjo varnost vrtcev in igral sredi Ptuja bo treba čimprej nekaj
ukreniti. Kako dolgo bomo še dovoljevali, da bodo vandali v času, ko tam ni otrok in vzgojiteljic, brezglavo uničevali družbeno lastnino? Glede na dejstvo, da se vandalska uničevanja brezskrbno nadaljujejo tudi na starem Mestnem pokopališču, so nujni učinkovitejši preventivno-varnostni ukrepi po celem mestu. Poleg zaščitnih ograj, dodatne osvetlitve in alarmov bi bilo prav, da bi razmišljali tudi o nočnih mestnih stražarjih. V prejšnjem stoletju Ptujčanom ni bilo žal denarja zanje, danes pa je toliko brezposelnih, ki bi morda to z veseljem počeli.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
... vse skupaj pa je "okrašeno" z barvnimi grafiti, vsepovprek in po vsej južni steni vrtca.
Foto: MG
Foto: MG
Foto: MG
Ptuj • 8. maja na maturi pisali esej
Matura se je začela
Osmega maja so dijaki iz cele Slovenije, ki so letos prijavljeni na splošno maturo, začeli opravljati letošnji zrelostni izpit. Prvi del izpita iz slovenščine na maturi je esej; letos sta bili zanj predpisani dve knjigi, Zločin in kazen ter Visoška kronika.
Naslov eseja je bil Med vestjo in odgovornostjo in po mnenju dijakov, ki so pisali esej, je bil popolnoma pričakovan. Dijaki iz cele Slovenije so začeli pisati istočasno, natanko ob 9. uri, imeli pa so na razpolago 150 minut.
Na Ptuju splošno maturo pišejo dijaki Gimnazije in Ekonomske gimnazije. Na Ekonomski šoli se je na maturo prijavilo 83 kandidatov, medtem ko jih je na ptujski Gimnaziji prijavljenih kar 332. Od vseh prijavljenih na prvi rok splošne mature na Gimnaziji Ptuj samo en dijak ni pisal eseja.
Matura se je torej začela z esejem, ki je obvezen za vse tiste, ki opravljajo splošno maturo. Zraven slovenščine sta na maturi obvezna še tuji jezik in matematika, dva predmeta pa sta izbirna. Dijaki lahko izbirajo na različnih šolah različne izbirne predmete; na ptujski Gimnaziji imajo široko paleto predmetov - od
filozofije, sociologije, psihologije do francoščine, kemije, geografije, biologije in fizike. Skoraj tri tedne po eseju, 27. maja, bodo dijaki pisali angleščino, dva dni kasneje jih čaka drugi del slovenščine, 1. junija pa matematika. Sledili bodo izbirni predmeti, 9. junija pa bodo maturo zaključili tisti, ki bodo opravljali nemščino.
Vsi, ki bodo v prvem roku opravljali maturo, bodo 17. julija uradno izvedeli rezultate. Tisti, ki katerega predmeta ne bodo uspešno opravili ali mature ne bodo opravljali v spomladanskem roku, bodo imeli na voljo jesenski rok, ki se bo začel 23. avgusta.
Tako kot tisti, ki bodo opravljali splošno maturo, bodo s pisanjem angleščine 27. maja začeli na poklicnih šolah, kjer opravljajo poklicno maturo, 17. junija pa bodo pričeli ustni del poklicne mature. Rezultate bodo izvedeli 7. julija, deset dni prej kot ti-
sti, ki opravljajo splošno maturo. Jesenski rok poklicne mature se bo začel 23. avgusta, rezultate pa bodo kandidati izvedeli 6. septembra. Na prvi rok poklicne mature je na Kmetijski šoli na Ptuju prijavljenih 37 dijakov, 53 jih je prijavljenih na ptujski Poklicni in tehniški strojni šoli, 40 več, torej 93, pa je prijavljenih na Poklicni in tehniški elektro šoli.
Za vse, ki bodo letos opravljali poklicno ali splošno maturo, držimo pesti, da bodo vse predmete odlično opravili.
Z dijaki ptujske Gimnazije smo se pogovarjali o tem, kakšen se jim je zdel esej na maturi, kako se pripravljajo na ostale predmeti in kaj pričakujejo od same mature.
Sonja Arnuš: "Esej se mi je zdel srednje težek. Je bil kar zahteven. A se bo za ostale predmete treba še bolj pripraviti. Največ časa se na-
meravam učiti matematiko. Mislim pa, da ne bo preveč težko narediti mature."
Marko Zmazek: "Kar se tiče eseja, se mi sploh ni zdel težek. Všeč mi je bil tudi naslov, ki smo ga dobili, pa tudi časa smo imeli dovolj na razpolago. Največ časa se bom učil slovenščino, in sicer književnost. Prepričan pa sem, da nam bo matura šla kar dobro skozi."
Miha Horvat: "Zdi se mi, da esej ni bil težek, se je dalo napisati kar nekaj dobrih stvari. Tudi časa smo imeli na pretek. Največ straha pa doživljam glede slovenščine, ker je najobsežnejša. Trenutno se še sicer ne učim, nameravam pa se učiti okrog 4 ure dnevno za vsak predmet. Mislim in upam, da nam bo vsem matura šla brez problema."
Patricija Babosek: "Esej se mi ni zdel težek, ker je bil naslov pričakovan. Kar se tiče ostalih predmetov, me ni strah, ker gre pravzaprav za ponovitev stvari, ki smo jih že delali v teh štirih letih. Za vse bom porabila približno enako časa, ni pa me nobenega predmeta posebej strah."
Evelin Trafela: "Meni osebno se esej ni zdel preveč težek. Kar pa se tiče ostalih predmetov, pa menim, da se bom največ časa učila zgodovino, ker je pač zelo obsežna. Strinjam pa se z ostalimi, da nam bo matura verjetno šla precej dobro."
Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bećirović
Od leve: Sonja Arnuš, Marko Zmazek, Miha Horvat, Patricija Babosek in Eveiin Trafeia
Podgorci • Več stanovanj za najemnike neprofitnih stanovanj
Kupljena štiri stanovanja
Občina Ormož in Stanovanjski sklad republike Slovenije sta sklenila pogodbo o sofinanciranju pri zagotavljanju neprofitnih najemnih stanovanj za poslovno-stanovanjski objekt v Podgorcih.
V poslovno-stanovanjskem objektu v Podgorcih je občina Ormož kupila dve stanovanji, ki ju bo namenila neprofitne-mu najemu. Gre za stanovanji v izmeri 55 in 41 kvadratnih metrov, za kateri je občina odštela nekaj manj kot 20 milijonov tolarjev. Stanovanjski sklad RS je prav tako financiral nakup dveh neprofitnih
stanovanj v izmeri 58 in 35 kvadratnih metrov. Kupnina je znašala 19 milijonov SIT.
Zaradi ustrahovanja od nakupa odstopil
Nakup so potrdili svetniki na seji občinskega sveta, kjer je beseda tekla še o eni izmed
štiri neprofitna najemniška stanovanja čakajo na stanovalce ^
nepremičnin - starem vrtcu pri Sv. Tomažu. O njem je bilo veliko prahu dvignjenega nedavno, ko so člani sveta KS Sv. Tomaž županu očitali, da želi pred razdelitvijo občine z omenjeno prodajo osiromašiti premoženje bodoče občine Sv. Tomaž. Omenjeno nepremičnino se je občina, po besedah župana Vilija Trofenika, namenila prodati zaradi izkazanega interesa kupca. To je bil domačin Marjan Magdič, ki pa je bil po politizaciji nakupa deležen ustrahovanja in se je, da ne bi postal žrtev še hujših napadov, odločil od nakupa odstopiti. S tem mu je bila onemogočena pravica do premoženja. Ker je znani kupec odstopil od nakupa, drugih kupcev pa ni bilo, objekt ni bil prodan. Župan je povedal, da so objekt želeli prodati tudi zato, ker so pri Sv. Tomažu zgradili nov vrtec, vreden 400 milijonov tolarjev, in povsem običajno je, da so se poskušali starega, ker zanj niso imeli primerne vsebine, znebiti. Sicer pa je župan še
povedal, da so si pobudniki privoščili provokacije v časopisih, predsednik KS Sv. Tomaž pa v minulih letih naj ne bi bil več kot štirikrat na koordinaciji predsednikov krajevnih skupnosti. Ker se je že namenil prati umazano perilo, je župan povedal še, da ga ob sobotah zjutraj obiskujejo predvsem krajani KS Sv. Tomaž, ki poskušajo tik pred zdajci od stare občine iztržiti še, kar bi se pač dalo, kajti v novi vsega tega ne bo več. Zlasti veliko je prosilcev za priključitev na vodovod. To pa zato, ker so ljudje reševali svoj stanovanjski problem z zidanjem hiš daleč od naselij, sedaj pa imajo do vodovoda tudi po kilometer daleč. Za vodovod v Britovšku je v proračunu namenjenih 20 milijonov tolarjev, župan je prepričan, da bi po novih podatkih potrebovali 74 milijonov SIT. Pisma z željami po ureditvi določenih zadev pa naj bi prejel tudi s strani kolektiva šole.
vki
Od tod in tam
Videm • Koncert MPZ KD F. Prešerna
m^ rt .^v I r
mááíŘ fL
• It' 1*
n
V nedeljo, 7. maja, so člani mešanega pevskega zbora Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm v domači cerkvi pripravili letni koncert z gosti - ženskim pevskim zborom iz Žetal pod vodstvom Valentine Vido-vič, ljudskimi pevci Fanti iz Jurovcev, ki jih vodi Franc Habjanič, in mladimi glasbenicami Urško Ostroško - violončelo ter Katja Drevenšek in Doroteja Feguš - flavta. Program je povezovala Mojca Zelenik. Domači pevci, ki jih uspešno vodi Mateja Purg, so navdušili z ubranim petjem, ki je v videmski cerkvi prišlo posebej do izraza in so uživali tako pevci kot številni poslušalci. Repertoar je obsegal od renesanse do ljudskih pesmi. Znova pa smo lahko slišali tudi samo ženski del domačega zbora, saj se je zborovodkinja odločila, da spet obudi tudi to skupino, saj je v pevskem zboru večina žensk in jim je štiriglasnopetje v ženskem zboru še poseben izziv, ki so ga zelo prepričljivo izpolnile.
jš
Bukovci • Naložbe Kmetijske zadruge Ptuj
Med večjimi načrtovanimi investicijami Kmetijske zadruge (KZ) Ptuj v letošnjem letu je novogradnja poslovnega objekta v Bukovcih, kjer nameravajo svojo dejavnost razširiti tudi na živilski del. "S
1. januarjem 2006 smo prevzeli Mercatorjevo franšizo, tako da znotraj KZ Ptuj trenutno deluje že pet živilskih prodajaln. Glede na to, da smo v Bukovcih dokaj omejeni, smo z občino Markovci prišli do kompromisa, da gremo v skupen projekt. Pri tem bi občina pridobila nekaj stanovanj, mi pa bi posodobili obstoječo prodajalno z živili in seveda uredili prodajalno z ostalim kmetijskim repro materialom. Gre za eno izmed večjih investicij KZ Ptuj v tem letu, v teh dneh pa smo v fazi pripravljanja dokumentacije, " je na kratko o načrtovani preureditvi KZ Ptuj v Bukovcih povedal direktor KZ Ptuj Marjan Janžekovič.
MZ
Videm • 10. čistilna akcija ob dnevu Zemlje
Občina Videm in Zeleni Vidma so ob letošnjem dnevu Zemlje uspešno izpeljali že deseto čistilno akcijo, v okviru katere so prebivalci osmih krajevnih skupnosti, društva in osnovnošolci čistili obrežja rek in potokov, pa tudi poti ob občinskih cestah. Akcija je pritegnila le okrog 150 občanov, ki pa so v nekaj urah nabrali blizu 20 m3 smeti, kar je za dobre štiri zabojnike. Poleg Zelenih Vidma in krajevnih skupnosti so se čistilni akciji priključili še člani nekaterih športnih, gasilskih, planinskih, ribiških društev, lovci in etnografsko društvo Tržec, svoj delež pa so k akciji prispevali še osnovnošolci iz Vidma, Sel in Leskovca ter ptujski lionsi. In vredno si je zapomniti besede, ki smo jih slišali ob zaključku akcije, da je urejena in čista narava sestavina kakovosti življenja, temeljna prednost in pogoj za prijetno sobivanje.
TM
Foto: IS
Foto: MZ
Foto: TM
Foto: vki
Markovci • Seja z vonjem po volitvah
Vroče zaradi rebalansa in bukovske dvorane
Svetniki občine Markovci so v torek, 9. maja, med drugim sklepali o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje, o spremembah občinskega statuta in poslovnika, o rebalansu letošnjega proračuna, o spremembah lokacijskega načrta v obrtni coni Novi jork ter spremembah odloka o ustanovitvi knjižnice Ivana Potrča v Ptuju.
Čeprav je po dnevnem redu sodeč kazalo, da bo tokratna 27. redna seja markovskega občinskega sveta ena od običajnih, mirnejših, ni bilo čisto tako. Uvodoma so svetniki z nekaj pripombami sicer potrdili zapisnika 26. redne in 8. izredne seje, pri obravnavi dnevnega reda pa se je že malce zataknilo, saj je svetnika Karla Majcna zanimalo, zakaj taka naglica pri sprejemanju sprememb občinskega statuta in poslovnika, saj sta oba dokumenta vezana tudi na spremembo volilnih enot, zato bi bilo primerno, da bi jih sprejemali bolj preudarno in previdno, tako da bi lahko o tem razpravljali tudi v posameznih strankah. A se je moral zadovoljitvi s pojasnilom župana Franca Kekca, da gre pri obeh dokumentih le za uskladitev z novo zakonodajo, zato spremembe nikakor ne morejo biti prilagojene željam posameznih političnih strank.
Na vprašanje, zakaj naglica pri sprejemanju rebalansa letošnjega proračuna, pa je župan odgovoril, da gre le za obravnavo osnutka rebalansa.
Sicer pa so se najprej lotili predloga odloka o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje v občini Markovci, katerega osnutek so sprejeli že na prejšnji seji, o njem pa so razpravljali tudi člani statutarno-pravne komisije. Tokrat so razčiščevali predvsem, do kod naj občina zgradi kanalizacijsko omrežje, ali do parcelne meje stavbišča ali do uporabnikovega zazidanega stavbnega zemljišča, saj je v tem precejšnja razlika, tudi v stroških. Po krajši razpravi pa so se vendarle dogovorili ter odlok z dvema manjšima popravkoma tudi sprejeli in tako bodo za eno priključno mesto uporabniki plačevali 1000 ev-rov priključnine.
Nato so se posvetili vsebini predlaganih sprememb dveh
pomembnih občinskih dokumentov, statuta in poslovnika Občine Markovci, ki so predvsem posledica prilagoditve določil nove zakonodaje na tem področju. Bistvo sprememb in nove zakonodaje je svetnikom predstavil Boštjan Brezovnik z mariborskega Lex Localisa, ki je o tem napisal tudi strokovno knjigo. Poleg lani sprejetega Zakona o lokalni samoupravi gre tudi za prilagoditev z določili Zakona o volitvah, Zakona o financiranju občin in drugih za delovanje občin pomembnih zakonov. Bistvo vsega pa je, da država nalaga občinam vedno večje obveznosti, od leta 1999 do danes jih je za polovico več, medtem ko je na drugi strani za njihovo delovanje posameznim občinam na voljo vedno manj denarja.
Sicer pa smo med drugim slišali, da je občina Markovci finančno dobro uravnovešena, saj je ena tistih, ki glede na
LV/LL^T
L i^a.,	í^í^. L-LTtsiti Í^L2a(3
t TI t
I'//, l-unfi.
ODPRTJE RAZSTAVE v petek, 19. maja 2006 ob 10.00 uri V MINORITSKEM SAMOSTANU NA PTUJU
PODELITEV PRIZNAN J v soboto 20. maja 2006 ob 13.00 uri za mesne izdelke, vina, suho sadje, sokove,
olja, kise, sadna vina, marmelade, konzervirano zelenjavo, kompote in žganja
SLAVNOSTNA MAŠA v nedeljo 21. maja 2006 ob 10.00 uri
PODELITEV PRIZNAN J v nedeljo 21. maja 2006 ob 11.00 uri za krušne in mlečne izdelke
RAZSTAVA BO NA OGLED v petek od 11.00 do 18.00 ure v soboto in nedeljo od 9.00 do 18.00 ure v ponedeljek od 9.00 do 14.00 ure
DOBROTE BODO NAPRODAJ NA DVORIŠČU MINORITSKEGA SAMOSTANA
Organizatorji:	^^
^ "KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Cx) 3 ■ KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ	^
J ■	MESTNA 0BČD«ÍA PTUJ
Foto: M. Ozmec
Boštjan Brezovnik (levo): "Država nalaga občinam vedno večje obveznosti, daje pa jim vedno manj denarja."
število prebivalcev prejema kar precej denarja, kar je pričakovati tudi v bodoče, ko naj bi v občinskem svetu sedelo od 12 do 15 članov. Po Bre-zovškovih besedah bodo po uveljavitvi nove zakonodaje največ izgubile predvsem velike občine, kot sta Ljubljana in Maribor, pridobila pa verjetno ne bo nobena občina kaj več kot do sedaj; kvečjemu obratno, saj država zahteva vedno več denarja. Sicer pa so največje spremembe prav pri sprejemanju občinskega proračuna in njegovi porabi. Ker je o predlaganih spremembah občinskega statuta in poslovnika podrobneje razpravljala tudi komisija za statutarno pravna vprašanja, ki je po besedah predsednika Zvonka Črešni-ka ugotovila, da sta oba dokumenta v skladu z zakonodajo ter ustavo, so ju z manjšimi dopolnili in popravki svetnikov tudi soglasno sprejeli.
Brez posebne razprave so po krajši obrazložitvi Staneta Napasta s Skupne občinske uprave, na predlog odbora za Okolje in prostor, ki ga vodi Janez Liponik, sprejeli predlog odloka o spremembah in dopolnitvah občinskega lokacijskega načrta za del območja p12-01 Novi jork, oziroma za območje GP Project ing. Predlog omenjenega odloka so sprejeli po hitrem postopku, saj gre za delno spremembo zazidalnega načrta na željo lastnika parcele.
Bistveno živahneje, na čase celo vroče, pa je postalo, ko so se lotili obravnave osnutka rebalansa občinskega proračuna za letošnje leto, saj je sprva kazalo, da svetniki ne bodo soglašali s predlogom, ki ga je pripravil župan Franc Kekec
in s katerim so na predhodnih sejah soglašali tudi posamezni občinski odbori. Svetnika Slavka Rožmarina je zanimalo, zakaj je potrebnih dodatnih 5,7 milijona tolarjev za izvedbo ozvočenja v novi mrliški vežici v Markovcih, ni soglašal tudi z zagotovitvijo dodatnih milijon tolarjev za delovanje knjižnice ter dodatnih 7 milijonov za ureditev akustike v novi dvorani v Bukovcih. Marjan Horvat je podal ustni amandma ter predlagal, da bi sredstva od prodaje občinskega zemljišča v Sobetin-cih izrecno namenili za nakup parcele z razpadajočo hišo, ki je v lasti Perutnine izven tega kompleksa, vendar pa ga je po pojasnilu župana, da je tak sklep pred prodajo nemogoče realizirati, raje umaknil. Milan Majer je jasno povedal, da ne bo glasoval za sprejem rebalansa, zato ker člani PGD Bukovci niso prejeli že obljubljenih dveh milijonov tolarjev za ureditev slačilnice in prostora za mize, denar za akustiko v bukovski dvorani pa se je takoj našel. Zato je podal ustni amandma in predlagal, da se za omenjene potrebe bukovskih gasilcev nameni dva milijona, in sicer iz postavke izgradnja parkirišča v Markovcih, vendar pa svetniki predloga niso sprejeli. Pri tem je bilo zanimivo predvsem dejstvo, da se o tem, ali je bolj potreben denar za bukovsko dvorano ali za bu-kovske gasilce, niso mogli dogovoriti niti bukovski svetniki med seboj. Sicer pa so zavrnili tudi ustni amandma Branka Kodriča, ki je pred tem podal že isti amandma v pisni obliki, oziroma predlog, da se zagotovi 2,5 milijona za gasilski dom Zabovci ter milijon za ureditev
športnih prostorov ob igrišču v Zabovcih, oboje iz postavke izgradnja parkirišč.
Ko so nekateri očitno nezadovoljni svetniki pričeli govoriti z glasnejšimi in nekoliko nestrpnimi toni, tako da je že močno zadišalo po jesenskih volitvah, pa je županu Kekcu s pomočjo nekaterih svetnikov, ki so pričeli pozivati k politični modrosti in strpnosti, zadevo vendarle uspelo pomiriti in spraviti v normalne tokove. In tako so rebalans za leto 2006 z dobrimi 623 milijoni prihodkov ter 1 milijardo 199 milijoni odhodkov z osmimi glasovi za vendarle sprejeli. S tem pa so soglašali, da se nameni tudi 40 milijonov za gradnjo večnamenske dvorane v Markovcih, ker se je na to postavko ob planiranju proračuna predvidel prenizek znesek, dodatnih 27 milijonov naj bi namenili za nakup zemljišč v Obrtni coni Novi jork, 43 milijonov pa naj bi namenili za dodatna sredstva po uredbi vlade na račun koncesnin za rabo reke Drave, katerih deležu se je država odpovedala.
Ob koncu so soglašali z osnutkom odloka o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj, s pripombo, da se iz odloka črtajo členi, ki govorijo o zaposlitvi pomočnika direktorja za vodenje strokovnega dela. Soglašali pa so tudi z odstopom od zakupne pogodbe za kmetijsko zemljišče v Zabovcih od dosedanjega najemnika, zato ker zemljišče ni bilo obdelano, ter sklenili, da isto parcelo oddajo v zakup drugemu najemniku.
M. Ozmec
Lenart • Redni letni občni zbor KTV Lenart
Je na obzorju privatizacija?
Konec aprila so se na rednem letnem občnem zboru zbrali člani in članice društva za razvoj kabelsko-satelitsko-televizijskega sistema Lenart. Zbora se je udeležilo 36 članov od 764.
Najprej je poročilo o delu podal predsednik društva Edi Golob ter spregovoril o zgodovini kabelskega sistema v Lenartu, ki so ga pričeli graditi v letu 1986. Izgradnja kabelskega razvoda je potekala vzporedno z izgradnjo telefonskega omrežja v sklopu KS Lenart v letu 1987. Tako je sistem deloval do leta 1995, ko se je izločil iz KS Lenart z ustanovitvijo društva. »To se pravi, da nam je bil takrat dan v upravljanje sistem ali premoženje z okrog 400 priključki. Ta sitem je bil zgrajen s finančnimi sredstvi pristopnikov, prostovoljnim delom in sredstvi, ki jih je prispevala takratna Občina Lenart. Kot društvo smo delovali do leta 2003, ko smo zaradi zakonodaje morali ustanoviti gospodarsko družbo, ki sedaj ureja in vodi delovanje sistema. V društvo so včlanjeni vsi naročniki sistema in v dvajsetih letih od ustanovitve gradbenega odbora do danes se je delovanje močno razširilo. Število članov se iz leta v leto povečuje in nas je že 750 naročnikov,« je med drugim dejal predsednik Edi Golob.
Sledila so finančna poročila in poročilo programskega sveta, ki ga vodi mag. Marjan Toš. V poročilu je programski svet zapisal, da so posebej spremljali lokalni TV-program, ki ga izdaja Telefilm, Silvo Lešnik, s. p., iz Lenarta. Člani programskega sveta ugotavljajo, da je program tehnično in izvedbeno dobro pripravljen, je pa vsebinsko pomanjkljiv in enoličen, predvsem kar se tiče novinarske zvrsti in novinarske obdelave za potrebe informativnega programa. Zato je programski svet skupaj s producentom programa iskal možnosti in načine, da bi vrzel zapolnili. Podjetju Telefilm 10. junija letos poteče pogodba, zato je programski svet proučeval možnosti, da bi še pridobili kakšnega producenta lokalnega TV-programa, da bi opravili ustrezno primerjavo. Programski svet še ni sprejel dokončnih stališč, zato naj bi se predvidoma do konca leta podaljšala obstoječa pogodba in tako bodo imeli čas pridobiti več informacij glede bodočega lokalnega TV-programa.
Samostojni podjetnik Silvo Lešnik, ki pripravlja lokalni program, nam je povedal, da je začuden glede dela programskega sveta, ki govori o pogodbi, saj za oddajanje ne potrebuje pogodbe in tudi programski svet nima nobene pravice, da odloča o vsebini programa lokalne televizije Televal.
Foto: ZS
Producent in izdajatelj lokalnega programa Silvo Lešnik
Direktor KRS, d. o. o., Lenart Evgen Udiljak
Foto: ZS
Predsednik društva za razvoj kabelsko-satelitsko-televizij-skega sistema Lenart Edi Golob
Z grožnjo o izklopu vplivajo na vsebino
Zadevo smo preverili na Ministrstvu za kulturo na Direktoratu za medije, kjer nam je Adem Skender povedal, da programski svet ni pristojen za odločanje o vsebini programa. Producent in izdajatelj programa Telefilm, Silvo Lešnik, s. p., pa tudi ne potrebuje nobene pogodbe z operaterjem, saj mu je ta dolžan na osnovi 112. člena Zakona o medijih pod enakopravnimi pogoji omogočiti razširjanje programa, če ima producent vsa dovoljenja iz 105. člena Zakona o medijih. Inšpektor za medije Ivan Pal nam je povedal, da ima podjetnik Silvo Lešnik vsa potrebna dovoljenja na osnovi 105. člena Zakona o medijih za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti. Adem Skender nam je še povedal, da to ni osamljen primer v Sloveniji, kjer poskušajo ope-
raterji in programski sveti z grožnjo o izklopu vplivati na programsko vsebino medija.
Poročilo o delu je podal tudi Evgen Udiljak, direktor KRS, d. o. o., ki v Lenartu upravlja kabelski sistem, ustanovitelj podjetja pa je društvo. Povedal je, da so postali prepoznavni gospodarski subjekt. Skupni prihodki KRS, d. o. o., so v lanskem letu znašali 25 milijonov tolarjev. Poudaril je, da so v lanskem letu za posodobitev in razširitev omrežja namenili 5,2 milijona tolarjev. Vse te investicije so financirali iz tekočih prilivov brez kredita. Povedal je še, da se je število naročnikov TV ustavilo, število internetnih naročnikov pa raste in je nad slovenskim povprečjem in dodal: »Digitalna TV-ponudba še ni zaživela, zaradi sorazmerno, za tukajšnjo populacijo, visokih cen. Ob koncu leta se je za pet povečalo tudi število slovenskih programov lokalnega značaja.«
Povedal je še, da so si v plan investicij za letošnje leto zapisali, da bodo za investicije namenili 13,5 milijona tolarjev, za realizacijo zastavljenega programa pa bodo najeli kredit v višini 9,1 milijona tolarjev.
Posamezniki so v razpravi poudarjali, da so nezadovoljni z obnovo sistema, ki se ne izvaja v celoti. Direktor Udi-ljak je povedal, da se pri obnovah vedno vključijo v druge komunalne akcije in da je to najceneje, če kabel polagajo v že izkopane jarke za drugo komunalno infrastrukturo. Pri finančnem poročilu je Silva Lešnika zanimalo, kaj je zajeto v podjemnih pogodbah. Predsednik društva Edi Golob mu je pojasnil, da so v tej postavki zajeti honorarji, ki jih dobi direktor d. o. o. Evgen Udiljak (87.600 SIT bruto/mes.), predsednik društva Edi Golob (43.800 SIT bruto/mes.) in tajnica (35.040 SIT bruto/mes). V postavki nagrade so zajete sejnine upravnega odbora in hkrati nadzornega sveta. Po vsaki seji članom pripada sejnina v višini 10.000 SIT. Tudi v zaključnem računu društva je postavka sejnine in na vprašanje, ali so sejnine zajete dvakrat, je predsednik društva Edi Golob pojasnil, da gre pri društvu za sejnine upravnega odbora in programskega sveta v višini 465.024 SIT. Nekateri so v razpravi poudarjali, da je d. o. o. dobra oblika delovanja, drugi so bili mnenja, da gre za pranje denarja. Edi Golob je zbranim razložil, da vsekakor ni primerna oblika delovanja delniška družba, saj bi se kaj hitro lahko zgodilo, da
bi jih kdo kupil. Edi Golob je tudi menil, da so dobro organizirani in ni nobenih težav, kot se to dogaja na Ptuju in v Selnici in dodal, da si cenejše organizacije ne more predstavljati.
Se bo pričelo
lastninsko
zapletati?
Silva Lešnika je še v razpravi zanimalo, ali mu bodo podaljšali pogodbo ali ne in je apeliral na upravni odbor društva, ki je istočasno tudi nadzorni svet KRS, d. o. o., da ima zelo odgovorno nalogo, saj iz Maribora prihajajo informacije, da imajo posamezniki namen lastniniti lenarški kabelski sistem. Lešnik je prepričan, da bodo pri lastninjenju zagotovo opeharjeni tisti, ki so za priključek ob izgradnji plačali več kot tisoč takratnih nemških mark. Osnovni pogoj lastninjenja je, da je lastnina čista, v nasprotnem primeru je lastninjene nemogoče. Da nekdo nima poštenih namenov v tem sistemu, je Lešnik utemeljeval s tem, da je pred tremi leti podpisal pogodbo s KRS, d. o. o., in ne z društvom.
Direktor KRS, d. o. o., Ev-gen Udiljak je očitke zavrnil, vendar je Lešnik ponujal na vpogled aneks k pogodbi. Udiljak je Lešniku glede pogodbe odgovoril, da niso sedaj na tržnici in da imajo v društvu zato izvoljene organe, ki bodo proučili možnost podaljšanja pogodbe. Direktor KRS, d. o. o., je kar nekajkrat članom povedal, da nimajo prav, ker so premalo informirani, zato je izdajatelj lokalnega programa Televal Silvo Lešnik povabil v studio v posebno oddajo direktorja Evgena Udiljaka in predsednika društva Edija Goloba, da naročnikom KTV Lenart razložita, kako je kabelski sistem organiziran in kako bo v bodoče. Predsednik društva Edi Golob je povabilo sprejel, direktor KRS, d. o. o., Evgen Udiljak pa ni potrdil in ne zanikal, ali se bo omenjene oddaje na lokalni televiziji udeležil.
Skratka sistem zaenkrat deluje kot društvo, to pa ima ustanovljeno družbo z omejeno odgovornostjo, ki v pravnem prometu zastopa društvo. Iz razprave na občnem zboru pa je bilo čutiti, da se tukaj lahko kaj hitro pojavijo problemi lastnine, še posebej, če se bo v zadevo vključila KS in občina Lenart, ki je sistem zgradila in ga dala v upravljanje društvu, društvo pa družbi z omejeno odgovornostjo.
Zmago Šalamun
Od tod in tam
Križevci • Srečanje z obrtniki in podjetniki
Župan občine Križevci pri Ljutomeru Feliks Mavrič in predsednik odbora za drobno gospodarstvo v tamkajšnjem občinskem svetu Mirko Rožman sta se srečala z obrtniki in podjetniki z območja te občine ter se v sproščeni izmenjavi mnenj želela seznaniti s problematiko, s katero se v svojem poslovanju ti srečujejo. Osnova za razpravo je bila izgradnja obrtne cone v Bučečovcih, kjer bo na nekaj več kot petih hektarjih funkcionalno opremljene parcele postavljenih do deset obratovalnic. Pri tem so se sodelujoči v razpravi zavzemali, da je potencialnim kandidatom potrebno ponuditi zemljišče pod ugodnimi nakupnimi pogoji, brez dodatnih visokih stroškov za cestno in drugo infrastrukturo, ki pa bi se pričela upoštevati in zaračunavati pri zagonu in nadaljnjem delovanju zasebnega podjetja. Prisotni so soglašali z mnenjem predsednika Območne obrtne zbornice (OOZ) Ljutomer Zvonka Morda, da je vloga župana pri uresničevanju pomembnih strateških nalog, kamor sodi tudi obrtna cona, ključnega pomena, saj lahko kot sposoben menedžer zagotovi učinkovito realizacijo zastavljenih ciljev tudi na področju razvoja drobnega gospodarstva. Zaradi predvidenih zakonskih sprememb v zborničnem sistemu je bilo s strani OOZ povedano, da se zagovarja dvotirni model zbornične organizacije, kjer se interesi obrti in malih podjetij povezujejo v zbornico obrti in podjetništva (ZOP), velika podjetja pa v zbornico industrije in trgovine (ZIT) Izpostavljene so bile tudi zahteve slovenske obrti, kijih obrtniki naslovijo na vladne službe, podrobneje pa se predstavijo na vsakoletnih obrtniških dnevih v Portorožu.
NŠ
Ljutomer • Jutri Pomlad v prleških goricah
Lokalna turistična organizacija Prlekija Ljutomer pripravlja jutri, v soboto, Pomlad v prleških goricah - dan odprtih kleti. Pohodniki se bodo zbrali ob 9. uri na igrišču pred Gasilskim domom v Stročji vasi pri Ljutomeru, nato pa se bodo na 12 kilometrov dolgi poti ustavili pri Sadjarstvu in vinogradništvu Trstenjak v Stročji vasi, v Globoki bodo obiskali Vinogradništvo Klenar, Turistič-no-vinogradniško kmetijo Jureš ter Vinogradništvo Franca in Jožefe Vidnar, nato bo pohodnike pot vodila do Vinotoča Mihaela Tigeli v Šprincu, v Koprivi pa se bodo ustavili pri Vinotoču Dervarč in Vinogradništvu Kram-pač. Pri slednjem bo zaključek poti z možnim nakupom vina in drugih izdelkov, ki jih bodo udeleženci poskusili na poti. Na vseh točkah, kjer se bodo ustavili, jih bodo namreč ponudniki pogostili. Vstopnina za udeležence je 2000 tolarjev, vsak udeleženec pa bo prejel kozarec in ovratnico za nošenje kozarca, ki sta kot vstopnici za de-gustacije in hrano.
MŠ
Veržej • Območno srečanje zborov
Foto: Niko Soštarič
Območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Ljutomer je v Domu kulture Veržej pripravila območno srečanje zborov, oktetov in vokalnih skupin. Nastopili so moški pevski zbor društva upokojencev Ljutomer, ki ga vodi Nada Špišič, ženski pevski zbor društva upokojencev Ljutomer pod vodstvom Ljube Laba (na fotografiji), Cvenski oktetpod vodstvom Tihomirja Babiča, dekliški pevski zbor Pole poje iz Razkrižja pod vodstvom Dušana Preloga, Mala pevska skupina Cum manu kulturnega društva Slavko Osterc iz Veržeja pod vodstvom Dušana Skuhala, Ljutomerski oktet pod vodstvom Mirka Preloga, vokalna skupina Orfej iz Ljutomera pod vodstvom Ane Gnezda, mešani pevski zbor kulturnega društva Cven pod vodstvom Dejana Prasla in komorni zbor Orfej iz Ljutomera pod vodstvom Romane Rek - Gnezda. Strokovni spremljevalec srečanja je bil Karli Leskovec iz Domžal, ki bo v prihodnjih dneh tudi sporočil, kdo izmed udeležencev območnega srečanja se bo uvrstil na medobmoč-no srečanje.
Niko Šoštarič

n (^^J Kakovost Varnost Sledljivost
Zanimivosti
Ptuj • Bil je škrjanec
V	Mestnem gledališču Ptuj se boste lahko v soboto, 13. maja, ob 20.00 nasmejali novi uspešnici Špas Teatra iz Mengša Bil je škrjanec z odlično igralsko zasedbo (Gregor Čušin, Vesna Pernarčič in Matjaž Tribušon) v režiji Borisa Kobala. Avtor te izvrstne komedije za tri igralce je Ephraim Kishon, eden največjih humoristov današnjega časa, ki je slovenski publiki gotovo znan po svojih uspešnicah Kamela v šivankinem ušesu, Tudi v tej gledališki zgodbi si je privoščil gledati na življenje s humorneplati in je klasično romanco med Romeom in Julijo opisal nekoliko drugače. Ste se kdaj vprašali, kaj bi se zgodilo z Romeom in Julijo, če ne bi tistega usodnega večera umrla? Bi bila tudi onadva po tridesetih letih še vedno tako zaljubljena kot takrat ali pa se bi soočala z istimi težavami kot vsak zakonski par? Ta komedija kot predzadnja abonmajska predstava (za red Odrasli redni in izbirni ter seveda za izven) zamenjuje že napovedano Debelo prasico, ki nam je Mestno gledališče Ljubljansko zaradi objektivnih razlogov ni moglo organizirati.
RV
Ptuj • Bralno tekmovanje
Na Poklicni in tehniški elek-tro šoli je 16. marca potekalo bralno tekmovanje iz nemškega jezika Pfiffikus 2006. Tudi letos se ga je udeležilo veliko dijakov. Med njimi sta bila najuspešnejša Denis Visenjak iz 2. b in Dejan Brodnjak iz 4. a. Dijake so motivirale in pripravljale na tekmovanje profesorice: Sabina Rižnar, Barbara Jarh Ciglar in Monika Čeh, dijaki pa so se udeležili tekmovanja z nalogo, da preberejo deli mladinske literature, in sicer Franze, avtorja Petra Horlinga, in Anna, avtorjev Klare in Thea.
Fránze je pretresljiva zgodba o deklici, katere oče nenadoma izgubi delo. Zanjo je avtor prejel nagrado za mladinsko književnost. Anna ponuja lahkotnejše branje mladinske kriminalke. V obeh delih sta glavni junakinji deklici. Za fante bi bilo vživlja-nje v dogajanje vsekakor lažje, če bi bil eden naslovnih junakov fant v najstniških letih, saj bi tako bila identifikacija lažja, branje pa zanimivejše. Zato si udeleženci tekmovanja še posebej zaslužijo pohvalo, saj so knjižici z zanimanjem prebirali.
Vsekakor velja poudariti pomen znanja tujih jezikov, posebej nemščine, zato dijake spodbujamo k branju nemške literature, ustvarjalnost pisnega izražanja pa lahko vsako leto pokažejo tudi v šolskem glasilu Kratki stik.
S. Rižnar, B. Jarh Ciglar
Ptuj • Bralna značka
V	Knjižnici Ivana Potrča že skoraj desetletje poteka bralna značka za odrasle, edinstven tovrstni projekt v državi. Letošnji seznam "obveznega branja" obsega knjige: Tove Jansson: Poletna knjiga; Jostein Gaarder: Lepotica s pomarančami; Simon Gregorčič: Poezije; Eric-Emmanuel Schmitt: Noetov otrok; Hiner Saleem: Očetova puška; Marjana Moškrič: Samo jesen; Andreja Peklar: Fant z rdečo kapico; Lojze Kovačič: Resničnost; Barbara Korun: Razpoke; Zdenko Kodrič: Visoka moda. Več informacij o bralni znački in ustrezno mapo, v katero vpisujete podatke in vtise o prebranih knjigah, dobite v knjižnici.
Ur
ZAPOSLITEV V SPARU?
DOBRO ZAME!
Ste natančni in zanesljivi? Želite vsak dan nove izzive? Si želite dela v prijetnem okolju, kjer vam ne bo nikoli dolgčas? Bi se radi pridružili mlademu in dinamičnemu kolektivu? Spoznajte nas in ugotovili boste, da je Spar res dobra izbira!
Za delo v novi poslovalnici INTERSPAR PTUJ, razpiSUjemO prosta delovna mesta za:
1.	Kvalificirane peke
2.	Mesarje prodajalce
3.	Prodajalce
4.	Blagajnike
5.	Receptorja
6.	Dekoraterja
7.	Hišnega tehnika
Pogoji:
-	najmanj IV. stopnja izobrazbe ustrezne smeri
-	najmanj 1 leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu
-	pod 6 točko dodatno zahtevamo znanje programa Corel draw
Nudimo:
-	delo v sodobno opremljeni poslovalnici
-	prijetno delovno okolje, kjer vam ne bo nikoli dolgčas
Zaposlili vas bomo za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas.
Kandidate naprošamo, da natančno navedejo, na katero razpisano delovno mesto se prijavljajo.
Prijave pošljite v 8 dneh od objave, na naslov: Interspar Maribor, Pobreška 18, 2000 Maribor.
PRIDRUŽITE SE NAM! I® SLOVENIJA
RAR
Ormož • Območna revija pevskih zborov
Kdor poje ^ 2006
V soboto zvečer je domu kulture v Ormožu nastopilo deset pevskih zborov in vokalnih skupin, ki so se predstavili v okviru območne revije odraslih pevskih zborov in vokalnih skupin. Njihovo petje je ocenil in komentiral strokovni spremljevalec Mitja Reichenberg, revijo pa je organiziral javni sklad RS za kulturne dejavnosti.
Ormoški oktet je bil osnovan leta 1990 in je v prvotni sestavi deiovai več kot 10 let, v sedanji sestavi pa deluje tretje leto.
Sprva je bilo prijavljenih celo enajst skupin, vendar je Moški pevski zbor -pevsko društvo Ivanjkovci svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedalo. Nastopajoči so se predstavili s po tremi pesmimi. Kot prvi so nastopili člani Moškega pevskega zbora Dobrava, ki so nedavno praznovali obletnico delovanja s prireditvijo od Zrna do kruha. Sledil je Ormoški oktet, ki je v svoji zgodovini naštudiral preko 90 skladb in pesmi vseh zvrsti in je tokrat nastopil v zasedbi desetih članov. Mešani pevski zbor DU Ivanjkovci sestavlja trinajst pevk in pet pevcev, skupaj pa prepevajo že devet let. Njihova posebnost pa je, da tudi tenor pojejo ženske. Vse tri zbore vodi zborovodja Jože Barin Turica.
Mešani pevski zbor DU Velika Nedelja je nedavno izdal svojo prvo zgoščenko, skupaj pa pojejo že dve leti. Pri tem jih vodi Konrad Kostanjevec. Mešani pevski zbor Kapljica se letos pripravlja na praznovanje desetletnice delovanja društva, ki bo v začetku prihodnjega leta. Pripravljajo samostojni koncert, ki bo
posvečen slovenski zabavni glasbi. Zbor je vodila Helena Polič Kosi, na kitari pa jih je spremljal Domen Obilčnik.
Ženska pevska skupina Okarina nastopa že trinajst let. Delovati je pričela kot dekliška skupina, ljubezen do petja in lepe glasbe pa jih še vedno druži. Zborovodkinja je Zlatka Puklavec Banjanin.
Mešani pevski zbor DU Središče ob Dravi praznuje kmalu 10-letnico delovanja, ki jo nameravajo proslaviti konec meseca v središki Sokolani. Zborovodja je Teodor Zorko.
Nastopila je tudi središka Ženska vokalna skupina Jua, ki se je nedavno predstavila s svojim drugim samostojnim koncertom. Deluje pod vodstvom Lucije Pocrnja.
Miklavževski oktet zelo veliko nastopa ob najrazličnejših priložnostih, vodi pa ga Leon Lah. Kot gostje so na reviji nastopili pevci Ptujskega noneta, ki se niso mogli udeležiti revije na Ptuju in so zato izkoristili možnost ter se predstavili v Ormožu. Umetniški vodja je profesor Maksi-miljan Feguš.
vki
Dornava • Revija pevskih skupin
Pa se sliš
V petek je bila v baročnem gradu v Dornavi območna revija malih pevskih skupin. Organizirala jo je Območna izpostava sklada kulturnih dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Ptuj in Občino Dornava.
Tokrat se je predstavilo pet malih vokalnih skupin. Kvintet Dur iz DU Rogoznica je zapel Jerebovo Moj deklič, Močniko-vo pesem Tiho skrita med gorami in Emila Adamiča Završki fantje. Dur se je številčno povečal in torej ni več kvintet, vodi pa ga Irma Škrinjar. Ženska vokalna skupina Spominčice, ki deluje pri DPD Svoboda Ptuj,
vodi pa jih Marija Stoger, se
je odločila za italijansko Alta Tzrinita beata Lorenza Maier-hoferja ter za Leskovarjevo priredbo ruske Osamljeno zvoni zvonček in za Vandrovca, ki je privandral Emila Adamiča.
Vokalna skupina Veseljaki Kulturnega društva Cirkula-ne so pod vodstvom Franca Lačna zapeli Donne venite al
ballo neznanega avtorja iz 16. stoletja, Krekovo Ncoj je pa lep večer s solistom Danielom Belšakom ter Vremšakovega Krajnčičevega Jurija. Moški oktet občine Dornava, ki deluje v okviru Turistično etnografskega društva Dornava ima v tej sezoni novo mentorico. To je Jožica Lovrenčič Lah, ki je za nastop pripravila Švarovo O le mamka vi, vi, Juvančev Spomin na zimski večer ter Vremšako-vo Ženka mi v goste gre.
Revijo je zaključila Ženska vokalna skupina Fortuna, ki tudi deluje pod okriljem DPD Svoboda Ptuj. Skupino vodi Lidija Žgeč, zapele pa so Leževo Sijaj, sijaj sončece, Robinsonovo priredbo Over the Rainbow ter Duhovo priredbo Fajnšček se je oženo.
Revijo je strokovno spremljal Mitja Reichenberg, vodila pa
Mateja Kuharič.
Nastopajoče in poslušalce je v akustični dvorani dornav-
skega gradu pozdravil tudi do-rnavski župan Franc Šegula.
Fl
	1!	i ' "	1 1'
			H L i'
	1		
Mr'			Upi-



Ženska vokalna skupina Fortuna DPD Svoboda Ptuj z vodjo Lidijo Žgeč
Foto: vki
Foto: Fl
Lenart • Pregled dela PP Lenart v letu 2005
število kaznivih dejanj lani večje
Komandir Policijske postaje Lenart Janez Lovrec nam je povedal, da so na delo policijske postaje v letu 2005 vplivale nekatere novosti, s katerimi se je njihovo delo še dodatno obremenilo. Tu izstopata predvsem začetek uporabe novega Zakona o prekrških ter istočasno z njim začetek uporabe novega zakona o varnosti cestnega prometa.
Varnostno situacijo v letu 2005 na območju Policijske postaje Lenart pa je takole ocenil: "Vsi pokazatelji varnostne situacije na našem območju kažejo na to, da v lanskem letu ni prišlo do nekih bistvenih premikov, kar se tiče števila varnostnih dogodkov ter se tako varnostne razmere niso bistveno spremenile, čeprav beležimo povečanje varnostnih dogodkov na področju kriminalitete in zmanjšanje na področju javnega reda in miru ter prometa. Nihanja niso izstopajoča in so primerljiva tudi ostalim policijskim enotam, za katere je mogoče ugotoviti tudi objektivne okoliščine. Predvsem na področju prometne varnosti na naše delo vpliva povečan tranzitni promet po
glavni cesti I. reda preko našega območja ter povečano število motornih vozil v uporabi, čemur pri delu namenjamo veliko pozornosti."
Na območju Policijske postaje Lenart so v letu 2005 zabeležili porast kaznivih dejanj, ki jih je bilo 529, leto prej 473 ali 11,84-odstotno povečanje. Na osnovi tega so lenarški policisti podali za 22,2 odstotka več kazenskih ovadb. Preiskanost kaznivih dejanj je lani znašala 47,5 odstotka, s čimer so zadovoljni. Največ kaznivih dejanj sodi v področje splošne kriminalitete, na kateri je zaznan tudi največji porast.
Na področju javnega reda in miru so obravnavali za 11,7 odstotka manj kršitev kot leto prej. O tem koman-
Komandir PP Lenart Janez Lovrec
dir PP Lenart Janez Lovrec pravi: "Na stanje javnega reda in miru je najbolj vplivala problematika na kriminalnih žariščih, predvsem v diskote-
ki Pri Antonu v Cerkvenjaku in njeni okolici, na območju avtobusne postaje v Lenartu, v prvi polovici leta pa tudi v diskoteki Santa Ana v Lenar-
tu in njeni okolici. Družinsko nasilje, ki mu posvečamo pri delu veliko pozornosti, je statistično ostalo na približno enaki ravni, na podlagi sprotnega spremljanja dela pa ocenjujemo, da se stanje iz leta v leto izboljšuje. Izrekli smo tudi prepovedi približevanja."
Po besedah komandirja Lovreca je stanje prometne varnosti na območju PP Lenart boljše kot v letu 2004, čeprav se je lani na lenar-škem območju zgodilo 596 ali za 14 odstotkov več prometnih nesreč kot leto prej. Vzrok za porast je lanski spremenjen način evidentiranja prometnih nesreč z udeležbo živali, ki jih je na lenarškem območju veliko in se evidentirajo enako kot
druge prometne nesreče. Boljšemu stanju prometne varnosti v prid govorijo podatki o posledicah, ki so nastale v prometnih nesrečah, ki so se zgodile na območju PP Lenart. Lani na lenarškem beležijo eno nesrečo s smrtnim izidom, leto prej štiri. S telesnimi poškodbami se je zgodilo 113 ali za 23 odstotkov manj prometnih nesreč. V slednjih je 9 oseb utrpelo hude telesne poškodbe, 151 pa lahko telesno poškodbo.
Kljub povečanju števila ilegalnih migracij na območju celotne države, na območju PP Lenart v lanskem letu niso obravnavali tujcev, ki bi ilegalno prestopili slovensko državno mejo.
Zmago Šalamun
Ormož • Varnostni trendi na rešetu občinskega sveta
Policiji dela ne bo zmanjkalo
Na nedavni 34. seji občinskega sveta so svetniki prisluhnili tudi informaciji o varnostnih pojavih na območju občine Ormož v letu 2005, ki jih je predstavil Miran Horvat, komandir policijske postaje Ormož. Trendi so vzpodbudni, dela pa še vedno na pretek.
Miran Horvat je takoj na začetku povedal, da so podatki dobri, tako v primerjavi z letom 2003 kot tudi s povprečjem zadnjih petih let. Pri kriminaliteti opažajo upad tovrstnih dejavnosti v naseljih ob meji, kjer je policija redno prisotna. Več kriminalitete pa je zabeležene v drugih krajih. Lani so obravnavali 363 primerov z elementi kazenskih dejanj, pri čemer so zabeležili kar 20 % višjo preiskanost primerov od državnega povprečja. Največ je bilo tatvin (56), nekoliko manj velikih tatvin in goljufij (55), obravnavali pa so tudi 37 primerov goljufij.
Zoper javni red in mir največkrat ilegalci
Kršitve javnega reda in miru se v zadnjih letih selijo iz javnih v zasebne prostore, za družinske zidove. Obravnavali so 675 primerov, vendar je bilo od tega na račun zakona o tujcih kar 419 primerov. Pri kršitvah javnega reda in miru, kjer so kot udeleženci ali priče udeleženi tudi mladoletniki, pa obvestijo tudi center za socialno delo.
Lani so pri ilegalnem prehodu meje ujeli 514 tujcev, v prvi polovici leta največ državljanov Bangladeša, pa seveda Turkov in državljanov Srbije in Črne gore. Kar 239 so jih vrnili na Hrvaško. Letos so do 1. maja prejeli že 16
vodičev čez mejo. Sicer pa je tudi legalen prehod potnikov čez mejo precej gost, čeprav je bil za tretjino manjši kot leto poprej. Legalno je našo mejo prestopilo skoraj 2 milijona ljudi, 685.740 vozil, od tega kar 4000 avtobusov in 62.000 tovornih vozil.
Policisti so lani na ormoškem uporabili za 40 % manj represivnih ukrepov. Prisilna sredstva so uporabili v 35 primerih. Kljub temu je bilo 8 pritožb čez njihovo delo in vse so bile spoznane za neutemeljene. Komandir Horvat je povedal, da v policiji menijo, da je potrebno več pozornosti nameniti pešcem in da morajo le-ti sami več narediti za svojo dobro vidnost, predvsem v mraku in ponoči.
Porast mladostnega vandalizma
V varnostnem sosvetu, ki kot koordinacijski organ s področja varnosti deluje v občini, s strani občine sodeluje podžupan Miroslav Tramšek. Ta je povedal, da so veliko časa namenili pogovorom o preventivi glede mladinske kriminalitete in nedovoljeno velike obremenitve cest. Mladinska kriminaliteta je bila sploh osrednja točka pogovora na seji sveta. Policija je namreč opazila, da se zlasti v počitniških mesecih mladostniki vandalsko izživljajo predvsem v parku, Mestni grabi in v tudi v ostalih kra-
Komandir policijske postaje Ormož Miran Horvat je imel veliko dela z odgovarjanjem na številna vprašanja svetnikov.
jih v občini v bližini šolskih igrišč in vrtcev. Alojz Sok je bil mnenja, da je porast takšnih dejanj zlasti po tem, ko je bil mladim odvzet prostor (v mislih je imel Unterhund), in da bi morala lokalna skupnost glede tega vprašanja narediti več. Vili Trofenik je predhodnim govornikom, najverjetneje Soku, očital neiskrenost nastopa in povedal, da če bi si prisotni vsaj enkrat ogledali, v kakšnih razmerah je deloval klub, bi imeli o njem drugačno mnenje. Problem parka pa je menda že tako alarmanten, da so se člani študentskega kluba Ormož ogradili od dogajanj in predlagali akcijo čiščenja parka. Ker je bilo v razpravi očitano, da je park onesnažen s številnimi vozički iz nakupovalnih centrov, zaboji za pijače, ste-
klenicami, je župan povedal, da lahko čiščenje naročijo tudi večkrat na teden, vendar to stane. Župan je dal duška tudi svojemu cinizmu in je svetnike pozval, da se lahko ob petkih zvečer dobijo v parku in ga pokušajo obvarovati, kot to menda počno nekateri ravnatelji s svojimi šolami, v soboto zjutraj pa počistijo razdejanje. Za trajnejši uspeh pa lahko enak postopek ponovijo tudi v soboto zvečer in nedeljo zjutraj. Še posebno pa ga moti, da nekatere politične sredine takšno vedenje spodbujajo in podpirajo.
Župan stanje v parku redno spremlja in dokumentira, v zvezi z vandalizmom v parku pa je doživel že zelo neprijetne trenutke. Neke sobote zjutraj so se namreč oglasili potomci grofovske družine
z žarami svojih umrlih, ki so jih želeli položiti v družinsko grobnico v parku, ki pa je bila predmet nočnega izživljanja.
Več svetnikov je videlo rešitev problema v večji prisotnosti policije v parku in na črnih vandalskih točkah. Horvat pa je povedal, da imajo kljub 104 policistom, ki so trenutno zaposleni na postaji, na voljo le eno policijsko enoto za ves teren. Župan je podatek komentiral, češ da je s takšnim sistemom nekaj narobe, da ob petkrat več policistih kot leta 1994 ne zmorejo zagotoviti več kot ene patrulje. Horvat je opozoril tudi na kontraefekt pretirane prisotnosti policije, saj le-ta mlade zrevoltira in iz kljubo-valnosti kakšno ušpičijo.
Ljutomerska cesta - poligon za motoriste
Na ormoških cestah so lani umrli štirje ljudje, kar dva več kot leto poprej, vendar med nesrečami ni povezave, tako da ne moremo govoriti
o črni točki v prometu, je povedal Horvat. Obravnavali so 199 prometnih nesreč, kar je za 32 % manj kot leto poprej, vendar gre ta razveseljiv podatek pripisati novi zakonodaji, zaradi katere vozniki ne prijavijo več vsake najmanjše nesreče. Udeleženih je bilo 375 oseb. Skoraj tri četrt nesreč se je zgodilo v naselju, vzroki pa so še vedno enaki - zaradi prehitre vožnje, napačne strani ali smeri vožnje in premajhne varnostne razdalje. Kar 23 oseb je po prometni nesreči pobegnilo, a ne za dolgo, saj je policija uspela rešiti 78 % takšnih primerov in krivce ujeti. V 12 % je bil pri udeležencih nesreč vpleten tudi alkohol, povprečna stopnja alkoholiziranosti pa je bila 1,66 g/kg.
Podžupan Rudolf Čurin je opozoril, da je v spomladanskem času Ljutomerska cesta postala poligon za motoriste, ki skozi mesto drvijo tudi s 100 in več kilometri na uro. Horvat se je s tem strinjal, vendar je podoben problem tudi na ravnini v Pavlovcih in proti Zamušanom, kjer se motoristi ponoči zbirajo in uprizarjajo prave dirke. Policija se je že povezala s policijsko prometno patruljo na motorjih, ki večkrat pregleda teren, kaj več pa ne morejo storiti. Večine teh kršiteljev niti ne uspejo ustaviti, ampak jih kasneje s plačilnim nalogom obiščejo na domu.
viki klemenčič ivanuša

Lahki sink
z začimbami
Lahko, zdravo in okusno!
Foto: ZS
Foto: vki
Poljedelstvo • Nujno dognojevanje žit
Letos se obeta še slabša žitna letina
Letošnje vreme ni ravno naklonjeno žitaricam in po mnenju kmetijskih strokovnjakov se lahko zgodi, da letina ne bo prav obilna, prej nasprotno. »Ob analizi tal smo ugotovili, da spomladi v tleh nitratov oz. dušika praktično ni bilo. Za pridelek žit pa je dušik ključnega pomena. Zato je lahko letos precej problematična letina. Potrebno je in bo dognojevanje z dušičnimi gnojili, predvsem s kanom ali z nitrofoskali, kar doslej marsikje zaradi mokrih tal niti ni bilo mogoče. Ti posevki tako trenutno niso v idealnem stanju,« pojasnjuje Ivan Brodnjak s ptujske kmetijske svetovalne službe.
Marsikje na že zasejanh njivah so posevki res zelo redki. »Povzročitelj takšnega stanja je precej dolga in mokra zima s kratkim obdobjem od ekstremno hladnega do ekstremno toplega vremena, ki je bistveno za dobro kalitev semen. Zaradi veliko padavin se je večina nitratov v tleh iz-prala, zato jih primanjkuje,« ugotavlja Brodnjak in nadaljuje: »Ko so temperature med 5 in 10 stopinjami, je pri žitih faza razraščanja. In ta faza je bila letos zelo kratka, tako da so posevki redki. To je eden glavnih razlogov za takšno stanje, zato je pričakovati ne-
koliko nižje pridelke kot sicer. Vendar vse še ni izgubljeno. Trenutno je precej močna ni-trifikacija, se pravi sproščanje dušika iz organske snovi v tleh, vendar bo ta dušik morda zadoščal le do teh dni, se pravi nekje do 10. maja, razen na močno humusnih tleh. Zato je nujno potrebno sedaj dognojiti posevke z dušikom, kar velja tako za ječmen kot za tritikalo in pšenico. Faza dveh kolenc pri žitih, ki nastopa sedaj, je odločilna za pridelek, saj se v tej fazi formira dolžina klasa in število klaskov v klasu. In če v tem primeru primanjkuje hranilnih snovi,
Kako uničiti plevel
Posebno skrb bo potrebno nameniti tudi zaščiti koruze in žitaric pred pleveli. Pesticidov, s katerimi se je možno bolj ali manj učinkovito ubraniti pred neželenimi pleveli, je na tržišču veliko, večina pa se jih uporablja pred vznikom plevela ali takoj potem. Ti pesticidi so tudi najcenejši. »Po mojem mnenju pri koruzi porabimo bistveno preveč pesticidov in z boljšim poznavanjem plevelov ter obdelovalnih površin bi uporabo lahko bistveno zmanjšali. V primeru, ko imamo na njivi slak, ga sicer z enim škropljenjem pred vznikom ne moremo uničiti. V takem primeru je aktualno škropivo z dualom pred vznikom ali takoj po vzniku koruze, uporabi naj se v količini od 1 do 1,4 litra po hektarju, lahko ga pa zamenjamo tudi s frontierom, predvsem na Ptujskem polju. Po vzniku koruze, ko ima ta nekje 6 listov, pa lahko tretiramo slak in ostale plevele s herbicidom cambio (2,5 litra na ha) ali pa z banvelom (0,6 dcl na ha). Če slaka ni preveč, ampak imamo opraviti bolj z drugimi pleveli, je zelo dobra kombinacija 1,1 litra duala gold (ali frontiera) in dva decilitra kali-sta po hektarju. To kombinacijo lahko kmetje uporabijo po vzniku, ko ima koruza največ tri liste. Gre za relativno poceni in zelo učinkovito kombinacijo, ki uniči vse plevele razen slaka.«
predvsem dušika, potem lahko pričakujemo ne samo nizke pridelke, ampak tudi slabo kvaliteto. Predvsem to velja za pšenico!«
Nujno tudi tretje dognojevanje
V fazi drugega dognojevanja žitaric, ki se zaključuje v teh dneh, po priporočilu svetovalca lahko kmetje posevke dognojijo s 50 do 260 kilogramov kana po hektarju. Točne količine pa lahko kmetje dobijo z opravljeno analizo kulture, ki jo za 1500 tolarjev opravijo v ptujski svetovalni službi. »S to analizo, ki se opravi na 20 do 30 rastlinah, se ugotovi točna vsebnost nitratov v rastlinah in na osnovi tega potem lahko točno izračunamo potrebno količino dušika v tej fazi rasti. Analiza je predvsem priporočljiva za kmete, ki imajo vsaj hektar ali več površin, zasejanih z žitaricami.«
Prvo dognojevanje je bilo potrebno opraviti že zelo zgodaj spomladi in večina kmetov je to upoštevala. Priporoča pa se še tretje dognojevanje z dušikom, zlasti pri žitih. S tem »obročnim« dognojevanjem se preprečuje morebitno poleganje posevkov. »Tretje dognojevanje naj se opravi tik pred klasenjem. Takrat naj bi se uporabilo okrog 100 kg po hektarju. Pri ječmenu se tretje dognojevanje praktično že lahko začne, pri pšenici pa se bo začelo v roku enega ali dveh tednov. S tretjim dognojevanjem, ki pa ne sme biti pretirano, se po-
veča vsebnost beljakovin, kar pomeni, da se izboljša kvaliteta tega zrnja, vpliva pa tudi na težo zrn v klasu.«
Ni nevarnosti onesnaževanja z nitrati
Kot še pojasnjuje Brodnjak, se razvpitega obtoževanja, da se z nitrati onesnažuje okolje in podtalnica, ni niti najmanj bati, ter da gre za kritiko brez osnove: »Po rezultatih raziskav na vodozaščitenih območjih smo ugotovili, da tam, kjer je zeleni pokrov, izpiranja praktično ni. Tudi če se preseže vsebnost nitratov glede na potrebe žitaric, se ti ne izperejo skozi koreninski sistem. Znano je namreč, da ima, recimo, bilka rži kar 18 km korenin! Takšen koreninski sistem je v zemlji zelo prepreden in nitratnih ionov v času rasti oziroma vegetacije rastline ne spuščajo v globino. To pa pomeni, da izpiranje nitratov na žitnih strniščih praktično ni možno. Največja nevarnost za podtalnico pa so zorana in neposejana strnišča, saj takrat dejansko v zemlji ni koreninskega sistema, ki bi te viške absorbiral.«
Pri koruzi se z dušikom ne mudi
Pri koruzi je situacija nekoliko drugačna. Najbolj srečno roko so letos imeli tisti, ki so koruzo zasejali že pred prvomajskimi prazniki, saj je deževje v začetku maja setev
Letos spomladi v tleh nitratov oz. dušika praktično nI bilo, za pridelek žit pa je dušik ključnega pomena. Potrebno je in bo dognojevanje z dušičnimi gnojili, predvsem s kanom ali z nitrofoskali, opozarjajo kmetijski svetovalci.
nekoliko zaustavilo. Tako so zdaj vidne precejšnje razlike med posevki, ki so bili zasejani okrog 20. aprila in tistimi, ki so bili zasejani v prvih majskih dneh. »Aprilski posevki koruze so namreč že vznikli. Veliko jim je pomagalo deževje, saj koruza potrebuje za vznik oz. za kaljenje bistveno višjo temperaturo tal, nekje med 8 in 10 stopinjami, za samo rast pa je temperatura lahko nižja. Nizke temperature okrog prvega maja tako posevkom niso škodile.«
Dušično dognojevanje koruze v tej fazi rasti sicer ni tako pomembno kot pri žitaricah: »Koruza je bolj hvaležna za kalij. Do šestega lista potrebuje le 4 odstotke dušika glede na svojo celo rastno dobo in nesmiselno je koruzi dodajati dušična gnojila ob sami setvi. Bistveno boljše je dodajati dušik kasneje, ko ima že vsaj 6 do 8 listov ali še pozneje. Količina pa je odvisna od potreb; humusna
tla nasploh potrebujejo manj dušika, več pa tista, ki niso nič pognojena. Priporočljivo pa je uporabiti okrog 250 kg uree ali 250 kg kana po hektarju.«
Sicer je tudi letos na območju Podravja kar polovica njivskih površin - gre za približno 11.000 hektarjev - zasejanih s koruzo, kljub temu da že veljajo posebni ukrepi zaradi žarišča in širjenja koruznega hrošča: »Kmetje v letošnjem letu kar dobro upoštevajo obvezen kolobar. Na intenzivnih, predvsem živinorejskih kmetijah, pa je bolj v uporabi t. i. tretirano seme koruze, ker pač krme primanjkuje. Kar precej kmetov se je odločilo za sejanje treti-ranega semena, kjer je to bilo potrebno. Poleg tega je v igri še direktiva navzkrižne skladnosti, ki zahteva, da je vsaj na polovici njivskih površin potrebno zasejati tri različne kulture v petih letih.«
SM
Ptuj • Ptujsko vino med najboljšimi na svetu
Svetovna srebrna za Traminec Nobl 2004
Na bruseljskem Mundialu - svetovnem ocenjevanju vin - je vino iz Ptujske kleti prejelo srebrno medaljo. Takšno priznanje nikakor ni malenkost, sploh ob informaciji, da je bilo na to tekmovanje poslano skupno kar 5447 vzorcev vin iz 43 držav vsega sveta.
V bruseljski komisiji, ki je letos delala v portugalski Lizboni po sistemu anonimnega ocenjevanja vin posameznih kategorij, je sodelovalo 220 mednarodno priznanih ocenjevalcev vin. Ker gre za ocenjevanje s sedežem v evropski prestolnici, imajo dobljene ocene tudi pomemben vpliv na trženje. To so zelo hitro spoznali v Franciji, še vedno najpomembnejši vinarski državi na svetu, saj njeni vinarji edino na Concours Mondial de Bruxelles pošiljajo vsako leto bistveno več kot tisoč vzorcev vin.
»V takšni konkurenci je srebrna medalja za Traminec Nobl letnika 2004 iz Ptujske kleti vredna zelo veliko. Za nas ima pravzaprav kar šampionski pomen, saj smo na
Concours Mondial de Bruxelles letos poslali samo štiri vinske vzorce. Srebrna medalja je sicer visoko odličje za naš traminec, za Ptujsko klet pa pomeni, da smo vzpostavili trendovske načine negovanja vin, ki so prepoznavni tudi v najzahtevnejši svetovni konkurenci. To pa je prav tako pomembno sporočilo tudi za domače potrošnike in ljubitelje vin kot tisto, da spet prihaja v ospredje obdobje popularnosti belih vin, s povsem enakimi blagodejnimi učinki na organizem, kot so jih za rdeča vina izumljali pred kakšnimi dvema desetletjema,« je najprej povedal Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti. Iz Ptujske kleti so sicer poleg nagrajenega tra-minca poslali še vzorce sovi-
Foto: SM
Direktor Ptujske kleti Andrej Sajko z nagrajenim Tramincem Nobl 2004
njona, šardoneja in renskega rizlinga. Kot je znano, je na tem tekmovanju sodelovalo več kot 5400 vzorcev, ki jih je ocenjevalo 250 ocenjevalcev v različnih komisijah. Ptujska klet se je tokrat zelo dobro odrezala, kajti za naš Taminec Nobl, ki je suho vino, smo prejeli srebrno medaljo. Moram reči, da je bil ta traminec nagrajen že lani na festivalu vin v Ljubljani, kjer je bil v kategoriji suhih vin viceprvak z dvema stotinkama razlike do ocene prvaka.«
Nagrajenega traminca sicer nima smisla iskati na trgovskih policah, saj ga je bilo že ob polnitvi le za 2000 steklenic, trenutno pa ga je še okrog 400.
»Zdaj že pripravljamo za naslednje tekmovanje trami-
nec letnik 2005, ki je lahko v aromatiki še višje kot prejšnji letnik. Videli pa bomo, kako se bo na tekmovanjih odrezal. Na takšnih tekmovanjih, kot je omenjeni Mundial, moraš imeti res obilo sreče, kajti pri toliko tisoč vzorcih in ocenjevalcih je poleg visoke kvalitete in znanja vsekakor potrebna.«
Kot je ob koncu še povedal Sajko, je bilo iz Slovenije na to tekmovanje poslanih okrog 34 vzorcev, medalje pa sta dobila le dva; poleg ptujskega traminca še vino iz ormoške kleti:
»Ta medalja, ob vseh že prejetih, nam spet potrjuje, da smo na pravi začrtani smeri razvoja kleti in vin!«
Ptuj • Srečanje mladinskih gledaliških skupin Slovenije
Festival Vizije v Ptuju
Minulo soboto in nedeljo so se v Ptuju srečale najboljše mladinske gledališke skupine Slovenije, ki so predstavile gledališki utrip mladih na srednjih šolah, v neodvisnih skupinah ali pri kulturnih društvih.
V	soboto smo videli deset predstav, deset vizij na ustvarjanje na gledališkem odru. Besedila so bila avtorska, videli pa smo tudi Shakespeara, Jesiha in Čehova. Pestra bera mladih gledaliških entuziastov se je zbrala po izboru selektorja Gorazda Žilavca. Festival Vizije je pripravil JSKD s svojo izpostavo v Ptuju ter skupaj z Mestnim gledališčem in Zvezo kulturnih društev Ptuj, Mestno občino Ptuj in Dijaškim domom Ptuj. Predstave so bile v gledališču in na odru Stare steklarske delavnice, žal pa je bilo ptujske publike le za vzorec. Žirijo festivala so sestavljali dramaturginja Simona Semenič, igralec Vojko Belšak in igralec ter plesalec Sebastijan Starič.
V	nedeljo so se udeleženci, skupaj jih je bilo 83, udeležili delavnic Gledališki gib, ki jo je vodil Sebastijan Starič, Improvizacijsko gledališče je vodil Tomaž Lapajne in Igralski studio Gorazd Žilavec. Sledila je okrogla miza, na kateri so ustvarjalci spregovorili o svojih pogledih na gledališče danes. Ti so izredno raznoliki, vsem pa je skupno najti na osnovi svojih izkušenj tisti gledališki izraz, ki je blizu njim, hkrati pa seveda ugajati tudi publiki.
JSKD je po izboru žirije podelil štiri nagrade.
Vizionarja za najboljšo predstavo v celoti je prejela predstava Odtenki Neodvisne gledališke skupine Odtenki iz Celja. Posebna kvaliteta Odtenkov odseva v celostnem pristopu h gledališki umetnosti. Skupina Odtenki je vsak segment uprizo-
Foto: Nataša Petrovič
Podelitev nagrade najboljši skupini Festivala Vizije 2006 Odtenki za istoimensko predstavo
ritve koncipirala in izvedla v skladu s tematiko, ki jo intrigira. Žgočo in vedno aktualno družbeno politično temo, rdečo nit tako dramskega teksta kot tudi same uprizoritve, so ustvarjalci predstavili na humoren in iskriv način, kar se kaže tudi v suverenem gledališkem izrazu.
Vizionarja je za najbolj ino-vativen pristop prejela predstava Večerja s pismom Mladinske skupine SDD Jaka Štoka - Prosek Kon-tovel. Besedilo Milana Jesiha je uprizorila na svojstven in učinkovit način. Absurdnost besedila so ustvarjalci poudarili s pomnožitvijo vlog. Na ta način so vsi igralci v gledališki skupini imeli možnost aktivno in enakovredno
soustvarjati oz. sodelovati v procesu, kar pa ni rezultiralo v manjku, ampak celo nasprotno. Uprizoritev je tako presegla komornost predloge in jo nadgradila s samim bistvom gledališkosti.
Vizionarja za vlogi Nejca in Ane Marije v predstavi Dragulji sta prejela Nejc Simšič in Ana Marija Mitič. Predstavila sta se z izjemno sproščenim in iskrivim nastopom, pri čemer sta suvereno obvladala prostor in publiko sta od začetka do konca držala v napetosti. Lahkotnost v preigravanju različnih vlog, dovršene glasbene točke in duhovita igralska predstavitev so le nekatere od številnih kvalitet, ki označujejo ta igralski duo.
Vizionarja za usklajen an-sambelski nastop je prejela Gledališka šola I. Gimnazije Maribor v predstavi Lepa Vida. Predstavo Lepa Vida posebej določa in s tem odlikuje usklajenost igralskega ansambla. Tako na inter-pretativni kot tudi na gibalni in glasovni ravni igralci enotno in disciplinirano udejanjajo režijski koncept, ne da bi se pri tem izničila njihova individualnost. Ansambel s tem dokazuje določeno igralsko zrelost in sposobnost razumevanja gledaliških prijemov.
Festivala Vizije je zaključila zagrebška skupina Ikako-ne-kako s predstavo 6 pod klobukom.
Nataša Petrovič
Miklavž pri Ormožu • 3. srečanje ljudskih pevcev in godcev
Kako sosed sosedu poje?
Že v tretje so se letos v Miklavžu pri Ormožu zbrali ljudski pevci in godci ter prisluhnili eni drugim na prireditvi Slišiš, kako sosed sosedu poje? Slovenske in tuje glasbenike je v kraju pozdravil predsednik krajevne skupnosti Miklavž pri Ormožu Anton Kirič.
Gostitelji prireditve so Ljudski pevci in godci Porini in počini. S srečanjem so želeli vzpodbuditi druženje med ustvarjalci v Sloveniji, vsako leto pa povabijo tudi ljubiteljske glasbenike iz sosednjih držav. Še posebej zanimivo je slišati, kje ima ljudska glasba sosednjih narodov stične točke in kje se melodije in načini petja razhajajo. Letos so se vabilu odzvali Die Barnbacher dreiviertel Musik iz Avstrije in Tamburaški orkestar Josip Vrhovski Nedelišče iz Hrvaške. Povabili so tudi goste iz Madžarske, ki pa so gostovanje, žal, morali odpovedati. Gostitelji so svojim gostom pokazali lepote in zanimivo-
Gostitelji, ljudski pevci in godci Porini pa počini, so zapeli in zagodli tudi sami. sti na,še pokrajine, čas so na____ menili druženju in spoznava-
Tednikova knjigarnica
Kriško kraške in Križada
Miroslav Košuta, rojen leta 1936 v Križu pri Trstu, je zelo priljubljen besedni ustvarjalec med najmlajšimi in mladimi bralci. Z obilico humorja in odličnim smislom za besedne igre navdušuje s svojimi pesmimi, zgodbami, basnimi, radijskimi in odrskimi igrami. Miroslavu Košuti sta letos, v čast sedemdesetletnice, izšli dve odličnici - praznični knjigi: Križada in Kriško kraške.
Prvi je izdajatelj Mladinska knjiga in je izšla v zbirki Sončnica ter prinaša izbrane pesmi za otroke. Izbor je pripravil Niko Grafenauer, ga uredil in zapisal obsežno, tehtno spremno besedo z naslovom Kraški pomol v slovenskem pesništvu za otroke (str. 102 do 126). Križada je razdeljena na sedem rimsko oštevilčenih sklopov in v vsakem je deset izbranih pesmi. Sedemdeseti rojstni dan - sedemdeset pesmi z odličnimi ilustracijami Marjana Mančka. Oba avtorja druži občutek za humor, igro in zavezanost mladim bralcem. Knjigi je dodana bibliografija pesniških del Miroslava Košute; navajam le naslove knjig: Kje stanuješ, mala miška?, Zaseda za medveda, Abecerime, Štirje fantje muzikantje, Ptička smejalka, Zidamo dan (Kajuhova nagrada), Na Krasu je krasno (Levstikova nagrada), Kavka s Kavkaza, Galeb nad žitom, Basni kratke sape, Trije velblodi ali pesmi za vsakogar, Lestev in sirček, Strašnice, Nove basni kratke sape, Minimalčice, Dvorec (po ruski pravljici). Za ilustracijo, za občutek pesniške igrivosti in pozitivne po-menljivosti Košutove poezije za otroke sem izbrala dvo-vrstičnico Če si višji.
Če si višji, je vse nižje, če si širši, je vse bližje,
če si lepši, je vse grše, če mehkejši, je vse trše,
če si težji, je vse lažje, če cenejši, je vse dražje,
če si slon, je dan na dan vse okrog tebe porcelan.
Tudi velika slikanica Kriško kraške je jubilejna izdaja pesmi, ki pa jih je avtor tudi sam izbral in s svojim antološkim izborom o rodnem Križu, kriških, in svoji ožji deželi Krasu, kraških, povezal s proznim, razlagalnim, spominskim besedilom. Zanimivo oblikovanje in ilustracije so delo priljubljenega Klavdi-ja Palčiča, ki je svojo likovno poetiko zaznamoval številne slikanice in druga književna dela. Knjiga je izšla pri reviji Galeb, založbi Zadruga Novi Matajur iz Čedada, ki se z urednico Majdo Železnik trudi ohranjati in negovati literarno ustvarjalnost onstran slovenske meje.
Obe knjižni novosti sta izšli s podporo Ministrstva za kulturo RS ter ju priporočam malim in velikim knjigo-ljubom.
Liljana Klemenčič
nju, kako pojejo naši sosedje. V kratkem času druženja so se izkazali s svojo gostoljubnostjo in družabnostjo.
Med slovenskimi gosti je bil prav tako kup zanimivih izvajalcev in glasbeno popotovanje je vodilo čez Ormož, Kicar, preko Ptujskega polja nazaj čez Miklavž in Gorič-ko. Poleg gostiteljev Porini pa počini so nastopili tudi Pevsko društvo Zrelo klasje iz Ormoža, ki so se nedavno predstavili s samostojnim koncertom na Svetinjah. Starih prijateljev iz Kicarja ni treba posebej predstavljati,
ker so dobro poskrbeli za svojo prepoznavnost. Zapeli so Teče voda in Stari godec. Iz Cirkovc so prišle pevke Žanjice, ki so se predstavile s Po polju rožce cvetejo in Dober večer skupaj zbrani. Pri Miklavžu delujeta kar dve skupini ljudskih pevcev. Miklavževski ljudski pevci so zapeli Preljubi svet Urban in Preljuba moja žena. Iz malo drugačne pokrajine pa so bili Gorički Lajkoši iz Gornjih Petrovcev, ki so veselo zapeli Pika poka za goro in Gnes je ena lušna noč.
Ptuj • 30 let Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj
Jubilej, ki je več od tega
Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj praznuje letos 30-letnico uspešnega delovanja. Ob ustanovitvi v letu 1976, ko sta pričeli v ptujski bolnišnici delovati folklorna in dramska skupina ter pevski zbor, nihče ni niti slutil, kakšne posledice bo imel razmah kulturnega delovanja v tej ptujski zdravstveni ustanovi.
Dramska skupina in pevski zbor sta počasi usahnila, folklorna skupina je delovala naprej. Prvi javni nastop je imela dve leti po ustanovitvi, 27. aprila 1978. Ves čas jo je strokovno vodila Cvetka Glatz, ki je v tej vlogi še danes. Številna priznanja na medobčinskih, regijskih in državnih srečanjih, oljenka MO Ptuj leta 2004 so dokaz, da so se odločili prav, ko so vztrajali vsa ta leta in garali. Skupina se zaveda tudi pomena prenašanja tradicije na mladi rod, zato je dala tudi priložnost podmladku, ki se v tem duhu razvija v okviru skupine Klopotec.
»Zrasla je v humanitarni ustanovi in je bila s svojimi nastopi vselej v moralno oporo ljudem, ki so tu iskali ozdravitev, v slovenskem prostoru je slednje verjetno edinstven primer. Danes več kot 30 članov poleg slovenskih plesov ohranja in poustvarja slovensko ljudsko pesem in glasbo ter posebno pozornost namenja kostumom, izdelanim po muzejskih originalih, slikah in raziskavah oblačilne kulture določenega območja na Slovenskem. Že dlje časa skupina nastopa tudi z meščanskimi plesi iz druge polovice 19. stoletja. Ne le, da bomo še nadalje razvijali naše plesno izročilo, preučevali in utemeljevali ga bomo tudi
tej priložnosti bodo javnosti predstavili tudi jubilejno publikacijo, o kateri je v palaci-ju govorila urednica dr. Ljubica Šuligoj, ki ni navaden spominski zapis, kot je o njem v svoji oceni zapisal eden od dveh recenzentov prof. Iko Otrin. Bolj kot ga je bral, bolj je vedel, da so se avtorji resnično lotili strokovnega dela. Zasnovali so ga na znanstveni metodologiji, ima 164 strani.
Urednica dr. Ljubica Šuligoj upa, da bo našel mesto v naših knjižnicah in da bo našel pot tudi do mladega rodu ter da bo več povedal o našem mestu. V osnovnih šolah ga bodo lahko uporabili kot učni pripomoček v okviru izbirnih predmetov, ko bodo spoznavali slovensko folkloro. Mladi rod goji premalo narodne zavesti, narodnega ponosa in premalo ve o naši
kulturi. Glavni sponzor Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj je direktor Lojze Arko. Živo se spominja začetkov kulturnega delovanja v ptujski bolnišnici. Med tistimi, ki so imel največ idej in zamisli za kulturno delovanje, je bila zagotovo diabetologinja Lidija Trop. Zavedajoč se pomena te dejavnosti za ptujsko bolnišnico in širše okolje so se odločili za pravi projekt ob 30-letnici delovanja Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj, je še povedal njen direktor. Na petkovem odprtju razstave ob 30-letnici delovanja folklorne skupine sta govorila tudi prof. Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj, in svetnica mestnega sveta Lidija Majnik, ki je na jubilejni razstavi zastopala tudi ptujskega župana dr. Štefana Čelana.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Razstava o 30-letnem delovanju Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj je na ogled v romanskem palaciju ptujskega gradu.
študijsko. Naša spoznanja bodo v pomoč učiteljem in mentorjem, ki se v vzgojnoi-zobraževalnih in drugih ustanovah trudijo za ohranjanje folklornega izročila,« je na odprtju razstave ob 30-letnici delovanja Folklorne skupine Bolnišnica Ptuj, ki je članica DPD Svoboda Ptuj, povedala predsednica Ana Marija Pučko. 30-letni jubilej bo skupina obeležila še z dvema dogodkoma, 11. maja bodo v razstavnem prostoru Knjižnice Ivana Potrča Ptuj predstavili raziskovalni projekt o družabnem življenju ptujskih meščanov v drugi polovici 19. stoletja. Osrednja slovesnost pa bo 9. junija v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj. Ob
Foto: Črtomir Goznik
Folklorna skupina Bolnišnica Ptuj je stara 30 let. V tem obdobju si je s kvalitetnimi nastopi prislužila številna priznanja na medobčinskih, regijskih in državnih srečanjih, leta 2004 je prejela tudi oljenko Mestne občine Ptuj. Za njo je več kot 250 nastopov.
Cirkovce • Z otvoritve razstave ob 220-letnici šole
Knjige - odlične popotnice jubilejem
Konec aprila so se v prostorih Osnovne šole Cirkovce pričele slovesnosti ob častitljivem jubileju. Ob 16.30 so v učilnici slovenskega jezika predstavili publikacijo Ali je ta otrok nadarjen? avtorjev Suzane Težak, Ivana Ferbežarja in Ivanke Korez. Ob 17. uri sta bili odprti pregledni razstavi zgodovine šolstva in literature Zdenka Kodriča.
Kakor je povedala ravnateljica šole Ivanka Korez, kratek kronološki pregled šolske zgodovine v Cirkov-cah začenja z letnico 1786, dvanajst let po šolskih reformah Marije Terezije. Takrat se je namreč začelo obvezno šolanje v Cirkovcah z enoraz-rednico za šestdeset učencev, ki je stala sredi vasi nasproti cerkve ter so jo obiskovali učenci istih vasi, kot tvorijo današnji šolski okoliš, razen vasi Gorica. V prvih letih je šolo obiskovalo le petnajst do dvajset učencev, starih od dvanajst do šestnajst let. Glavni vzrok za slab obisk pouka so bile potrebe po delavcih pri zemljiškem gospodu ali kmetu. Leta 1869 je prevzela
šolstvo država in uvedla šolsko obveznost za vse otroke do štirinajstega leta, pouk pa je vse do leta 1886 potekal v nemškem jeziku. Stara šola sredi vasi je postala kmalu pretesna in leta 1900 so zgradili novo poslopje na koncu vasi, kjer stoji »učilna zidana« še danes. Razstava pripoveduje s fotografijami in dokumenti o osemletki že pred drugo svetovno vojno, ko je 314 otrok poučevalo šest učiteljev.
Prav v Cirkovcah je pred petdesetimi leti prvič prestopil prag osnovne šole literat Zdenko Kodrič (rojen 1949 na Ptuju), čigar avtorska bibliografija obsega dvajset enot. Premišljen koncept
razstave zajema dramatski in vidualnim nabojem prepo-romaneskni Kodričev opus jeno ustvarjalnost, ki je bila ter poudarja široko, a z indi- nagrajena z najvišjimi odličji
Foto: arhiv OS Cirkovce
za dramatiko (Grumova nagrada za Vlak čez jezero in nominacija za Operacija T), roman Barva dežja je bil nominiran za nagrado kresnik, Zdenko Kodrič pa je dobitnik tudi Glazerjeve listine 2005, nagrade mesta Maribor. Kodričeva zadnja monografija je Visoka moda (Litera, 2005), kjer pravi letošnji Prešernov nagrajenec Milan Dekleva v spremni besedi, da je to sijajna knjiga zatemnjenega sveta, v katerem smo lahko predmet oboževanja in subjekt ljubeznivosti le, če ne zavrnemo vloge bednih prekupčevalcev s človeško mizerijo in bolečino. Pisatelj Zdenko Kodrič je tudi izbrani avtor letošnje bralne značke
za odrasle, ki jo pripravljajo v ptujski knjižnici.
Obe razstavi in izdani priročnik (sodelovanje z OŠ Kidričevo) pričajo o povezanosti šole in kraja ter o odločilnem pomenu šolstva za razvoj kraja.
L. K.
Ptuj • Zonglersko društvo Rokodelci
Žogice v roko in gremo ...
Lansko leto je bilo na Ptuju ustanovljeno žonglersko društvo Rokodelci. Zavzeti ptujski žonglerji oziroma člani društva se v dvorani diskoteke Ma-rakuja na žonglerskih delavnicah sestajajo vsak torek in četrtek zvečer.
Predsednik društva je Robert Križanič, s čim vse se društvo ukvarja, pa je pojasnil Dejan Klasinc. "Smo ekipa petnajstih ljudi. Naša prioriteta je izvedba žonglerskih delavnic v Marakuji vsak torek in četrtek. Istočasno naše nove člane poučujemo ulično animacijo, v zadnjem času dajemo poudarek balonom, ko bo lepše vreme, pa se bomo ukvarjali še z ostalimi veščinami ulične animacije. Največje število, kar se nas je zbralo na delavnicah, je bilo 20. Odvisno, kako ima kdo čas. Včasih nas je več, včasih pač manj. Žongliramo z žogicami, obroči, kiji, tudi dibo-lo in devel stick vzamemo v roke. Priznati moram, da smo še vedno amaterji, vendar že imamo toliko znanja, da lahko poučujemo tiste, ki prihajajo
na novo." Člani žonglerskega društva Rokodelci sodelujejo z društvom Povod, saj je med njimi veliko takšnih, ki so vključeni v obe društvi. "Društvo Povod v okviru pouličnega festivala Ptuj - odprto mesto izvaja številne ulične animacije. Seveda oboji dobro sodelujemo in med drugim izvajamo tudi program za otroke. Enkrat smo ulično animacijo že pripravili za učence, ki so bili na Ptuju v šoli v naravi, za otroke pa bomo tudi v prihodnje verjetno še kaj pripravili," je še pojasnil Kla-sinc in poudaril, da so med njimi še zmeraj živi spomini na lanskoletno mednarodno žonglersko konvencijo, ki so jo organizirali. "Spomini so prekrasni, odzive na dogodek še zmeraj dobivamo. Tako na naš elektronski naslov kot
tudi na ulicah v mestu. Letos smo kot lanskoletni organizatorji povabljeni na konvencijo na Irsko. Tam bomo imeli več časa, da si bomo ogledali več nastopov, kot smo si jih na Ptuju, saj smo imeli ogromno organizacijskega dela, tako da smo samih nastopov videli bolj malo. Na Irsko potuje organizacijski team lanskoletne konvencije, nekaj prostovoljcev, ki pomagajo pri uličnih animacijah na pouličnem festivalu Ptuj - odprto mesto, in nekaj udeležencev žonglerskih delavnic."
Na vprašanje o tem, kdaj bo priložnost videti, kakšnih veščin so se ptujski žonglerji naučili na delavnicah, pa Dejan Klasinc odgovarja, da če ne prej, pa na festivalu Ptuj - odprto mesto.
Mojca Zemljarič
"Žongliramo z žogicami, obroči, kiji, tudi diboio in devei stick vzamemo v roke!"
Ptuj • Volilna skupščina ribiške družine
Na celu družine ostaja Franc Trbuc
Na redni volilni skupščini Ribiške družine Ptuj so v petek, 21. aprila, ob prisotnosti župana MO Ptuj dr. Štefana Čelana za predsednika družine z večino glasov ponovno izvolili Franca TTbuca, ki je bil na čelu ptujskih ribičev že do sedaj. Ta si je med prioritetne naloge zastavil sanacijo ribnikov v Podvincih in Velovleku ter še večjo vključevanje ribištva v turistično ponudbo Ptuja in okolice.
Skupščine, ki je potekala v prostorih restavracije Gastro v Ptuju, se je poleg 18 od 20 delegatov ribiške družine Ptuj in nekaterih gostov tokrat udeležil tudi župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je v pozdravnem nagovoru pohvalil sodelovanje ribičev z občino ter izrazil veselje nad njihovim prizadevanjem in skrbjo za ribji zarod ter čiste vode.
Predsednik skupščine ribiške družine Franc Trbuc je ob pregledu gospodarjenja
ptujskih ribičev v minulem petletnem obdobju povedal, da je bila njihova največja investicija sicer sanacija novega športno-gojitvenega ribnika na Rogoznici, kar je bila že nekajletna planska naloga. Čeprav so imeli pri izvedbi tega dragega projekta kar nekaj težav, je rezultat uspešne sanacije že lepo viden, saj sta oba ribnika ob ribiškem domu na Rogoznici v ponos ribiški družini in tudi občini Ptuj.
Ob ribniku so lepo uredili
tudi okolico ter večji parkirni prostor, ki so ga tudi primerno osvetlili, pomembno pa je tudi, da so v zemljo položili visokonapetostni daljnovod, ki je bil do tedaj speljan po zraku in je ogrožal varnost ribičev. Poleg tega pa so uspešno sanirali tudi gojitveni ribnik v Pacinju, pri čemer je pomembno, da so z Mestno občino Ptuj podpisali partnersko pogodbo o ureditvi naravovarstvenih ribnikov v Pacinju in Velovleku.
Poleg skrbi za ribji zarod
na gospodarsko-gojitvenem področju so uspešno sodelovali tudi z drugimi ribiškimi družinami in društvi na širšem ptujskem območju, posebej uspešni pa so bili tudi na športno-rekreacijskem in ribiško-tekmovalnem področju, kjer so člani RD Ptuj kot posamezniki ali ekipno dosegli odlične rezultate v 1. državni ligi. Uspešno pa so organizirali tudi stalne tekme v lovljenju rib in razna srečanja ribičev.
Opravili so tudi številne ak-
Astra Classic II že za 2.360.000 SIT*

Astra Classic ll je prostoren in zanesljiv družinski avtomobil s trajno vrednostjo, in fantastično ugodno ceno. Z varnostjo, varčnostjo, udobjem in zanesljivostjo izpolnjuje pričakovanja še tako zahtevnega uporabnika. V ponudbi sta bencinska motorja 1.4 16V in 1.6 16V Ecotec® Twinport ter novi varčni dizelski motor 1.7 CDTI z 80 KM.
tivnosti na področju promocije ribiškega turizma v Ptuju ter s tem popestrili bogato turistično ponudbo širše regije. Pomembno je tudi, da so sedež ribiške družine preselili iz mesta v ribiški dom na Rogoznici, s čimer so odprli nove možnosti novi turistični točki in številnim možnostim preživljanja prostega časa tudi nečlanom RD Ptuj in turističnim obiskovalcem. Poleg vsega tega pa so uspešno sledili tudi številnim nalogam, ki izhajajo iz Zakona o sladkovodnem ribištvu ter Zakona o varovanju naravne in kulturne dediščine.
Bistveno pa so se spremenile tudi organizacijsko-kadrov-ske zadeve v Ribiški družini Ptuj, saj so bili že leta 2000 izbrani za izvajalca javnega dela za promocijo ribiškega turizma in urejanje ribnikov, za kar so bili izbrani tudi v naslednjih in letošnjem letu in za kar so imeli od začetka
programa zaposlena dva sicer brezposelna delavca. Sicer pa so nadaljevali z nadgradnjo programa javnega dela, ki se je nato spremenilo v redno zaposlitev na delovnem mestu upravnika.
Na omenjeni skupščini so zaradi izteka mandata razrešili dosedanje organe ribiške družine in izvolili nove. Za predsednika RD sta bila predlagana dva kandidata, poleg dosedanjega predsednika Franca Trbuca še nekdanji večletni predsednik RD Stane Žitnik; volitve pa so pokazale, da je bila večina glasov delegatov za Franca Trbuca, ki bo tako to funkcijo opravljal tudi v naslednjem mandatnem obdobju.
Ta pa je med nalogami do leta 2011 izpostavil predvsem še nujnost sanacije ribnikov v Podvincih in Velovleku, kar bodo poskušali realizirati s pomočjo mednarodnih razpisov, vzgojo avtohtonih rib v lastnih gojitvenih ribnikih, varovanje voda kot dela naravnega človeškega okolja, še aktivnejšo vključevanje v turistično ponudbo občine Ptuj, poleg športne, tekmovalne in rekreacijske dejavnosti ter izobraževanja članov pa seveda tudi sodelovanje z drugimi društvi in organizacijami v državi in na mednarodnem področju.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
*Cena velja za model 1.4 Twinport s petimi vrati pod posebnimi pogoji prodaje. Možnost menjave Staro za novo po sistemu Eurotax. Slika lahko- prikazuje opremo, ki ni serij Količina vozil je omejena. Za dodatne informacije se obrnite na trgovce z vozili Opel. Povprečna poraba goriva za -vse modele: od 4,4 do 10,7 l/10o km. Emisije CO2 za vse modele: od 119 do 250 g/km. General Motors Southeast Europe Ltd., 2040 Budaors, Szabadság u. 117, Madžarska	, .• ,;.••
www.opel.si
Franc Trbuc bo vodil RD Ptuj tudi v naslednjem mandatnem obdobju.
Foto: MZ
Kolesarstvo
Borut Božič še vedno najvišje
Stran 16 Igrišče z um. travo
Po načrtu do konca meseca
Stran 16
Judo
Lea prvič osvojila članski B-turnir
Stran 17
Namizni tenis
Prvi korak do obstanka že narejen
Stran 17
Nogomet
Ptujčani in Celjani skupaj v Ukrajino
Stran 18
PD Hakl
Proslavili desetletni jubilej
Stran 19
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
Piše: Jože Mohorič
Naslednji dve tekmi bosta odiočiini
Medtem ko je večina slovenskih nogometnih prvoliga-šev med tednom počivala, so se v povratnih tekmah Pokala Slovenije merili ekipe Maribora in Publikuma ter Kopra in Gorice. Uspešnejši so bili Celjani (1:0, 2:1) in Koprčani (2:0, 0:1), ki se bodo 24. maja na celjski Areni Petrol pomerili v velikem finalu. Zmagovalec tega dvoboja bo v naslednji sezoni zanesljivo nastopal na evropskem prizorišču, medtem ko bo poraženec moral iskati pot skozi prvenstvo. Tam le tretje mesto zanesljivo vodi vsaj v pokal Intertoto, zaenkrat pa ga držijo Koprčani, ki so tako zaradi nastopanja na dveh frontah v navidez najboljšem položaju.
Med štirimi kandidati za to tretje mesto pa imajo prav Primorci najtežji razpored (z velikimi črkami so tekme doma):
Koper (51 točk): Gorica, DRAVA, Domžale, CMC PUBLIKUM, Bela krajina CMC Publikum (48): Drava, DOMŽALE, Bela krajina, Koper, PRIMORJE Maribor PL (48): Nafta, RUDAR (V), Hit Gorica, DRAVA, Domžale Drava (46): CMC PUBLIKUM, Koper, PRIMORJE, Maribor PL, NAFTA
Trenutno najboljšo formo kažejo Ptujčani, ki so v zadnjih šestih krogih petkrat zmagali in enkrat igrali neodločeno (z Nafto). Tudi igralci Kopra so se veselili na zadnjih treh tekmah, Celjani pa so pred porazom z Gorico v zadnjem krogu nanizali štiri zmage. Mariborčani imajo trenutno največje težave, saj po odličnem začetku spomladanskega dela niso nadaljevali v tem slogu, svoje pa so naredili tudi njihovi navijači, tako da bodo na domačem igrišču v Ljudskem vrtu odigrali le še eno tekmo (zDravo, 27. maja).
Da bi lahko Drava računala na 3. mesto, je v manjši meri odvisno od njihovih tekmecev, največje delo pa lahko opravijo sami. Če bodo v soboto doma premagali Publikum in bodo v sredo v Kopru ostali neporaženi, je možno prav vse.
tednik
iPodulajk i
na wáounm ii
RADIOPTUJ
Mo-a/Uetcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - Simobil Vodafone
Z zmago lahko prehitijo Celjane
Nogometaši ptujske Drave v zadnjih krogih razveseljujejo svoje pristaše, saj so nanizali serijo štirih zmag. Tisti bolj odmevni sta bili domača proti ekipi državnih prvakov HIT Gorici in sobotna v Domžalah proti do tega trenutka vodečemu moštvu v 1. SNL. Ptujčani niso pokazali nič sramežljivosti in strahu pred eminentnimi klubi, ampak so igrali tako, kot od njih že od začetka zahteva Milko Đurov-ski. Za nekatere zmagi v Velenju in Črnomlju pomenita manj, vendar je pomembno, da je v Črnomlju »eksplodiral« mladi slovenski reprezentant Rok Kronaveter, ki je dosegel štiri zadetke, v Domžalah je dodal še dva. »Seveda sem zadovoljen, da se mi je odprlo in dosegam zadetke. Toda to pride samo s trdim delom in pa v sodelovanju s soigralci. Tokrat sem bil jaz v glavni vlogi, drugič bodo spet drugi. Še najbolj pomembno pa je, da zmagujemo in zbiramo točke. V Domžalah ni bilo lahko, vendar nam je uspelo,«
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter, trenutno najbolj »vroč« igralec Drave, bo tudi proti Celjanom eden največjih adutov trenerja Milka Đurovskega.
je dejal mladi slovenski reprezentant.
V soboto na Ptuj prihaja finalist slovenskega nogometnega pokala celjski CMC Publikum, ki je s tem dosegel svoj prvi cilj na poti v Evropo. Ali bodo zato gostje iz knež-
jega mesta ob Savinji zaigrali bolj sproščeno, pa bomo lahko seveda videli. »Dobro se pripravljamo na ta dvoboj. Naša želja je, da nadaljujemo uspešne igre, ki prinašajo točke. Če bi ponovili igre iz prejšnjih krogov in ob pod-
pori naših navijačev, bi nam to lahko uspelo. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem našim navijačem, ki so nas v Domžalah glasno vzpodbujali skozi vso srečanje in seveda upam, da bo tako tudi tokrat,« je pred srečanjem s CMC Publikumom dejal Rok Kronaveter.
Radikalnih sprememb v postavi Drave ni pričakovati, saj trenerji ponavadi ne zamenjujejo moštva, ki zmaguje. Za nastop se bo po odsluženi kazni spet potegoval Sebastijan Berko. Z zmago bi Drava na lestvici prehitela Celjane, veliko pa bo odvisno tudi od domačih navijačev, ki bodo pomemben jeziček na tehtnici sobotne tekme.
Danilo Klajnšek
Drava se je s Publikumum v letošnji sezoni pomerila že trikrat: v Celju so dvakrat izgubili (0:2, 1:3), na Ptuju pa so zmagali z rezultatom 1:0 (gol je dosegel Matej Miljatovič).
23. maja boksarski gala večer na Ptuju
Dejan bo pesti prekrižal s Kazahstancem Andrejem Jeskinom!
V torek dopoldan je Dejan Zavec v Pragi zvedel za ime svojega nasprotnika, s katerim se bo pomeril na boksarski gala prireditvi, ki bo 23. maja v športni dvorani Center na Ptuju. To bo Kazahstanec Andrej Jeskin, ki je v dosedanji profesionalni karieri v 18 dvobojih zabeležil 15 zmag (od tega jih je kar 11 odločil v svojo korist predčasno, s K. O.) in 3 poraze. Jeskin je trenutni azijsko-pacifiški prvak po verziji WBO in je na 13. mestu lestvice te organizacije (Dejan je 7). Kot zanimivost lahko omenimo, da ni izgubil nobenega dvoboja že več kot dve leti, zadnji poraz namreč sega v leto 2004, ko ga je 4. februarja premagal Rus Niki-ta Zajcev!
Po nekoliko podrobnejšem pregledu dosedanjih dvobo-
jev Kazahstanca in Dejana Zavca ugotovimo nekaj skupnih točk. Jeskina so doslej premagali samo trije ruski boksarji: Mihail Bojarskik, Vladimir Osipov in že omenjeni Nikita Zajcev. Dejan je od te trojice dva že premagal, in sicer Zajceva leta 2004, Bojarskika pa lani na Češkem v Pragi, kjer mu je odvzel naslov interkontinentalnega prvaka.
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Zavec in njegov trener Werner Kirsch bosta tudi za dvoboj na Ptuju s Kazahstancem Andrejem Jeskinom pripravila ustrezno taktiko.
Lahko, zdravo in okusno!
Tudi po velikosti in starosti sta to zelo podobna borca: oba sta visoka 174 cm in sta letnika 1976, naš boksar je slab mesec starejši (Dejan je rojen 13. marca, Andrej pa 2. aprila).
Takoj, ko je izvedel ime svojega nasprotnika je Dejan Zavec dejal: »To je boksar, ki sem si ga najmanj želel od trojice, ki je bila v ožjem izboru. Njegov naziv je »Bazuka«, kar nekaj pove o moči njegovega udarca. Po drugi strani pa slabih boksarjev v tem rangu ni več, tako da sem vesel, da bodo imeli ljubitelji boksa na Ptuju možnost videti vrhunski dvoboj. Sam se bom potrudil po najboljših močeh, da ostanem neporažen tudi v 21. dvoboju.«
Jože Mohorič

nizka vsebnost maičob
nizka energijska vrednost
nizka vrednost soli
visok odstotek beljal«3vin
manj nasičenih maščob
Kolesarstvo • Jakostna lestvica Europe tour
Borut Božič še vedno najvišje
■ «v-1
Kolesar Perutnine Ptuj Borut Božič je tudi na najnovejši jakostni lestvici mednarodne kolesarske zveze UCI najboljše rangiran slovenski kolesar. Božič je v zadnjem mesecu sicer nazadoval za štiri mesta, še vedno pa je visoko na devetnajstem mestu v točkovanju Europe tour. V letošnji sezoni je osvojil že šest zmag, od tega tri, ki ne štejejo v tem točkovanju, saj jih je osvojil na drugem kontinentu - na dirki po Kubi. V ameriškem točkovanju je še vedno na visokem 25. mestu. Zadnji uspeh 25-letnega Idrijca je etapna zmaga ter skupno drugo mesto na dirki Circuit des Ardennes (2.2 UCI) v Franciji. Točke pa je dobil tudi za etapno četrto mesto.
V točkovanju Europe tour vodi Belgijski kolesar Nico
Europe Tour, posamezno:
1.	Niko Eeckhout (Bel), 292
2.	Sergey Kolesnikov (Rus), 264
3.	Luca Mazzanti (Ita), 233
19. Borut Božič, Perutnina Ptuj (Slo), 123
51. Radoslav Rogina, Perutnina Ptuj (Hrv), 69
64. Simon Špilak, Adria Mobil (Slo), 56
71. Matej Stare Slo, Perutnina Ptuj, 50
78. Grega Bole, Sava (Slo), 47 86. Tomislav Dančulovič, Perutnina Ptuj (Hrv), 44
123. Jure Kocjan, Radenska Po-werbar (Slo), 30
155. Mitja Mahorič, Perutnina Ptuj (Slo), 24
183. Matija Kvasina, Perutnina Ptuj (Hrv), 18
190. Zoran Klemenčič, Adria Mobil (Slo), 17
Europe Tour, države:
1.	Španija, 1224 točk
2.	Italija, 1086
3.	Belgija, 1054
8.	Slovenija, 436
16. Hrvaška, 181
Europe Tour, ekipno:
1.	Chocolade Jacques - Topsport Vlaanderen (Bel), 774 točk
2.	Rabobank (Niz), 760
3.	Ceramica Panaria - Navigare (Irl), 711
9.	Perutnina Ptuj (Slo), 366
32. Adria Mobil (Slo), 95
48.	Sava (Slo), 52
49.	Radenska Powerbar (Slo), 51
Matej Stare in Borut Božič (KK Perutnina Ptuj)
Eeckhout iz ekipe Chocolade Jacques - Topsport Vlaanderen, drugi je Rus Sergey Kolesnikov (Omnibike Dynamo Moscow), tretji pa Italijan Luca Mazzanti (Ceramica Pa-naria - Navigare). Za Božičem je na 51. mestu še en perut-ninar, zmagovalec dirke po Črni gori in sedmouvrščeni na dirki Giro d' Oro (1.1 UCI), Radoslav Rogina. Med prvimi stotimi sta še dva perutninar-ja, Matej Stare je na 61. mestu, Tomislav Dančulovič pa na 86. mestu. Stare se je obdržal visoko z etapno zmago na dirki po Črni gori, Dančulovič pa se je med najboljše prebil s prvim mestom na dirki Rhône-Alpes Isère Tour (2.2 UCI) v Franciji. V tej družbi sta tudi mlada Simon Špilak in Grega Bole, nekoč sotekmovalca pri ljubljanskem Rogu. 19-letni Špilak trenutno kolesari pri dolenjskem klubu in je na lestvici Europe tour na 64. mestu, leto starejši Bole pa vrti pedala za kranjsko Savo in je na 78. mestu. Mlada kolesarja sta na desetem in trinajstem mestu med kolesarji
do 23 let.
V ekipnem točkovanju so se kolesarji Perutnine Ptuj povzpeli med prvo deseterico in so trenutno na devetem mestu, kjer bi tudi radi ostali do konca sezone. V vodstvu je belgijska Professional Contin-tal ekipa Chocolade Jacques - Topsport Vlaanderen, druga pa nizozemska Continental ekipa Rabobank. Ptujčani so v rangu Continental na visokem tretjem mestu, saj je pred njimi še rusko moštvo Omnibike Dynamo Moscow.
Med državami vodi Španija pred Italijo in Belgijo, Slovenija se je iz desetega povzpela na osmo mesto, predvsem po zaslugi kolesarjev Perutnine Ptuj. Visoko, na šestnajstem mestu, pa je zaradi perutninar-jev tudi Hrvaška.
Peterica slovenskih »legio-narjev«; Tadej Valjavec, Gorazd Štangelj, Matej Mugerli, Uroš Murn in Janez Brajkovič, ki nastopajo za najboljša svetovna moštva, v letošnjem letu še ni osvojila točke.
Uroš Gramc
Rokomet • 1. A SRL - moški
Ormožani še bližje 7. mestu
■ Va
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 5. KROGA: Gold Club -Celje Pivovarna Laško 29:34 (18:17), Trimo Trebnje - Gorenje 31:33 (18 :16), Cimos Koper - Prevent 33:37 (16:16).
4.	KRKA
5.	SLOVAN
6.	TERMO
2 1 2 13 2 2 1 11 10 3 8
1. CELJE PIVO. LAŠKO 5	4	0	1	25
2. GORENJE 5	4	1	0	19
3. GOLD CLUB 5	2	2	1	18
4. TRIMO TREBNJE 5	2	0	3	14
5. PREVENT 5	1	0	4	10
6. CIMOS KOPER 5	0	1	4	4
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 5. KROGA: Rudar - Jeruzalem Ormož 29:32 (13:16), Adria Krka - Ribnica Riko hiše 31:27 (18 :11), Slovan - Termo 27:21 (9:11).
1.	JERUZALEM ORMOŽ 5 3 0 2 22
2.	RIBNICA RIKO HIŠE 5 3 1 1 19
3.	RUDAR	5 2 0 3 17
Rudar - Jeruzalem 29:32 (13:19)
Jeruzalem Ormož: G. Ču-
dič (22 obramb), Dogša, Cvetko; Belšak 3, Korez, Koražija 11 (1), Bezjak 2, Bogadi, He-bar, Ivanuša 6, B. Čudič 5 (1), Blažević 4 (2), Grizolt 1, Potoč-njak. Trener: Saša Prapotnik.
Ormožani so v Trbovljah prišli do pomembne zmage in so še korak bližje končnemu sedmemu mestu. Prvi polčas je bil popolnoma v znamenju rokometašev iz Ormoža, ki so si po svoji značilni igri, s trd-
no obrambo, z razpoloženim vratarjem Čudičem ter hitrimi protinapadi, kjer je lahke zadetke dosegal Koražija, priigrali šest zadetkov prednosti. Kna-pi so bolje pričeli drugi polčas in že v 40. minuti izenačili na 20:20. Do konca tekme so na igrišču spet zavladali "jeruza-lemčki", ki so si s serijo 4:0 v 50. minuti priigrali prednost petih zadetkov, 27:22. V zaključku so Ormožani tekmo odigrali mirno in brez večjih težav osvojili dve pomembni točki.
Že v soboto ob 20. uri na Hardeku gostujejo rokometaši Terma, ki bi se v primeru poraza v Ormožu poslovili od igranja v 1. A Telekom ligi.
UK
Ptuj • Igrišče z umetno travo
Po načrtu do konca meseca!
Dela na igrišču z umetno travo so izvajalci začeli oktobra lanskega leta, po dobrega pol leta dela (in dolgi zimi) pa je podlaga pripravljena za končno dejanje - položitev umetne trave. Kaj je še potrebno postoriti in kakšen je nadaljnji terminski načrt, smo povprašali direktorja Športnega zavoda Ptuj Simona Starčka, ki nam je povedal: »Dela na igrišču z umetno travo se
počasi prevešajo v zaključno fazo, tako da smo vse bližje uradni otvoritvi. Umetna trava bo dobavljena v teh dneh, prav tako granulat zanjo. S podjetjem Flooring, d. o. o., ki bo polagalo umetno travo, je dogovorjen termin za primopredajo podlage v petek, 12. maja 2006. Iz tega podjetja so nas obvestili, da bodo dela pričeli v ponedeljek, 15. maja 2006. Dela bodo po predvide-
nem načrtu, seveda ob ugodnih vremenskih razmerah, trajala največ 10 delovnih dni.
V prihodnjem tednu se bodo pričela tudi rušitvena dela na področju ob Mestnem stadionu Ptuj (bivše področje Komunalnega podjetja Ptuj, d. d.) in začetek izgradnje parkirišč ob Mestnem stadionu na Ptuju.«
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Po zadnjih podatkih bo igrišče z umetno travo končano do konca meseca. Gorazd Šulek in Simon Starček z dokumentacijo o gradnji pred igriščem z umetno travo.
Tenis • 2. slovenska članska liga - moški
Za uvod poraz Ptujčanov
Igralci TK Ptuj - Nes so v soboto začeli tekmovanje v 2. slovenski ligi, kjer tekmuje šest moštev (Velenje, Partizan Medvode, Marija Gradec Laško, Domžale, Brezina Brežice in Ptuj - Nes). V prvem krogu so Ptujčani pod vodstvom Luke Hazdovca gostili Laščane in po težkem boju izgubili z najtesnejšim izidom 3:4. Domači igralci so imeli kar nekaj priložnosti za zmago, vendar se na koncu ni izšlo po njihovih željah. Najbližje zmagi je bila dvojica Djurdjevič/Adamčič, ki je v odločilnem setu vodila 4:2 in imela priložnost za 5:2, a sta na koncu slavila gostujoča igralca.
TK Ptuj Nes -TK Marija Gradec Laško 3:4
Posamezni rezultati: B.
Rola - M. Sabolčki 6:1 6:3, T. Hazdovac - Ž. Zupanec 4:6 6:2 6:4, G. Djurdjevič - A. Grešak 6:7 3:6, B. Jaklin - M. Furlan 4:6 6:1 6:3, M. Rus - P. Popo-vič 4:6, 2:6, Rola/Hazdovac - Sabolski/Furlan 6:3 1:6 2:6, Djurdjevic/Adamčič - Grešak/ Popovič 4:6 6:2 4:6.
Ptujčani v soboto, 13. 5., v 2. krogu gostujejo v Domžalah, v nedeljo, 14. 5., pa se bodo v dvoboju 3. kroga na domačem
igrišču pomerili z igralci Medvod. Srečanje se bo pričelo ob 9. uri.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Goran Djurdjevič, TK Ptuj - Nes
Rokomet • Mladinci Jeruzalema v 1. ligo
Pod vodstvom trenerja Vlada Hebarja se je mladincem Jeruzalema (letnik '85 in mlajši) uspelo uvrstiti v prvoliga-ško druščino. V konkurenci Gold Cluba, Sviša, Krke, Krškega, Cerkelj, Sežane, Pomurja, Železnikov in preostalih ekip je Ormožanom za prvo mesto ob treh porazih zadostovalo trinajst zmag. Za Ormožane so nastopali: Blaž Cvetko, David Bogadi, Dejan Lukaček, Rok Zidarič, Borut Zidarič, Aljaž Kovačič, Matej Hebar, Jani Horvat, Sašo Ko-rez, Samo Korez, Nino Miličič, Nejc Žmavc, Jernej Pučko,
Mitja Janežič, Tadej Preac, trener je Vlado Hebar, tehnična vodja pa Zoran Kovačič in Danilo Zidarič.
O uspehu je trener Hebar dejal: »Čestitam fantom za uvrstitev v 1. ligo. Proti boljšim ekipam smo igrali zelo dobro, proti slabšim pa nekoliko slabše, vendar napredovanje ni bilo niti enkrat pod vprašajem. Ker gre za zelo mlado ekipo, ki jo sestavljajo večinoma letniki 1989, je pričakovati, da ti fantje v prihodnosti še napredujejo, seveda ob dobrem delu in posluhu v klubu. Bilo bi idealno, če bi iz vsake generacije v člansko zasedbo napredovali trije do štirje rokometaši. S trdim delom pa lahko uspejo prav vsi.«
UK
Foto: UG
Namizni tenis • Kvalifikacije za 1. SNTL - moški
Prvi korak do obstanka je že narejen
Namiznoteniški igralci Ptuj a so po ligaškem tekmovanju v 1. SNTL osvojili deveto mesto in so zato morali v dodatne kvalifikacije z drugouvrščeno ekipo 2. lige Prevent Radlje. Nesporno je, da so v teh dvobojih favoriti Ptujčani, saj imajo na prvih dveh pozicijah kvalitetna igralca, in sicer Bojana Paviča in Danila Piljaka, medtem ko je pri Radeljčanih Marinko Grbič tisti, ki je prva violina z bogatimi izkušnjami, pa tudi kot bivši trener NTK Ptuj dobro pozna vse dobre in slabe strani domače ekipe. Odločilnega pomena v tem dvoboju sta bila razpoložena Bojan Pavič in Danilo Piljak, ki sta dosegla vsak po tri posamične zmage, kar je bilo dovolj za pomembno prvo zmago v dodatnih kvalifikaci-
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj) je z Radljami dosegel tri posamične zmage in bistveno pripomogel k zmagi Ptujčanov.
jah. Tudi tretji domači igralec Urban Ovčar je bil blizu zmagi v prvem dvoboju proti izkušenemu Petarju.
»Z zmago v prvem kvalifika-
cijskem dvoboju z Radeljčani smo seveda zadovoljni. To so tekme, kjer praktično ni popravnih izpitov. Pričakovali smo težak dvoboj in takšen je
tudi bil. Pri gostih je igral Marinko Grbič, ki ima še vedno bogat repertoar. Mogoče smo malo razočarani v igri dvojic, vendar se ob zmagi to pozabi,« je po prvem dvoboju z ekipo Prevent Radlje dejal Damjan Samojlenko, sicer vodja stroke v klubu in vodja moške ekipe.
Ekipi igrata na dve zmagi, druga tekma bo v Radljah, morebitna tretja pa na Ptuju.
Ptuj - Prevent Radlje 6:3
Ovčar - Petar 2:3, Pavič
-	Lukner 3:0, Piljak - Grbič 3:0, Ovčar - Grbič 0:3, Pavič - Petar 3:0, Piljak - Lukner 3:0, Pavič/ Piljak - Petar/Grbič 1:3, Pavič
-	Grbič 3:0, Piljak - Petar 3:0
Danilo Klajnšek
Judo • Državno prvenstvo U15
Dva naslova v Gorišnico, en na Ptuj
Slovenj Gradec, 7. 5. 2006. Na državnem prvenstvu za starejše dečke in deklice (U 15) smo lahko spremljali zanimive dvoboje mladih judoi-stov 30. slovenskih klubov, iz katerih je nastopalo več kot 100 tekmovalcev. Pri dečkih je dva naslova državnih prvakov osvojil JK Oplotnica, pri deklicah pa JK Gorišnica.
Iz JK Gorišnica sta tekmovali Tanja Kociper do 52 kg in Anja Petek do 63 kg in obe prepričljivo zmagali ter tako
postali prvakinji Slovenije.
Tudi štirje ptujski tekmovalci so odlično nastopali in na koncu osvojili tri kolajne. Naj-žlahtnejšo je osvojil Damjan Ljubec s tremi zmagami do 73 kg in tako prvič osvojil naslov prvaka Slovenije. Drugo mesto je osvojil Jure Božičko do 42 kg, tretje mesto pa Matjaž Škerget do 50 kg. Dve zmagi in dva poraza je za Tilena Vidoviča pomenilo končno 7. mesto.
Rezultati:
Starejši dečki: - 38 kg: 1.
Grega Črešnar - JK Oplotnica, 5. Luka Zver - JK Impol; - 42 kg: 1. Andraž Jereb - JK Alpina Žiri, 2. Jure Božičko - JK Drava Ptuj; - 46 kg: 1. Tadej Klemenc - JK Mislinja, 3. Žiga Rakuša - JK Impol; - 50 kg: 1. Martin Pečnikar - JK Sokol, 2. David Volčič - JK Oplotnica, 3. Matjaž Škerget - JK Drava Ptuj; - 55 kg: 1. Alen Šernek
-	KBV Lendava, 2. Tadej Mulec - JK Duplek, 3. Žiga Pri-stovnik - JK Impol, 5. Aljaž Korent - JK Impol, 7. Tilen Vidovič - JK Drava Ptuj; - 60 kg: 1. Luka Barber - JK Murska Sobota, 3. Domen Igličar
-	JK Duplek; - 66 kg: 1. Matic Ovijač - JK Šiška, 2. Niklas Mravlje - JK Impol; - 73 kg: 1. Damjan Ljubec - JK Drava Ptuj, 3. Aljaž Lunežnik - JK Oplotnica; nad 73 kg: 1. Urban Založnik - JK Oplotnica, 3. Mario Potisk - JK Impol, 3. Vito Dračič - JK Impol, 5. Jani Špes - JK impol.
Starejše deklice: - 44 kg: 1. Katja Rudaš - KBV Lendava;
-	48 kg: 1. Jasna Škofič - JK Duplek; - 52 kg: 1. Tanja Kociper
Anja Petek, Tanja Kociper in trener Franc Nasko (JK Gorišnica)
- JK Gorišnica; - 57 kg: 1. Neja Šimenc - PJK Triglav; - 63 kg: 1. Anja Petek - JK Gorišnica;
nad 63 kg: 1. Anja Bilas - ŠD 15 maj Marezige.
Sebi Kolednik
Atletika • Začetek poletne sezone
Obetaven začetek dolge sezone
Člani AK Keor Ptuj so se minuli teden udeležili treh atletskih tekmovanj doma in v tujini. Najboljšo pripravljenost na začetku sezone je pokazala najboljša ptujska atletinja Nina Kolarič, katere glavni tekmovalni cilj v letošnji sezoni je uspešen nastop na državnem prvenstvu v sedmeroboju konec maja. V primeru, da zbere zadostno število točk, jo čaka uvrstitev v državno reprezentanco na evropskem ekipnem prvenstvu v mnogoboju. Da je na dobri poti k zastavljenem cilju, pričajo rezultati, ki jih je dosegla na mitingu v avstrijski Lipnici. Kljub temu da je tekmovala iz polnega treninga, je v skoku v daljino začela na nivoju, kjer je lani končala - s 603 centime-
Nina Kolarič, AK Keor Ptuj
tri je zanesljivo zmagala. Kot prava mnogobojka je nastopila še v dveh disciplinah in se izkazala z osebnima rekordoma. V teku na 100 metrov se
je spustila krepko pod 13 sekund (12,64 sekunde) in končala na drugem mestu. Mesto na zmagovalnem odru pa si je priborila tudi v skoku v višino, s 163 centimetri je bila tretja. Po mnenju njenega trenerja Gorazda Rajherja ima v tej disciplini še precejšnje rezerve, kar je pomembno, saj skok v višino prinaša dobre točke v mnogoboju. Pri mladincih se je izkazal Matej Krušič v metalnih disciplinah, v suvanju krogle je zasedel drugo, v metu diska pa tretje mesto.
Tradicionalnega Teka trojk na 28 kilometrov po trasi med vojno okupirane Ljubljane se je udeležil Mirko Vindiš s svojo ekipo. Na koncu so osvojili drugo mesto, kljub temu da jim je po polovici
kazalo bolje, saj so vodili, vendar eden od sotekmovalcev ni vzdržal visokega ritma, kar jih je na koncu stalo zmage.
Mlajša ekipa tekačev in sprinterjev pa se je udeležila mitinga v Šentjurju pri Celju. Z zelo solidnim novim osebnim rekordom (11,48 sekunde) se je izkazal nadarjeni mlajši mladinec Mitja Horvat, za nameček pa je dosegel tretje mesto v članski konkurenci. V najbolje zastopani disciplini mitinga sta najboljša osebna rezultata dosegla Aljoša Vajda (10. mesto) in Leon Večerjovič (11. mesto), oba sta se spustila pod mejo 1 minute in 28 sekund. Med pionirji je v skoku v daljino zmagal Peter Dobnik, skočil je 548 centimetrov.
UE
Judo • EJU B turnir v Sarajevu
Lea prvič osvojila članski B-turnir
Sarajevo (BiH), 6. 5. 2006. V olimpijskem centru Zetra so organizatorji priredili prvo večje tekmovanje v judu za člane in članice. Po svetovnem B-turnirju v Celju so se tekmovalci pomerili še v Sarajevu, kjer je Lei uspel velik podvig.
Lea Murko (JK Drava Ptuj) je na EJU B-turnirju svetovnega pokala v Sarajevu gladko opravila s konkurent-kami in tako osvojila 1. mesto v kategoriji do 78 kg, kar je njena prva lovorika na tovrstnih članskih turnirjih.
Na tekmovanju je nastopilo 130 članov in članic iz 7 držav. Kljub nekoliko manjši udeležbi držav, prireditelji so jih pričakovali več, tudi Japonce, je Lea Murko z zmagami nad re-
prezentantkami Bosne, Hrvaške in Srbije stopila na najvišjo stopničko, saj je premagala vse svoje nasprotnice z ippo-nom (10:0) in tako predčasno zaključila svoje borbe.
Ptujčane so zastopali še Rok Tajhman (do 73 kg), Er-vin Vinko (do 81 kg) in Jože Šimenko (do 100 kg), ki pa so ostali brez uvrstitev, saj so bili poraženi že v 1. kolu. Rok je izgubil proti Hrvatu Tomislavu Urodi, v kategoriji je zmagal Iranec Memar, Ervin proti Mi-roljubu Iveziču iz Črne gore na zlato točko, Jože pa je izgubil prvo borbo s kasnejšim zmagovalcem Irancem Rajabi Ehsanom, v repasažu pa še s Hrvatom Milošem Vukotičem.
Sebi Kolednik
Ptujska ekipa v Sarajevu
Šolski šport
Rokometaši ptujske Gimnazije zmagovalci na Madžarskem
Rokometna ekipa dijakov ptujske Gimnazije je bila letos tretjič udeleženka mednarodnega rokometnega turnirja na Madžarskem. Turnir je potekal v majhnem mestecu Gyonk v osrčju Madžarske, od 26. do 28. aprila 2006. Jubilejni 10. turnir je kot vsako leto organizirala domača gimnazija, ki je med drugim letos slavila tudi 200-letnico obstoja. Za pokal Tuba kupa so se potegovali vrstniki iz Gimnazije Szeged, madžarske kadetske reprezentance, mesta Komlo na Madžarskem, slovaška ekipa Nove Zamky in ekipa ptujskih gimnazijcev.
Tekmovanje je potekalo tri dni, tako da se je vsaka ekipa pomerila z vsako. Ptujski gimnazijci so presenetili že prvi dan, saj so v svojem uvodnem srečanju premagali favorizirano ekipo kadetske reprezentance Madžarske. Turnir so nadaljevali v enakem slogu in tako premagali vse nasprotnike. S tem so postali zmagovalci turnirja. Drugo mesto je osvojila kadetska reprezentanca Madžarske, tretje pa vrstniki iz Slovaške.
Vse tri dni smo na Madžarskem spremljali kakovostne, napete in »fair play« predstave mladih rokometašev, kjer pa je bilo v ospredju druženje in navezovanje novih prijateljstev. Za najboljšega vratarja turnirja je bil proglašen naš vratar Blaž Cvetko, za najboljšega tujega igralca pa prav tako naš igralec Jaka Lozinšek.
Ekipo Gimnazije Ptuj so pod vodstvom prof. Suzane Maltar in prof. Tomaža Zemljiča zastopali: Jaka Lozinšek, Jaka Majcen, Gregor Horvat, Matej Hebar, Aljaž Kovačič, Tadej Sok, Matjaž Valenko, Frenki Kolmanič, Nejc Žmavc, Jernej Terbuc in Blaž Cvetko.
Tomaž Zemljič
Foto: Dr. Gerald Huhner
Zmagovalna ekipa ptujske gimnazije
Nogomet • UEFA Region's cup
Ptujčani in Celjani skupaj v Ukrajino!
Foto: Črtomir Goznik
Igralci selekcije MNZ Ptuj / Celje so v drugem polčasu tekme v Kranju dosegli kar pet zadetkov, s katerimi so si zagotovili pot v Ukrajino.
MNZ Gorenjska -MNZ Ptuj / Celje 1:5 (0:0)
STRELCI 0:1 Gabrovec (53), 0:2 Gaiser (63), 0:3 Gaiser (72), 0:4 Perpar (75), 0:5 Žnidarič (82), 1:5 Čamdžič (86)
MNZ PTUJ / CELJE: Pavlovic, Meznarič, Urlep (Mauhar), Prah, Gabrovec, Kokot, Rožman, Čater, Osojnik (Gaiser), Žnida-rič, Perpar (Golob). Trener: Mi-
ran Emeršič.
V torek sta se v finalu slovenskega Regions CUP pomerili ekipi MNZ Gorenjske in reprezentanca MNZ Ptuj / Celje, ki sta v medsebojnem dvoboju odločili, katera izmed ekip bo potovala v Ukrajino, na kvalifikacije za EP, kjer so bo pomerila s selekcijami Ukrajine, Belgije in Lihten-steina. »Naša« ekipa (MNZ Ptuj / Celje) je slavila visoko zmago in tako samo potrdila načrtno delo teh dveh krovnih organizacij.
Nogomet • Mladinske lige
1. SML
Krajnc, Kamenšek (Lončarič), Justinek. Trener: Simon Vidovič.
REZULTATI 24. KROGA: Factor - Aluminij 1:0, Mura 05 - Rudar Velenje 0:0, Bilje Primorje - CMC Publikum 1:2, Britof - Železničar 4:0, Maribor -Domžale 5:0, Koper - HIT Gorica 3:3
U-14
1. MARIBOR	24 17	4	3	58:22	55
2. TRIGLAV	24 17	2	5	59:33	53
3. HIT GORICA	23 16	3	4	70:34	51
4. CMC PUBLIKUM 24 14		3	7	59:31	45
5. BRITOF	24 14	2	8	55:44	44
6. KOPER	24 13	4	7	64:45	43
7. ALUMINIJ	24 11	4	9	39:34	37
8. FACTOR	23 8	4	11	38:45	28
9. RUDAR (V)	23 8	2	13	33:56	26
10. ŽELEZNIČAR	24 6	6	12	21:40	24
11. DOMŽALE	24 6	4	14	37:54	22
12. SVOBODA	23 6	3	14	26:38	21
13. B. PRIMORJE	24 4	4	16	25:64	16
14. MURA 05	24 2	3	19	21:75	9
FACTOR - ALUMINIJ 1:0
(1:0)
STRELEC: 1:0 Simič (21) ALUMINIJ: Rozman (Sagadin), Le-vart (Hojski), Jus, Jevšinek, Fruk, Lah, Breg, Ljatifi (Hajšek), Toplak, Medved, Rotman. Trener: Bojan Špehonja.
1. SKL
REZULTATI 24. KROGA: Factor
-	Aluminij 3:1, Mura 05 - Rudar Velenje 2:1, Svoboda - Triglav 2:0, Bilje Primorje - CMC Publikum 1:9, Britof
-	Železničar 2:1, Maribor - Domžale 2:2, Koper - HIT Gorica 2:2
REZULTATI 23. KROGA: NŠ Poli Drava - Arcont Radgona 1:3, Get Power Šampion - Aluminij 2:1, Kovinat Montavar - Železničar 1:11, Mura 05 - Bistrica 1:4, Nafta - Publikum 1:9, Koroška Dravograd - Le cog Sportif 4:0, Maribor - Rudar Velenje 2:0
1.	G. P. ŠAMPION	23 21	2	0	120:13	65
2.	MARIBOR	23 19	2	2	115:17	59
3.	CMC PUBLIKUM 23 17	2	4	75:27	53
4.	ALUMINIJ	23 12	2	9	60:34	38
5.	NŠ POLI DRAVA	23 11	5	7	61:44	38
6.	LE COG SPOTIF	23 11	5	7	62:47	38
7.	MURA 05	23 10	2	11	44:42	32
8.	BISTRICA	23 10	0	13	41:64	30
9.	RUDAR (V)	23 8	2	12	41:50	26
10.	DRAVOGRAD	23	8	1 14	29:65	25
11.	ŽELEZNIČAR	23	6	5	12	45:51	23
12.	A. RADGONA	23	7	1 15	27:57	22
13.	NAFTA	23	4	2	17	48:82	14
14.	KOVINAR M.	23	0	1 21	6:175	1
1. MARIBOR	24 19		4	1	68:15	61
2. HIT GORICA	23 14		4	5	43:19	46
3. CMC PUBLIKUM 24 13			6	5	52:26	45
4. TRIGLAV	24 13		5	6	57:5	44
5. SVOBODA	23 12		5	8	36:22	41
6. DOMŽALE	24 10 10			4	40:22	40
7. RUDAR VELENJE 23		9	6	8	32:35	33
8. FACTOR	24	8	6	10	32:28	30
9. KOPER	24	8	5	11	35:38	29
10. ŽELEZNIČAR	24	8	1	15	30:46	25
11. ALUMINIJ	24	5	5	14	20:40	20
12. B. PRIMORJE	24	5	4	15	25:62	19
13. MURA 05	24	4	5	15	22:59	17
14. BRITOF	24	3	4	17	18:63	13
FACTOR - ALUMINIJ 3:1
(0:1)
STRELCI: 1:0 Đokovič (31), 1:1 Miha Lešnik (49. z 11 m), 2:1 Stanič (63), 3:1 Stanič (65)
ALUMINIJ: Lipovac, Miha Lešnik, Robar, Medved, Kušar, Mihi Lešnik, Klajderič (Pečnik), Kovač (Šešo),
NS POLI DRAVA - ARCONT RADGONA 1:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Vinkovič (4), 1:1 Čon-tala (6. z 11 m), 1:2 Čontala (40), 1:3 Polajžer (56)
nS poli DRAVA: Janžekovič, Majcen (Ljubec), Rebernišek (Čuš), Fekonja, Serdinšek, Krajnc (Horvat), Vinkovič (Roškar), Gril (Ostroško), Bogdan, Fijan, Matjašič. Trener: Miran Ljubec.
GET POWER SAMPION - ALUMINIJ 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 Kurež (28), 1:1 Bizjak (46), 2:1 Deželak (67)
ALUMINIJ: Zajc, Vedlin (Čeh), Tram-šek, Mlakar, Gojčič, Tominc, Hajšek (Medved), Šket, Kurež, Milec, Pislak. Trener: Primož Gorše.
U-16 DEKLETA
REZULTATI 10. KROGA: Kamen Jerič - ŽNK Ljudski vrt 3:0, Škale - Krka 0:1, Livar - Pomurje Davidov hram 1:6
1.	KRKA	10	9	1	0 30:5	28
2.	POMURJE	10	9	0	1	33:13	27
3.	LJUDSKI VRT	9	5	2	2	28:12	17
4.	KAMEN JERIČ	10	5	1	4	22:18	16
5.	ŠKALE	10	4	0	6	19:14	12
6.	LIVAR	10	1	1	8	11:27	4
7.	SLOV. GRADEC	9	1	1	7 9:32	4
8.	KISOVEC	8	1	0	7 7:38	3
Danilo Klajnšek
Sicer v prvem polčasu igra ni bila dopadljiva, saj sta ekipi igrali previdno in si nista ustvarili pravih priložnosti.
V drugem polčasu pa smo lahko spremljali povsem drugo situacijo na igrišču. Štajerci so popolnoma prevladovali na igrišču in dosegli kar pet zadetkov! Prvi je mrežo Gorenjcev načel Gabrovec (Zavrč), naslednja dva pa je prispeval napadalec Stojncev Bojan Gaiser, ki je v igro vstopil v drugem polčasu. Zadnja zadetka Perparja (Štore) in Žnidariča (Stojnci) pa sta samo še dotolkla domačine in slavje se je lahko pričelo.
»V prvem polčasu smo igrali bolj previdno, nato pa smo se v odmoru dogovorili za juriš, ki nam je tudi uspel. Bili smo veliko boljši, konkretnejši, igrali smo bolj povezano od domači-
nov. Lahko rečen, da smo se z igralci dobro ujeli in jim čestitam za uspeh, ki so si ga priigrali,« je po tekmi dejal trener reprezentance Miran Emeršič, sicer trener NK Zavrč.
K uspehu reprezentance, ki si je prislužila pot na predtek-movanje za EP, se vodstvo, oziroma tisti, ki so uspešno vodili to ekipo, zahvaljujejo vsem, ki so jim na tej poti pomagali na svoj način. Posebna zahvala je namenjena klubom, ki so dali igralce in druge spremljevalce ekipe. Zahvala pa gre tudi nogometnim klubom Aluminij, Drava in Šentjur, ki so ponudili objekte in s tem omogočili dobre priprave. Tako uspeh te kombinirane štajerske ekipe dobiva še večjo veljavo.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet
Občinska rekreativna liga Majšperk
REZULTATI 4. KROGA: ŠD Ptujska Gora I - ŠD Ptujska Gora II 7:5, ŠKD Sestrže - ŠD Stoperce 3:4, ŠD Medved-ce - TD Naraplje 2:4, ŠD Breg I - ŠD Breg II 7:0, ŠD Podlože - prosto.
1.	MEDVEDCE
2.	STOPERCE
3.	PTUJ. GORA 1 4.SESTRŽE
5.	BREG 1
6.	NARAPLJE
7.	PTUJ. GORA 2
8.	PODLOŽE
9.	BREG 2
3 0 3 0 3 0 2 1 2 0 1 1 1 0 0 0 0 0
13:7 15:8 17:10 11:7 9:4 6:8 11:14 5:16 1:14
11.	CERKV. ml. I 15 3 0 12 65:108 8
12.	BAR ČUK(-1) 15 2 0 13 54:92 5 Naslednje, 16. kolo, se igra 13.
maja pri Sv. Trojici, organizator je ekipa KMN Legija.
B-liga
Tekme 12. kola so bile odigrane v nedeljo, 7. maja, v Lenartu, organizator je bila ekipa M-TRGOVINA Lor-manje. Rezultati tekem: M-trgovina Lormanje - KMN Remos 1:11 (1:5), ŠD Lotus ml. - ŠD Selce 4:5 (3:3), Pernica veterani - ŠD Zavrh ml. 2:1 (2:1), KMN Sv. Ana ml. - KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. Ii 6:4 (2:0).
Pari naslednjega kroga (petek, 12. 5., organizator: ŠD Medvedce - igrišče Podlože): ŠD Stoperce - ŠD Breg II (20:30), ŠD Ptujska Gora II - ŠD Breg I (21:10), ŠD Podlože - ŠD Medvedce (21 :50), ŠD Ptujska Gora I - ŠKD Sestrže (22:30), TD Naraplje prosto.
DMN Lenart
A-liga
Tekme 15. kola so bile odigrane v nedeljo, 7. maja, v Vitomarcih, organizator je bila ekipa SD Vitomarci. Rezultati tekem: ŠD Vitomarci - ŠD Zavrh 4:4 (1:2), KMN Benedikt - Zgd Slik. B. Goričan 4:2 (2:2), KMN Bar Čuk - ŠD Trnovska vas 2:3 (1:0), KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. I - DMNR Sand-berg 5:7 (2:2), ŠD Žerjavci - KMN Legija 1:1 (0:1), Orfej - KMN Zavrh Bar Maist. klet 2:5 (2:4).
1.	REMOS
2.	SV. ANA ml.
3.	TORPEDO 05
4.	M-T. LORMANJE 11 6 1 4
11 9 1 1 84:22 28 11 8 0 3 56:29 24 10 7 1 2 65:37 22
5.	PERNICA VET.
6.	CERKV. ml. II
7.	ŠD LOTUS ml.
8.	ŠD SELCE
9.	ŠD ZAVRH ml.
10 5 1 4
54:52 48:48
10 3 3 4 45:47
2 2 7 2 0 9
11 1 1
52:87 27:80 9 23:52
1. TRNOVSKA VAS 15 12		2	1	84:39	38
2. BENEDIKT	15 11	1	3	95:46	34
3. SLIK. GORIČAN	15 10	0	5	68:53	30
4. KMN LEGIJA	15 9	2	4	77:61	29
5. ŠD VITOMARCI	15 8	2	5	77:43	26
6. SANDBERG	15 7	3	5	72:91	24
7. ZAVRH	15 7	2	6	51:39	23
8. ORFEJ	15 6	0	9	60:70	18
9. ŠD ZAVRH	15 4	3	8	33:50	15
10. ŠD ŽERJAVCI	15 3	1 11		37:81	10
Naslednje, 13. kolo, se igra 13. maja v Voličini, organizator je ekipa ŠD Zavrh ml.
C-liga
Tekme 14. kola so bile odigrane v soboto, 6. maja, pri Sv. Trojici, organizator je bila ekipa OLD BOYS - mlajši. Rezultati tekem: Old Boys mlajši - ŠD Pernica ml. 8:11 (3:6), KMN Mitmau - Old Boys starejši 5:3 (3:1), ŠD Des-trnik Virtuozi - Pizz. Vin. trta Voličina 2:7 (0:3), KMN Sv. Trojica ml. - KMN Remos II 4:3 (1:1).
1.	V. T. VOLIČINA	14	13	0
2.	OLD BOYS ST.	14 12	0
3.	MITMAU	14 10	0
4.	SV. TROJICA ml.	14	6	0
5.	DESTRNIK - VI. 14
6.	PERNICA ml.	14
7.	OLD BOYS ML.	14
8.	REMOS II	14
1	162:52
2	106:50 4	114:49 8	47:72
5 0 9	55:78
3 1 10	61:128
3 1 10	53:97
3 0 11	40:112
Naslednje, 15. kolo, se igra v soboto, 13. maja, v Cerkvenjaku, organizator je ekipa KMN REMOS II.
Zmago Šalamun
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 32. KROGA - sobota ob 17.00: Drava - CMC Publikum, Bela krajina - Domžale; sobota ob 17.30: Nafta - Maribor Pivovarna Laško; sobota ob 20.00: HIT Gorica - Anet Koper, Rudar - Primorje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 23. KROGA - sobota ob 17.00: Factor - Aluminij; nedelja ob 17.00: Dravinja Duol - Tinex Šenčur, Svoboda - Livar, Koroška Dravograd
-	Zagorje, Supernova Triglav - Krško
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 22. KROGA - sobota ob 17.00: Zavrč - Črenšovci, Beltinci - Holer-muos Ormož, Malečnik - Pohorje, Paloma - Šmarje pri Jelšah; nedelja ob 17.00: Mura 05 - Stojnci, Železničar - Tehnostroj Veržej, Tišina - Kovinar Štore
STAJERSKA LIGA
PARI 22. KROGA - sobota ob 17.00: Dornava - MU Šentjur, Bistrica
-	Get Power Šampion, AJM Kungota - Oplotnica, Peca - Tehnotim Pesnica, Brunšvik - Gerečja vas Unukšped, Rogatec - Zreče; nedelja ob 17.00: Šoštanj - Šentilj Jarenina.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 18. KROGA - sobota ob 17.00: Boč - Mark 69 Rogoznica, Pod-vinci - Apače, Hajdina - Slovenja vas; nedelja ob 17.00: Središče - Cirku-lane, Bukovci - Videm, Gorišnica - Skorba
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
PARI 14. KROGA - sobota ob 17.00: Pragersko - Spodnja Polskava, Markovci - Lovrenc, Tržec - Podlehnik, Grajena - Hajdoše, Leskovec
-	Zgornja Polskava
VETERANSKI LIGI
ZAHODNA SKUPINA - PARI 12. KROGA - petek ob 17.30: Polskava
-	Apače; petek ob 18.30: Boč - Lovrenc, Hajdina - Prepolje, Skorba -Pra-gersko.
VZHODNA SKUPINA - PARI 12. KROGA - petek ob 17.30: Grajena - Gorišnica, Leskovec - Tržec; petek ob 18.30: Dornava - Savaria Rogoznica
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
25. KROG : Aluminij - Rudar Velenje (nedelja, 16.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
25. KROG: Aluminij - Rudar Velenje (nedelja, 14.00)
LIGA U-14
24. KROG: Le cog Sportif - NŠ Poli Drava
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA -MOSKI
LIGA ZA PRVAKA - PARI 6. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Prevent, Cimos Koper - Gorenje, Trimo Trebnje - Gold club
LIGA ZA OBSTANEK - PARI 6. KROGA: Jeruzalem Ormož - Termo (sobota, 20.00), Slovan - Ribnica Riko hiše, Krka - Rudar EVJ Trbovlje
Danilo Klajnšek
5. Ptujski triatlon za državni pokal
V nedeljo, 14. maja 2006, bo v organizaciji Kluba ptujskih študentov potekal peti Ptujski triatlon, eden izmed triatlonov v Sloveniji, ki bodo šteli za slovenski pokal. Klub ptujskih študentov pri tem projektu sodeluje s Tekaškim klubom Maraton Ptuj. Startnina se bo pobirala od 8.30 do 11. ure v Termah Ptuj, tekmovanje pa se začne točno ob 12.15. Več informacij lahko dobite na spletni strani http://www.klub-kps.si.
Jernej Oblak
1. Juhi tek v Termah Ptuj
Športna šola Juhuhu organizira v petek, 26. maja, v Termah Ptuj 1. Juhi tek. Začetek prireditve bo ob 15. uri, ko bo ob plačilu startnine 2000 SIT mogoč vstop v Termalni park za enega otroka in starše (za drugega otroka doplačilo znaša 1000 SIT). V startnino je zajeto tudi kopanje. Prireditev je namenjena otrokom do 10. leta starosti. Dolžina proge bo od 200 do 500 metrov, odvisno od starostne skupine, in bo potekala znotraj Termalnega parka. Start teka bo predvidoma ob 17. uri. V primeru slabega vremena se tek prestavi na 2. junij. Organizatorji pripravljajo bogat spremljevalni program (čarovnik, maskota Juhi se bo z otroki pomeril tudi v teku in simbolične nagrade za vse nastopajoče, za najboljše v posameznih kategorijah pa še posebne nagrade.
Predpriprave in dodatne informacije na tel. št. 031 663 777 (Tomi), na e-mailu tomi@merilo.si ali na naslovu Športna šola Juhuhu, Kvedrova ul. 4.
JM
Šolski šport / Atletika
Športni zavod Ptuj in AK Keor Ptuj organizirata medobčinsko atletsko prvenstvo. Tekmovanje bo potekalo v ponedeljek, 15. maja, ob 15.30 na Mestnem stadionu na Ptuju, izvajalec je OŠ Olge Meglič.
Na tekmovanju bo sodelovalo 460 učenk in učencev iz petnajst osnovnih šol Spodnjega Podravja. Tekmovanje predstavlja I. stopnjo atletskih tekmovanj v tem šolskem letu. Najboljši učenci in učenke se bodo uvrstili na področno tekmovanje, ki bo 25, maja 2006 prav tako na Mestnem stadionu Ptuj.
Vrhunec atletskih športnih tekmovanj bo finale državnega prvenstva v atletiki 6. junija 2006 na Mestnem stadionu Ptuj, kjer bodo nastopili najboljši srednješolci in osnovnošolci iz vse Slovenije.
Športni zavod Ptuj
Naj dravaš sezone in Modra noč
Na tradicionalni Modri noči, ki jo ob zaključku nogometne sezone prireja NK Drava, bodo tudi letos, 3. junija, na Mestnem trgu izbirali mis Drave. Dekleta, ki želijo novih izzivov in prijetnih izkušenj ter lepih nagrad, se lahko prijavijo na: NK Drava, Čučkova ul. 7, 2250 Ptuj, tel. (02) 779 74 30 oz. na e-pošto: info@nkptuj-klub.si.
Iz NK Drava Ptuj vabijo vse, da izberejo naj dravaša, za katerega lahko glasujejo na enega od zgornjih naslovov (dopišejo naj tudi svoje kontaktne podatke - ime, priimek, naslov, GSM/TEL, davčno številko). Na Modri noči bodo med vsemi, ki bodo glasovali za naj dravaša letošnje sezone, izžrebali srečneže, ki bodo prejeli lepe praktične nagrade.
BS
petek • 12. maja 2006
Šport, rekreacija
Štajer^kiTEBKlK 19
Nogomet • 3. srečanje sodnikov s področja MNZ Ptuj
Ormožani tokrat presenetili Ptujčane
Sodniki Ptuj - Sodniki Ormož 0:2 (0:0)
STRELCA: 0:1 Kosec, 0:2 Jaušovec.
SODNIKI PTUJ: Rajh, Ko-drič, Vesenjak, Bezjak, Žitnik, Klinc, Vrbanec, Marinič, Gra-bar, Mustafič, Kornik, Bedrač, Kopajnik, Glažar. Selektor: Janko Kac.
SODNIKI ORMOŽ: Kralj, Bombek, Bombek ml., Ž. Mli-narič, R. Mlinarič, M. Mlinarič, Jaušovec, Vizjak, Levačič, Pun-gračič, Hozyan, Jambriško, Kosec. Selektor: Zlatko Fafulič.
Sodniki z območja MNZ Ptuj so tudi letos ohranili prijetno tradicijo in se še tretjič pomerili v revijalnem sreča-
Udeleženci revijalne tekme sodnikov MNZ Ptuj
Foto: Klavdija Jaušovec
nju. Tokrat so sodniki gostovali v Gorišnici. Prvo srečanje v Ormožu se je končalo z izidom 2:2, drugo v Tržcu s 3:3, tokrat pa so slavili z 2:0 go-
stitelji Ormožani. Na tekmi s številnimi lepimi potezami so pravico delili Marjan Burjan, Mira Djukič in Jasmina Meško. Po tekmi je sledilo skupno
druženje, Ptujčani kot naslednji organizatorji pa so Ormo-žanom že napovedali revanšo za tokratni poraz.
Uroš Krstič
Cerknica • VI. odprto DP Mažoretne in twirling zveze Slovenije
Sodelovalo več kot 450 twirlerjev in mažoretk
Konec aprila, je v športni dvorani v Cerknici potekalo VI. Odprto državno prvenstvo Mažoretne in twirling zveze Slovenije. V treh dneh se je na tekmovanju predstavilo več kot 450 twirlerjev in mažoretk iz vse Slovenije. Tekmovanje je potekalo v treh disciplinah (C
-	klasična parada in figurativa, B - z dodanim rekvizitom in A
-	baton twirling) ter v okviru le-teh v različnih kategorijah (med posamezniki, pari in skupinami različnih starosti).
DP je bilo za Twirling, plesni in mažoretni klub Lenart prav posebno, saj so vsi tekmovalci napredovali v višje nivoje ter so v vseh kategorijah nastopili prvič. V treh dneh se je iz lenarškega kluba predstavilo 43 tekmovalcev, ki so tekmovali v vseh treh disciplinah in se predstavili z 61 programi. Skupno so dosegli tri prva mesta (Sara Kranvogl - D SOLO junior, Maxime Emeršič
-	C SOLO kadeti, Anja Vantur
-	C DANCE TWIRL kadeti). Dosegli so tudi tri 2. mesta (Maxime Emeršič - C DANCE TWIRL kadeti), C PAR - Nina Brecelj in Maxime Emeršič, mlajša mažoretna skupina
Skupinski posnetek lenarške ekipe
TPMK Lenart ter dve 3. mesti (Mala šola možoret in twirlin-ga TPMK Lenart in Twirling team kadetinj).
Trenerka kluba Anita Omer-zu je po tekmovanju povedala: »Z doseženimi rezultati smo zelo zadovoljni. Zelo veseli smo, da smo se na tekmovanju prvič predstavili v naših novih trenirkah. Nova prepo-
znavna barva TPMK Lenart je po novem oranžno-siva. Za to kombinacijo so se odločili člani na občnem zboru. Tudi naši navijači, ki so v nedeljo potovali v Cerknico iz Lenarta v zgodnjih jutranjih urah s kar dvema avtobusoma, so bili prepoznavni in razvidni po oranžni barvi in po glasnem in bučnem navijanju.«
V strokovni pripravljalni in spremljevalni ekipi za tekmovanje so sodelovali tudi: Gabrijela Bauman, Tina Dajč-man, Duška Emeršič, Karmen Hadela, Ljubica Omerzu, Petra Rokavec ter upravni odbor TPMK Lenart s predsednikom Srečkom Dajčmanom na čelu.
Zmago Šalamun
Planinsko društvo Hakl
Proslavili desetletni jubilej
V soboto, 29. aprila, so članice in člani PD Hakl praznovali desetletnico delovanja. Člani so se dopoldan zbrali na Zavrhu in se odpravili na pohod od Zavrha do Sv. Trojice.
Po končanem pohodu so v kulturnem domu pri Sv. Trojici izpeljali osrednjo slovesnost ob jubileju. Zbrane je pozdravil predsednik PD Hakl Dragotin Kuster, ki je spregovoril tudi o desetletni
zgodovini društva. Zbrane pa je nagovoril tudi predstavnik PZS Jože Ružič. Za kulturni program na slovesnosti so poskrbeli učenci in učenke iz OŠ Sv. Trojica, ki obiskujejo planinski krožek.Na slovesno-
Udeleženci pohoda na Zavrhu pred odhodom
Zbrane je pozdravil predsednik PD Hakl Dragotin Kuster.
sti so podelili častne znake PZ Slovenije. Bronaste znake sta prejela Metod Žmauc in Mirko Škrlec, srebrne pa Dragotin Kuster, Janez Herič, Drago Ro-kavec, Antonija Divjak in Drago Lipič. Ob praznovanju pa je potekalo srečanje planincev Pomurja, ki ga zraven PD Hakl sestavlja še šest društev.
Zmago Šalamun
Plavanje
2. pokal Terme Ptuj 2006
V soboto in nedeljo se Termam Ptuj obeta največji plavalni miting v zgodovini ptujskega plavalnega kluba Terme Ptuj.
Po zadnjih podatkih bo v dveh dneh v bazen skočilo več kot 500 mladih plavalcev. Na mednarodnem mitingu bodo nastopili klubi iz Nemčije, Hrvaške, BiH in Slovenije. Mladi plavalci in plavalke so razporejeni v štiri starostne kategorije (A, B, C in D oziroma od letnika 1989 navzgor), ki bodo plavali v šestnajstih različnih disciplinah. Največ prijav je bilo v disciplinah 50 metrov prsno in prosto, kjer bodo izvedli najprej kvalifikacije in nato še finalne nastope. Sobotni dopoldanski del tekmovanja se
začne ob 9.30, popoldanski del pa ob 15.30. Vmes bodo izvedli tudi posebno tekmovanje v toboganskem spustu. Nedeljski spored se prav tako začne ob 9.30, medtem ko bo v popoldanskem času 5. ptujski triatlon. Domači klub Terme Ptuj bo zastopalo 31 mladih plavalcev in plavalk, medtem ko bodo v neuradnem delu tekmovanja predstavili klubsko šolo plavanja. Zaplavalo bo približno 40 otrok v starosti do šest let.
Miting Term Ptuj 2006 bo lepa priložnost za vse ljubitelje plavanja, da vidijo odlične mlade plavalce in plavalke iz trinajstih slovenskih klubov oziroma iz petih držav.
David Breznik
Nogomet • Premier Cup 06
Kidričani odpotovali v Prago
V četrtek zjutraj so v Prago odpotovali mladi nogometaši Aluminija, kjer se bodo udeležili finalnega turnirja Nike Premier Cup 06. Nastop na Češkem med najboljšimi evropskimi ekipami so si prislužili, ko so postali zmagovalci tega tekmovanja v Sloveniji. »Seveda je za nas to velik uspeh in upam, da se bomo predstavili v dobri luči in prikazali dober nogomet. Za nas bo to velika preizkušnja in upam, da bomo osvojili kakšno točko,« je kratko pred odhodom izjavil trener ekipe Primož Gorše.
Na tekmovanju, ki bo od 11. do 15. 5. bo nastopilo dvajset ekip, ki bodo razdeljene v šti-
ri skupine po pet ekip (igrale bodo vsaka z vsako). Prvouvr-ščeni ekipi pa bosta nadaljevali tekmovanje v četrtfinalu, ostale pa bodo razigravale za preostala mesta.
Za Aluminij bodo nastopili: Martin Milec, Žan Gojčič, Robert Kurež, Vojko Tominc, Blaž Jazbec, Timotej Petek, Denis Mlakar, Denis Zajc, Žiga Zupanič, Niko Hajšek, Dejan Rogina, Marko Pislak, Borut Šket, Rok Medved, Dejan Tramšek, Antonio Mlinar De-lamea. Trener ekipe: Primož Gorše, pomočnik trenerja Zvonko Kocjan. Predstavnik kluba: Miran Lipovac.
Danilo Klajnšek
MLADINSKI NOGOMETNI POKAL - CETRTFINALE
Mladinci Aluminija so očitno postali specialisti za igranje pokalnih tekem. V lanskem tekmovanju so se uvrstili v finale, kjer so morali priznati premoč Kopru. Tudi v letošnjem ciklusu jim gre dobro. Tokrat so v sredo gostili kvalitetno moštvo iz Dravograda in jih premagali ter se uvrstili v polfinale tega tekmovanja. ALUMINIJ - KOROŠKA DRAVOGRAD 3:1 (0:0)
STRELCI: 1:0 Rampre (51), 2:0 Toplak (59), 2:1 Zamernik (76. z 11 m), 3:1 Fruk (90. z 11 m)
ALUMINIJ: Rozman, Jus, Lah, Tišma (Jevšinek), Fruk, Medved, Breg, Tement, Rampre (Ljatifi), Marinič, Toplak. Trener: Bojan Špehonja.
TEKMA REPREZENTANC MNZ - U 13
MNZ PTUJ - MNZ CELJE 1:1 (1:1) STRELCA: 1:0 Petek (11), 1:1 Koštomaj (33)
MNZ PTUJ: Dejan Vrečko, Marko Roškar, Denis Perger, Severin Serdinšek, Nikolaj Čeh, Timotej Petek, Jure Matjašič, Daniel Ljubec, Gorazd Pernek, Borut Skurjeni, Dejan Rogina, Tadej Cafuta, Tomaž Avguštin, Tomaž Dovečar, Matej Simonič, Nejc Podplatnik, Jožef Ostroško, Aljaž Horvat, Danijel Ljubec, Boštjan Strel, Blaž Cesar.
Danilo Klajnšek
Planinski kotiček
Tradicionalni pohod po Ormoški planinski poti
Planinsko društvo Ptuj vabi svoje člane, da se v čim večjem številu udeležijo 4. tradicionalnega pohoda po Ormoški planinski poti, ki bo v soboto, 13. 5. 2006, na odseku Ormož-Dobrava-Litmerk-Runeč-La-honci. Organizator pohoda je PD Maks Meško Ormož.
Dobili se bomo na železniški postaji Ptuj ob 7.30 in se ob 7.56 z vlakom odpeljali v Ormož. Med 8. in 9. uro je predviden ogled gradu, nato pohod v smeri Dobrave do Lahoncev, kjer bo pri Meškovih zaključek pohoda s proslavo in zabavo. Med potjo bo poskrbljeno za kulturni program, za malico in degustacijo. Hoje bo 4 ure.
Za organizacijo pohoda in dobrote bo potrebno prispevati 800 SIT (karton, degustacija, pogostitev na zaključku). Za avtobusni prevoz iz Lahoncev v Ormož pa tudi 800 SIT.
Člani PD Ptuj se prijavijo na sedežu društva in plačajo 908 SIT za prevoz z vlakom. Iz Ormoža se vračamo ob 18.43 (Intercity) ali 20.17 (potniški vlak). Izlet vodi Tone Purg.
Tone Purg
Foto: zs
Foto: zs
Ptuj • Avtoshow 2006
Jekleni mačkoni, da ti vzame dih
Veliko vprašanje je, če bi Playbojeve plavolase mačke vzbudile toliko zanimanja in občudovanja tako mešane publike (po starosti in spolu), kot ga je okrog 100 avtomobilskih predelanih lepotcev minulo soboto na parkirišču pred Pomaranča barom.
Sicer imajo tako prve kot drugi eno skupno značilnost: dober do odličen tunning oz. »predelavo« z »dodelavo«, le da ima človek občutek, da so »avtomobilski lepotni kirurgi« precej bolj izurjeni od tistih človeških - ali pa imajo v rokah boljše osnovne materiale. Cene enih in drugih posegov, tako na »plehu« kot na »mesu«, pa so približno enake, s skupno lastnostjo astronomske višine.
No ja, kakorkoli že, publika je imela resnično kaj videti. Na predstavitvenem podiju se je namreč razkazovalo na desetine najrazličnejših avtomobilskih znamk, bolj ali manj predelanih, vsekakor pa nadvse atraktivnih, po obliki, barvah in glasu. V kategoriji za najboljšo zunanjo predelavo (styling) je namreč tekmovalo 76 avtomobilov, v kategoriji avtoakustike pa 36. Opisovati vse bi bilo nesmiselno, saj bi zmanjkalo prostora. Nekateri sladokusci so se sicer, bolj naskrivaj, nekoliko zmrdovali, češ da naj se letos ne bi videlo nič posebno novega in da LCD zasloni v avtomobilih (letos praktično ni bilo niti enega modela brez tega računalniškega dodatka) niso nobena novost več. Je pa bilo zato zanimivo
opazovati celo vrsto jeklenih konjičev s t. i. lambo vrati ali z vertikalnim sistemom odpiranja vrat. Pri naših standardih parkirišč, ki jih še vedno rišemo na dva metra širine, je kaj takega več kot dobrodošla zadeva in če se standardi ne bodo spremenili, bi bilo za proizvajalce dobro, da razmislijo o serijski proizvodnji vseh znamk z lambo vrati. Občudovanja vredna so bila tudi kromirana platišča, ki si šele utirajo pot med avtofriki, notranjost avtomobilov pa je začelo osvajati usnje v drznih barvnih kombinacijah.
Posebno poglavje je avto-akustika. Žal se iz časopisne strani ne da prikazati oz. pričarati jakosti zvoka (za nekatere je tudi bolje, da ne). Uradna meritev najglasnejšega lepotca se je ustavila pri neverjetnih 140 decibelih! Če povemo, da znajo letala poleteti tišje, potem vam bo morda malo bolj jasno, za kakšno jakost zvoka gre. No, če ste že strasten ljubitelj avtoaku-stike, ali, povedano drugače, uživanja v glasnem (in hkrati kvalitetnem) navijanju muzike, se morate odpovedati prtljažniku. Ta je namreč nadvse odličen in tudi edini primerno velik prostor v avtu, kjer se lahko namestijo zvočniki
Pravim zaljubljencem v avtoakustike nI problem žrtvovati prtljažnega prostora - drugače namreč ne gre.
Skupni zmagovalec letošnjega Avtoshowa je VW beetle - lastnik je v predelavo oz. tuning vložil dobrih 10 milijonov tolarjev.
Med poliranimi in bleščečimi jeklenimi bahači so se s prav toliko ali še bolj bujnimi »tuning« oblinami vrtele drzne go-go plesalke.
Med najznačilnejšimi letošnjimi tuning elementi so bila t. i. lambo vrata, ki se odpirajo po vertikalni osi.
in potrebni akumulatorji ^
1000 evrov za bee-tla z desetmilijon-sko predelavo
Ne glede na hudo konkurenco (veliko večjo kot vlada na izborih mis Slovenije) pa je bilo med modeli potrebno izbrati najlepšega in najboljšega. Prvo nagrado v vrednosti 1000 evrov je po oceni komisije odnesel Jaka Seles iz Kočevja z VW beetlom.
»Ta avto je predelan v celoti, zunanjost, notranjost in motor. Stoji na 20-colskih platiščih, na avtu je body kit, ki avto razširja za 10 centimetrov, ima pa t. i. »clean look«, kar pomeni, da so odstranjeni vsi znaki, ki bi kazali, od katerega podjetja je. Je dvobarven; rumen in grafitno siv, stekla so tonirana ter zamenjane prve in zadnje luči. Sicer so vsi dodani deli od spojlerjev, pragov naprej originalni od podjetja Volkswagen Racing iz Nemčije. Avto je v celoti voden skozi aktivni sistem, prva armatura je kompletno narejena na novo, zamenjani so sedeži, strop je tudi spremenjen ter celoten zadnji del; kjer so bili sedeži, so zdaj ojačevalci in akumulatorji, da zadeva deluje, kot je treba. To je najbolj na kratko vse,« je povedal ponosni lastnik zmagovalca.
O vrednosti je bolje ne vprašati; če pa že, lahko pri-
šepnemo, da je predelava tega beetla stala okoli 10 milijonov tolarjev _ Sicer pa tale beetle (tudi na naši fotografiji) že nosi bron z lanskega evropskega prvenstva v tuningu v kategoriji Expert. Najlepši po izboru obiskovalcev pa je bil VW golf, lastnika Jerneja Vračka.
Organizatorji, vodstvo Avto kluba Tuning Freaks, pa so vedeli, da morajo poskrbeti še za drugače vrste »tunning show« in treba je priznati, da jim je uspelo. Med poliranimi in bleščečimi jeklenimi ba-hači so se namreč s prav toliko ali še bolj bujnimi tuning oblinami vrtele drzne go-go plesalke. In pri moji duši, čeprav sem ženska (kaj šele, če bi bila moški?!), jih je bilo za pogledati - vsaj s takšnim navdušenjem in užitkom kot nepremične avtomobilske sfrizirance, med katerimi so se sukale prav tako privlačne hostese s kupom reklamnega materiala. Če me pa že kdo kaj vpraša, bi v domači garaži vseeno raje - če bi mi bilo že dano na izbiro - parkirala katerega od jeklenih lepotcev, ki so se postavili na ogled. In mislim, da je večina od številnih obiskovalcev enakega mnenja _ Sicer pa nas bo večina pač cedila sline, vsaj do naslednjega, četrtega tovrstnega avtomobilskega spektakla, ki bo spet naslednje leto, kot obljubljajo v ptujskem Avto klubu Tuning freeks.
SM
Od tod in tam
Ljutomer • Razstavljajo koroški likovniki
Do sobote, 27. maja, bo v galeriji Ante Trstenjak na ogled razstava del koroških likovnih umetnikov. Številne umetnine na ogled postavljajo Luka Popič, Štefan Marflak, Peter Hergold, Zoran Ogrinc in Benjamin Kumprej, ki sta jih na otvoritvi razstave obiskovalcem predstavila vodja ljutomerske galerije Anton Ratiznoj-nik in direktor Koroškega pokrajinskega muzeja Slovenj Gradec Marko Košan.
MŠ
Cven • Tradicionalna setev koruze
Turistično društvo Cven je pripravilo tradicionalno setev koruze na način, kot so ga poznali naši dedki in babice. Številnim obiskovalcem so prikazali obdelavo zemlje s konjsko vprego, turistični delavci pa so v ta namen uporabljali tudi motiko, brano in setvenik. Gospodinje so obiskovalcem ponudile domače dobrote, izdelovalci domače in umetne obrti pa so razstavljali in prodajali svoje proizvode. V okviru prikaza setve koruze sta predsednik turističnega društva Cven Janko Horvat in župan občine Ljutomer Jožef Špindler v lansko leto izgrajeni brunarici na Cvenu odprla vrata turistično informacijskega centra, ki bo za turiste odprt od maja do oktobra vsak petek popoldne ter ob sobotah in nedeljah med 10. in 19. uro, pred društvenimi prostori pa bo vsako prvo soboto v mesecu postavljena kmečka tržnica.
MŠ
Sela • Slovesno na florjanovo
Člani PGD Sela so bili v preteklem tednu še posebej dejavni. V začetku tedna so na podružnični šoli Sela izvedli gasilsko vajo in otrokom predstavili razpoložljivo tehniko, na florjanovo nedeljo pa so se zbrali pri slovesni maši, ki jo je za gasilce daroval pater Cristian Balint.
Gasilci so vajo na šolskem objektu pripravili po dobrih petih letih, toliko časa je namreč že preteklo od zadnje vaje, ko so prav tako izvedli evakuacijo šole, je povedal poveljnik Anton Mohorko, ki je bil sicer zadovoljen s samo izvedbo, posebej pa ga je presenetila radovednost otrok. Zanimalo jih je vse mogoče, je omenil Mohorko, so pa jim z veseljem pokazali novo gasilsko vozilo, razpoložljivo opremo in tudi načine gašenja.
Sicer pa se na Selih že pripravljajo na veliko gasilsko slavje, ki bo konec julija, ko bo v kraju še praznovanje ob krajevnem prazniku, gasilci pa bodo takrat krstili tudi novo gasilsko vozilo.
TM
Foto: MS
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: TM
				
Avstralija • Dežela "tam spodaj" (3.)		1	Senešci • Na kmetiji Ozmec	1
Neokrnjena Tasmanija
Tasmanija je bila v našem načrtu potovanja predvsem zaradi naravnih znamenitosti. Skoraj vse področje je izjemno varovano, saj hočejo Tasmanci ohraniti njihovo deželo čim bolj nedotaknjeno. Samo v Tasmaniji imajo več kot 200 nacionalnih parkov, za katere vzorno skrbijo. Ker je zahodni del v večini nedostopen ter neobljuden, smo se osredotočili na vzhodni ter osrednji del.
Pot se je začela v največjem tas-manskem mestu Hobart, ki je že bilo odeto v takrat božično vzdušje. Gora Mount Wellington, ki leži tik ob mestu, pa je bila kraj, kjer smo doživeli hladen tuš. Ob meglenem pogledu na mesto nas je prvič resnično zazeblo od mraza ter močnega vetra. Vreme v južni Avstraliji je precej nepredvidljivo, kar smo skusili na lastni koži. Naslednje dni nam je bilo bolj naklonjeno in smo lahko uživali ob sprehodih skozi številne nacionalne parke. Zelo zanimivo je bilo med krošnjami dreves v Tahu-ne Air walk, nacionalnem parku, kjer hodiš po jekleni konstrukciji ponekod celo do višine 60 metrov.
Celovita turistična ponudba
Na turistični kmetiji Sonje in Avgusta Ozmeca v Senešcih pri Veliki Nedelji je bilo med prvomajskimi prazniki za domače hudo delovno.
Foto: Matija Brodnjak
Pogled na reko Huon z jeklene sprehajalne poti, ki vodi med krošnjami dreves.
Ko prideš do konca na jeklenih vrveh viseče, rahlo zibajoče se konstrukcije, in se zazreš v globočino ter reko Huon pod seboj, občutek ni niti malo prijeten. Še največjemu ljubitelju adrenalinskih podvigov se tam zatresejo kolena.
Sledil je ogled zapora Port Arthur, ki leži na polotoku in je bil zgrajen
Foto: Matija Brodnjak
Žalosten pogled na zapor Port Arthur, ki je veljal za enega izmed najhujših v 19. stoletju. Marsikdo si je ta kraj zapomnil tudi po največjem poboju ljudi v Avstraliji leta 1996, ko je moški ubil 35 ljudi.
na strateško izbranem območju Tasmanije. Pobeg skorajda ni bil možen. Kot celotna Avstralija je tudi Tasmanija obdana s čudovito obalo ter z mnogo nevarnostmi, kot so npr. morski psi in prav zato ni bilo junaka, ki bi se upal izpostavljati tem morskim zverinam. V res idilični pokrajini so še ostanki spominov na zastrašujoče življenje angleških kaznjencev ter pogled na ruševine, ki jih je konec 19. stoletja pustil za seboj velik požar.
Port Arthur je znan tudi po največjem poboju ljudi na področju Avstralije, saj je pred desetletjem moški z avtomatskim orožjem na eni izmed najbolj turističnih točk Tasmanije pomoril 35 oseb in globoko zarezal v srca domačinov, ki še dandanes z bolečino govorijo o tem grozljivem dogodku.
Najlepši del Tasmanije je prav gotovo vzhodna obala z neštetimi zalivi ter z razgledom na Wineglass Bay. Zaliv s plažo v obliki polmeseca, v katerega izredno rada prihaja tudi angleška kraljica Elizabeta II., je bil pri ameriški reviji Inside uvrščen med deset najlepših plaž na svetu.
Nadaljevanje prihodnjič Matija Brodnjak
Na zadnji aprilski dan so namreč odprli novo pridobitev - pokrit lesen letni vrt s kaminom, ki so ga vključili v dosedanjo ponudbo. Gostov je bilo kljub dežju in hladnemu vremenu toliko, da so vsi komaj našli prostor pod streho, zabava ob muzikantih pa se je zavlekla tja v zgodnje prvomajske ure.
Turistična kmetija Ozmečevih sicer posluje že 16 let, poleg domačih speci-alitet in domačega vina pa so gostom na voljo tudi sobe za nočitve. »Začeli smo pač z vinotočem, potem pa smo počasi skozi leta ponudbo povečevali tako, da lahko danes sprejmemo do 200 gostov, v notranjih prostorih do 120, od danes pa na zunanji pokriti terasi še 80,« je povedala »glava« družine Sonja Ozmec, ki ji pri delu pomagata sin in hči, mož pa dneve preživlja v svoji lesarsko-mizarski delavnici, kjer dela prav tako ne zmanjka.
Med gosti je bilo pri Ozmečevih vi-
deti tudi veliko tujcev: »V vseh teh letih smo pridobili tudi stalne goste, ki se redno vračajo k nam, največ pa jih prihaja iz Italije in Nemčije. Ti ostajajo po več dni, medtem ko se domači pri nas bolj ustavljajo za kakšen dan, zelo veliko pa je napovedanih zaključenih družb, ki se odločajo za razna slavja. Nekaterim pa je pri nas tako všeč, da nas kar pokličejo, če lahko pridejo kaj pomagat, največkrat ob trgatvah,« je še povedala Sonja Ozmec.
Turistična kmetija Ozmec sicer nima »klasičnega« delovnika, saj so »odprti« kar vse dni v letu, za zahtevnejše goste pa so ob domači ponudbi in obnovljeni vinski kleti za pokuši-ne pripravili še zloženko, v kateri so opisali kulturne in druge zanimivosti kraja od velikonedeljskega gradu do cerkve sv. Trojice in ormoško planinsko pot.
SM

/r:"

Ji
-ťM








Bovec • Državno tekmovanje v Turizmu pomaga lastna glava
Drugo mesto učencem OŠ Destrnik - Trnovska vas
20. in 21. aprila je na Bovcu potekalo državno tekmovanje mladih turističnih podmladkov Slovenije v projektu Turizmu pomaga lastna glava, na katerem so sodelovali tudi učenci iz JVIZ OŠ Destrnik - Trnovska vas.
Sodelovalo je deset OŠ, ki so bile pred tem najboljše na področnih tekmovanjih. Za tekmovanje je bilo potrebno pripraviti raziskovalno nalogo, ki je govorila o turistični znamenitosti kraja, ki ga je šola predstavljala, poleg tega pa še odr-
sko predstavitev in razstavo, ki sta se nanašali na temo, obdelano v raziskovalni nalogi.
Učenci OŠ Destrnik - Trnovska vas so predstavili raziskovalno nalogo »Terme Urban«. V močni konkurenci so dosegli odlične rezultate.
Njihova odrska predstavitev je bila razglašena za najboljšo na festivalu, iz ekipe je bila tudi najboljša igralka festivala letos, Manuela Kovačec, skupno pa so dosegli srebrno priznanje. Na festivalu so sodelovali: Manuela Kovačec (najboljša igral-
ka), Martina Kolednik, Primož Prigl, Sašo Arnuga, Larisa Pukšič, Doroteja Pukšič, Diana Petrovič in Katja Ne-žmah ter učitelja Jolanda Zelenko
(uprizoritev igre) in Aleš Marđetko (mentor). Scenarij igre je napisala Milena Meznarič.
Zmago Šalamun
Lep ^(yzd^
Pjeéa 79.900
Krf	Rim-
San Remo 3*	Neapelj-
11., 18.6./7 NZ	Pompeji
cena za dve osebi	1.6./4D/bus
79.900	42.900
WbiW of TUl
Krk	Turčija 3*	Rodos 4*
Beli Kamik II 3*	Artemis Princess	Kolymbia Star
10.5.-4.6./2 POL	11., 18.5./7D/AI	21., 28.5./7D/POL
od 11.000	73.800	93.900
«
îîî
SONČEK
08019 69
www.sonchek.com
SONČEK
Slomškova 5 02 749 3282
PTUJ
TUI potovalni center
Ekipa OŠ Destrnik - Trnovska vas
Kuharski nasveti
Bezeg
Bezgovi cvetovi in plodovi črnega bezga sodijo med najpomembnejše divje sadje. Okus sicer ni tako privlačen kot okus drugih vrst samoniklega sadja, vendar vsebujejo bezgove jagode črnega bezga celo vrsto hranilnih snovi, ki jih v takšnih količinah le redko srečamo pri kateri sadni vrsti, vendar to velja le za popolnoma zrele bezgove jagode. Bezgovi cvetovi nam zardi svoje aromatičnosti in gostote omogočajo različne tehnike za okusne jedi. Bezgove jagode črnega bezga pa so pomemben vir vitaminov, mineralnih snovi, antioksidantov, zaradi okusa pa jih dodajamo tudi številnim omakam in likerjem.
Jagode črnega bezga vsebujejo v povprečju več vitaminov kot jabolka.
V ljudskem zdravilstvu so ga pogosto uporabljali za večanje apetita. Jagode črnega bezga vsebujejo tudi veliko beljakovin, oziroma aminokislin, okrog 2,5 %, povsem zrele jagode pa vsebujejo tudi do 8 % sladkorjev. Pri nas samoniklo rasteta smrdljivi in divji bezeg. Smrdljivi bezeg je sorazmerno visoka rastlina, tudi po jagodah podobna črnemu bezgu, vendar so njegove jagode neužitne. Divji bezeg je prijaznejši, raste kot sorazmerno visok grm, ki se vsako leto ovesi z bleščečimi rdečimi užitnimi jagodami, ki jih pred uporabo dobro pre-vremo, in z okusnim sokom in strupenimi pečkami, zato je pri pripravi soka potrebne nekaj previdnosti.
Danes v prehrani veliko bolj uporabljamo bezgove cvetove. Iz njih pripravljamo
okusne ocvrte jedi, zloženke v kombinaciji s poljubnim sadjem, bezgove palačinke, žličnike in podobne jedi. Iz bezgovih cvetov pripravljamo tudi različne pijače, odlični so tudi kot dišavna začimba solat, posebej sadnih, ter drugih sladkih jedi. Ocvrte bezgove cvetove lahko pripravljamo na različne načine. Najenostavneje jih ocvremo v gostem, rahlo sladkanem žvrkljanem testu oziroma testu za palačinke. Vsak bezgov cvet, tik preden ga pomočimo v gosto žvrk-ljano testo, na hitro splakne-mo pod tekočo mrzlo vodo, ga povaljamo v moki in nato pomočimo v testo in počasi ocvremo v poljubni vroči maščobi. V kolikor ste se klasike že naveličali, lahko testu dodate manjšo količino na liste narezanih mandljev ali sezamovih zrnc. Okus testa pa lahko izboljšamo tudi, če damo v testo malo cimeta ali pest kokosa.
Zraven ocvrtih bezgovih cvetov pogosto ponudimo različne tople omake, kot so vaniljeva, karamelna ali čo-
Mokri smrček
Beagle
Odgovor: Pasma beagle sodi med starejše pasme psov. Izvira iz Francije, kasneje so
Vprašanje bralca Robija iz Lancove vasi: Naš novi družinski član je psička pasme beagle. Zanima me, od kod pasma izvira in kakšne so pasemske značilnosti. Hvala za odgovor.
jo dalje razvijali Angleži. Literatura navaja, da so beagle že v 11. stoletju Normani pripe-
koladna omaka, če je vreme ugodno, pa lahko tudi poljuben sladoled. Bezgove cvetove pa lahko pripravimo tudi v obliki narastka, tako da cvetove prav tako na hitro operemo pod tekočo vodo, jih položimo v cedilko, da se dobro odcedijo. Posebej narežemo na drobne kocke beli kruh, ga navlažimo z mlekom in pustimo stati, da se dobro napoji. Prilijemo toliko mleka, da ga kruh popije. Posebej na mali količini maščobe prepražimo sesekljano čebulo, dodamo večjo količino narezane slanine, slanino lahko narežemo na kocke ali rezance, jo pre-pražimo in dodamo h kruhu. Dobro premešamo. Manjšo ognjevzdržno stekleno posodo premažemo z maslom ali margarino in potresemo z ostro moko. Cvetove bezga drobno narežemo in ga doda-
ljali v Anglijo, kjer so jih uporabljali predvsem za lov na zajce. Tako so beagli še danes namenjeni lovu, nastopom na turnirjih ter kot družabni psi. So zelo ubogljivi, lahko vodljivi in vezani na gospodarja. Primerni so za družine z otroki, saj so pravi družabni psi. Beagli dosegajo telesno težo od 8 do 14 kg ter velikost od 33 do 41 cm (višina vihra ). Sodijo med kratkodlake pasme, zato so enostavni
mo h kruhu, čebuli in slanini. Na koncu razžvrkljamo jajca, na pol kilograma kruha vzamemo 3 jajca in 5 bezgovih cvetov, eno čebulo in 20 dag slanine. Razžvrkljanim jajcem dodamo 3 žlice kisle smetane, po potrebi rahlo solimo in popramo. V pekač najprej vsujemo ostale sestavine, nato prelijemo z mešanico jajc in smetane. Narastek pečemo v pečici pol ure pri 180 do 200 »C.
Verjetno pa nekateri pogosto pripravljate bezgov sirup in bezgov sok. Tako sirup kot sok sta dobrodošla napitka kot tudi dodatek pri sadnih solatah, sadnih kupah, kjer že nekaj kapljic soka močno izboljša aromo sadnih solat. V zadnjem času pa je bezgov sirup tudi pogosto uporabljena sestavina pri koktajlih.
Nada Pignar,
profesorica kuharstva
Vam vaš mucek, psiček, hrček, ribice ... bolehajo, nagajajo? Rubrika MOKRI SMRČEK vam bo z veterinarjem Vojkom Milenko-vičem, dr. vet. med., pomagala odgnati skrbi. Vprašanja nam pošljite na naslov: RADIO-TEDNIK Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj ali po elektronski pošti: nabiralnik@radio-ted-
nik.si.
za negovanje in primerni za bivanje v hiši oz. stanovanju. Najdemo jih v rjavi, beli in črni barvi (tricolor). Pasmo beagle so včasih zaradi njene majhnosti pogosto uporabljali tudi kot poskusne živali za medicinske namene, vendar se danes poskusi na beaglih več ne smejo izvajati.
Vojko Milenkovič,
dr. vet. med.
w
ZASEBNA AMBULANTA ZA AAALE ŽIVALI
my
a 02/ 771 00 82
V vrtu
Poslavljajo se ledeni možje
Do srede meseca maja se bodo poslovili ledeni možje, ko vrtnarjevo leto postane še prijetnejše in brezskrbnejše. Ozelene-le vrtne gredice, sadno drevje in cvetoče trajnice je tokrat obšla grozeča spomladanska pozeba, da bodo brez poškodb in motenj, ob toplih sončnih žarkih, svežih deževnih kapljah in skrbni vrtnarjev! negi nadaljevale v vsej bujni in žlahtni rasti ter razvoju.
V SADNEM VRTU skrbno spremljamo in negujemo pred tedni opravljeno cepljenje sadnega drevja. Cepiče zavarujemo, da se nanje ne bi usedale ptice in poškodovale mladih brstov, pojav cvetov in plodičev iz brsta cepiča odstranimo, posebno pozornost pa posvetimo, da se ob debelenju lubja na cepilnem mestu vanj ne zaraste vezivo.
Cvetenje sadnega drevja je do srede meseca maja povsem končano, v polno cvetenje pa prehajajo vrtne jagode. Jagodnjaki so v tem času potrebni skrbne nege, še posebej nasadi brez pokrivke, ki jih lahko prej zaraste plevel, večje so tudi izgube talne vlage. Jagode so ob začetku vegetacije in v času cvetenja velik porabnik vode, zato jih po potrebi zalivamo, v tem stanju razvoja in rasti tudi ne sme rastlina oveneti. Jagodni cvetovi so občutljivi na vsako motnjo pri opraševanju. Nasad brez podkrivke redno plevemo in okopavamo, da preprečujemo zaskorjenost tal. Po potrebi nasad dognojujemo z lahko topnimi, posebej za jagode pripravljenimi rudninskimi gnojili. V letošnji pomladi sajenim jagodnim sadikam otrgavamo pritlehne porumenele liste, ker so izvor sive listne plesni. Rjave pege na listih in kasneje na zelenih plodovih so okužena mesta s sivo plesnijo, ki z razvojem ob deževnem vremenu obdajajo cele plodove s sivo plesnivo prevleko. Jagodnjak prvič poškropimo v za-
četku cvetenja, drugič po cvetenju in tretjič nekaj dni pred obiranjem z euparenom multi ali teldorom, pripravkoma z kratko karenčno dobo, tri dni. Pojav uši na jagodah preprečimo z naravnim oljem ogriol.
V	OKRASNEM VRTU v tem času na bujno rastočih mladih poganjkih vrtnic ne spreglejmo zelenih listnih uši, ki v strnjenih kolonijah iz vršičkov sesajo rastlinski sok in jih uničijo že v nekaj dneh, da prenehajo rasti. Napadene rastline poškropimo s pripravki v kombinirani sestavi proti ušem in pred boleznimi. Vrtnicam redno odstranjujemo divje poganjke, ki rastejo iz korenin podlage šipka. Bolje jih je obtr-gati in izpuliti kot odrezati, da jim povzročimo večjo in težje zaceljivo rano pred ponovnim vraščanjem.
Žive meje z neenakomerno poraščenostjo novih poganjkov, ki ji kazijo obliko in izgled, pristrižemo, kar bo olajšalo kasnejše rezi in oblikovanje. Slabšo rast živice lahko še v mesecu maju pospešimo z dognojevanjem z dušičnimi gnojili. Kasnejše gnojenje med letom ni priporočljivo, ker se vegetacija v jeseni časovno zavleče, poganjki pa zaradi slabšega dozorevanja pozimi pozebejo.
V	ZELENJAVNEM VRTU je v tem času, sredi maja, ko so vse gredice zasajene in ozelenele, obilica opravil z nego in oskrbo posevkov in nasadov.
Redno jih plevemo, po vsakem dežju pa plitvo rahljamo, da preprečimo zaskorjenost tal in sproti uničujemo kaleče plevele. Za dognojevanje z rudninskimi gnojili uporabljamo posameznim vrstam vrtnin posebej pripravljena namenska gnojila, katerih sestava se bistveno razlikuje; medtem ko so-latnice potrebujejo več dušika, je plodovkam potrebnega več kalija in korenivkam fosforja. Granulirana gnojila plitvo zakopljemo, praškasta raztopimo in vnašamo v tla ob zalivanju, listna pa dodajamo škropivom in jih nanašamo v obliki pršiva neposredno na list. Vrtnine po potrebi zalivamo s postano, zračni temperaturi enako ogreto vodo, ki je ne pršimo po rastlinah, marveč redkeje, toda takrat obilneje, natopimo vrtna tla.
Miran Glušič, ing. agr.
maja'18, maja
12-Petek	13-Sobota	14-Nedelja	15-Ponedeljek
16-Torek *	17-Sreda	18-Četrtek	
Kako izgubiti denar?
Kmalu zatem, ko se je podobno zgodilo večjemu številu jemalcev kredita, se je vsa situacija znašla tudi v medijih. Ljudje so menili, da so bili ogoljufani. Menda niso prebrali pogodb in niso videli, koliko znaša obrestna mera. Sedaj so se uprli. Menijo, da ni pravično, ker so plačali tako visoke obresti in hkrati še ostali brez svojih nepremičnin. Zagnali so celega hudiča v medijih, na policiji, na ministrstvu, na bankah, pri notarjih ... Za njih so organizirali celo posebno oddajo, kjer so zagovarjali svoja dejanja
Dejstva: Res je, da to podjetje ni delovalo po zakonih v naši državi, saj ni imelo vseh dokumentov za opravljanje te dejavnosti. Krivda je na strani odgovornih v podjetju. To podjetje in vodilni so sprejemali neodgovorne in nepremišljene odločitve. Drugo dejstvo pa je, da so se vsi kreditojemalci obnašali neodgovorno. Dobro so vedeli, da mora vsak dajalec kredita imeti na vratih posebno nalepko, ki potrjuje dejavnost. Ravno v tistem času je v neki lokalni hranilnici svoj denar »izgubilo« veliko ljudi. To je bila še ena afera v naši državi. Skratka, kreditojemalci so morali vedeti za nalepko, saj je bila omenjena povsod - na televiziji, radiu, v revijah in časopisih. Ker teh nalepk nihče ni hotel opaziti, so nespametno hodili po te kredite in dajali svoje nepremičnine za garancijo. Dvomim, da jim podjetje za višino obresti ni povedalo. To je namreč osnova pri sklepanju kreditnih pogodb. Nekateri so se izgovarjali, da se je določen člen v pogodbi znašel šele kasneje, skratka šele po podpisu pogodbe, kar je skoraj nemogoče. Še dodatno so krivili notarje, da so oni odgovorni za nepravilnosti. Krivili so tudi vse državne institucije - upravičeno, saj je podjetje poslovalo dalj časa brez nekaterih dovoljenj.
Zaključek: Ljudje so svojo neodgovornost želeli zvaliti na druge. To je le klasični odziv ljudi v levem trikotniku. Ti ljudje nočejo priznati svojih napak. Tako se bodo obnašali še naprej. Taka izkušnja jih ne bo kaj veliko izučila. Mogoče bodo čez nekaj let ponovno podpisali neprebrane pogodbe. In takrat se bo zgodba ponovila. Vem, da je želja večine ljudi v levem trikotniku, da bi bili svobodni. Njihove sanje jih vodijo do peščenih plaž, do dobrih avtomobilov, lepih hiš. Želijo si, pa ne vedo, kako priti do njih. Potrebno je oditi naprej v prihodnost. Pozabiti je treba na pretekle neuspehe in padce. Osredotočiti se je treba na lastne sanje. Potrebno je postati odgovoren za svoja dejanja. Kako naprej? Enostavno. Ko hodite po klasičnih stopnicah, vedno stopite na prvo, potem na drugo, tretjo in tako naprej do zadnje stopnice, ki vas je pripeljala v višje nadstropje. Taka je tudi pot človeka, ki želi postati finančno svoboden. Stopi na prvo stopnico in nadaljuje pot. Pot do cilja je proces, ki ga mora dati skozi vsak človek. Proces se začne pri odločitvi, se nadaljuje v pot in konča na cilju. Sami pa točno veste, kaj je cilj te poti.
Pa veliko pametnih odločitev v prihodnosti.
Mitja Petrič
Astrolog svetuje
Ženske in zodiakalna znamenja - Škorpijon
(24. oktober do 22. november)
Mistična sirena
Ribič, ribič me je ujel, a ni me ujel me na mrežo, ujel me je le z besedo in črnimi očmi - pravi znana zimzelena pesem in ženska rojena v znamenju Škorpijona je prava morska sirena in njena lepota vas bo očala. V njej je neka magnetna privlačnost in od opojne lepote boste presenečeni. Njena čustva so globoka in strastna. In če nimate čistih namenov, se ne igrajte z ognjem, kajti ne trpi polovičarstva in sprenevedanja. Ali vas bo ljubila ali pa sovražila, vmesnega zanjo ni in ne more obstajati. Od sebe pa oddaja neko toplino in zaradi tega je zelo ženstvena in skozi to med moškimi tudi iskana. Nekoliko težje sprejema rožnato barvo, kajti to ni njena rojstna barva, ampak njene barve so bolj jesenske barve in vinsko rdeča. Ravno zaradi tega se starši čudijo, ker to že nakaže v zgodnjem otroštvu. Zanimivo pa je, da se zna tudi stepsti in da ušpi-či kakšno zadevo. Z leti, ko odraste, pa se ovije v tančico skrivnosti in so tudi zadeve, o katerih ne govori. Zelo dobro pa ima razvito intuicijo in mnoge med njimi razvijajo ta dar, da preraste v jasnovidnost. Ženska rojena v znamenju Škorpijona rada tekmuje z ženskami, naj si bo z mamo, sestro ali tekmico. Na splošno jih ne prenese. Če pa se že pojavijo, jih porazi, to pa stori na prefinjen način. Seveda
pa to fazo lahko tudi preboli in tu je potem odvisno od točke duhovnega razvoja. Kajti imajo mnogo potencialov in zaradi temeljite lojalnosti in osebne zvestobe so med ljudmi tudi priljubljene. Od nekdaj se borijo za pravico in resnico. Ljubijo hojo po robu in tabu teme in vendarle nikoli ne gredo predaleč, kajti meja, do kje da in kje je ne, je že vnaprej skrbno določena.
Ženski čari
To je tipična ženska, ki se znajde tudi v detektivskih vodah. Slovi tudi po svoji moči in se loti tudi moških opravil; ko pride čas, se prelevi v prikupno zapeljivko in je tiste vrste ženska, ki zna s svojimi čari osvojiti moškega. Stvari je ne spravijo kar tako s tira in ko se enkrat odloči, se je odločila. V svojem bistvu pa zna biti tudi posesivna in ljubosumna in zaradi tega svojega moškega obravnava kot lastnino. Slovi kot predana žena in strastna ljubica, seveda pa zaradi intuitivnega čuta ve, ali ji je moški zvest ali ne. Zna biti precej tolerantna
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
in prenese veliko, toda v življenju je tako, da ko je mera polna, eksplodira in tedaj ima svete jezo, ki pa se ne pomiri tako zlahka. Večkrat se sprašuje o smislu življenja in ker je po naravi raziskovalka, se sama dokoplje do zanimivih rezultatov. Skozi to tudi ozavesti, da ni večne borbe med biti ali ne biti. V vsakem človeku pa išče moč in pogum, toda zaradi različnosti ju vedno tudi ne najde. Če česa ne prenese, je to dejstvo, da se ljudje smilijo sami sebe, kajti je mnenja, da je sreča na strani pogumnih ljudi. Zelo dobro pa je razvita tudi inteligenca in zaradi te akcija in predvsem z mrtve točke spodbudi vse.
Fenomen ptiča Feniksa
Če se še nekoliko vrnemo k ljubezni, bomo ugotovili, da v ljubezni veliko daje in zaradi tega tudi veliko prejema. Razočaranja pa jo bojijo, in če ne najde sreče, lahko
Duševno zdravje
Prijateljica na vozičku
Tina ima prijateljico, ki je na invalidskem vozičku. Spoznali sta se na eni od prireditev v bližnjem kraju. Takoj sta našli skupen jezik. Moti pa jo to, da je prijateljica zelo posesivne narave, želi si, da bi jo pogosto obiskovala, zelo pogosto jo tudi kliče po telefonu. Rada bi bila obzirna do nje in ji dopovedala, da bosta še naprej prijateljici, četudi se ne bosta videli in slišali vsak dan, ker je to nemogoče, tudi zaradi oddaljenosti.
Ponovno se srečujemo s problemom sprejemanja odnosa do drugačnih. V ozadju posesivnosti Tinine prijateljice invalidke je vsekakor njena osamljenost, saj se je večina izogiba in so le redki tisti, ki so strpni in sprejemajo tudi takšne, ki so manj mobilni in manj vključeni v vse procese življenja. Tina je ena izmed redkih, ki sprejema drugačne in goji tudi prijateljska čustva do nje. Zaradi Tine bo treba te relacije urediti tako, da bo tudi Tinina prijateljica dojela, da ima Tina pravico do svojega življenja in da kljub temu goji do nje prijateljska čustva. Tina bo morala na jasen in enostaven način svoji prijateljici to dopovedati in ji tudi razložiti. Če bo prijateljica to sprejela, kar bo, če želi tudi ona gojiti prijateljska čustva do Tine, potem bosta še naprej ostali prijateljici in se bosta pogovarjali po telefonu in srečevali takrat, ko bo to možno. Če pa to ne bo šlo in Tinina prijateljica tega ne bo zmožna sprejeti, pa ji ni potrebno biti v skrbeh in imeti občutkov krivde, saj sprejema drugačne in ima pozitiven odnos do življenja, resničnost pa je pač takšna, kot je.
mag. Bojan Šinko, spec. klin. psih.
zelo trpi, seveda pa je pojem ljubezni vrtnica in ona mora skozi trnje k cvetu. Vendarle pa največ moči in osebne volje pokaže v kriznih situacijah in takrat, ko je na tleh. Zgodi pa se tudi, da mora po principu ptiča Feniksa umreti in se na novo roditi. To pride skozi izkušnje in notranje zlome, ki jo naredijo močnejšo in odločnejšo. Ima pa tudi prefinjen čut in skozi prej omenjeno intuicijo zaznava ljudi in njihove značaje. Njene misli so močne in zaradi tega je pomembno, da razmišlja pozitivno, kajti bolj so svetle, lepše življenje
se ji obeta. Stvari, življenjske naloge in druge pomembne dogodke pa pili in pili toliko časa, da so narejeni dobro in da so ji v ponos. Poraza ne prenese in zaradi tega dosledno skrbi, da ga tudi ne doživi. Skrivnostna komunikacija pa je njen adut. In če smo začeli pri morju, naj tako tudi končamo, skrivnostno sireno boste kar nekaj časa raziskovali, toda če boste pošteni in vdani, bo trud poplačan. Kajti je oseba, ki zna dati veliko in moč vam bo dokazovala iz dneva v dan.
Tadej Šink, horarni astrolog
^^^^Računalniški kotičel Namig pri nakupu fotoaparata in priklopa na ADSL!
Digitalni fotoaparat Samsung Digimax A50:
Digimax A50 je 5-megapiks-elni fotoaparat. Z njim Samsung dodaja globino v ta pomemben razred kompaktnih digitalnih fotoaparatov. Vsebuje 3x opti~ni zoom, ki
Q P?
skupaj s 4x digitalnim doseže 12x zoom. Za lepe slike poskrbi Samsungova SHD le~a (f = 5,8~17,4 mm).
Digimax A50 ima 2,5-in~ni / 6,3-centimetrski zaslon z visoko lo~ljivostjo 200.000 pik. Fotoaparat lahko uporabimo tudi kot kamero, saj omogo~a ve~ kot eno uro visoko kvali-

.ill

BES COMPUTERS
Žetale 8, 2287 Žetaie
WWW.beS.Si Tel: 041/456-701, 02/769^1-91!
Nudimo:
-	vzdrževanje PC sistemov in mrež za podjetja,
-	Izdelavo Internetnih strani In vzdrževanje,
-	smo pooblačšeni zastopnik operaterja SInfonIka, d. d.,
-	smo pooblaščeni prodajalec digitalnili fotoaparatov Samsung In KonIca-MInolta,
-	nudimo prodajo vseh računalniških komponent,
-	računalniške sisteme izdelamo po vaši želji.
Na voljo smo vam vsak Movnlk med 10. In 16. uro In po dogovoru!
tetnega videa z 256 MB veliko kartico.
Dodatne funkcije
Zelo uporaben vgrajen sistem za urejanje slik vam omogo~i urejanje slik brez računalnika. Pomembna funkcija je spreminjanje velikosti posnetkov - ko vam zmanjkuje prostora na kartici, lahko svoje prejšnje posnetke, za katere ugotovite, da so preveliki, zmanjšate in tako naredite prostor za nove fotografije.
Pictbridge
A50 ima funkcijo Pictbrid-ge, ki omogoča priklop napra-
ve neposredno na tiskalnik, kar omogoča hitro in enostavno tiskanje dragocenih spominov brez računalnika.
Po mnenju več svetovno priznanih računalniških revij je Digimax A50 najboljši nakup v svojem cenovnem razredu - 45.900,00 SIT z DDV!
Podjetje BES Computers vam nudi tudi vse ostale modele digitalnih fotoaparatov znamke Samsung in Konica-Minolta!
Podjetje BES COMPUTERS vam omogoča tudi:
»TRENUTNO NAJCENEJ[I ADSL«
Smo pooblaščeni zastopnik operaterja SINFONIKA in nudimo:
- ADSL 512/128 = 4.799,00 SIT z DDV mesečno
-	ADSL 1024/256 = 6.999,00 SIT z DDV mesečno
-	ADSL 2048/384 = 8.399,00 SIT z DDV mesečno
-	ADSL 4096/512 = 9.599,00 SIT z DDV mesečno
-	Zelo ugodni mednarodni telefonski klici, npr. v Nemčijo 20 SIT na minuto - sekundni obračun!
Paketi vsebujejo: 6 poštnih predalov, neomejen dostop, antivirusno zaščito poštnih predalov, antiSPAM, protivi-rusno licenco za računalnik, požarno pregrado, prostor za postavitev domače spletne strani, statični IP naslov, možnost najema usmerjevalnika
Mi vam uredimo vse.
Več informacij dobite na: www.bes.si ali na www.sinfoni-ka.si!!
Info Glasbene novice
Novo glasbo, predstavljeno v Infu - glasbenih novicah lahko slišite na Radiu Ptuj v uradni lestvici vsako sredo med 19.10 in 20.00 oziroma vsak delovni dan okrog 15.45 v glasbenem ko-
Kitarist skupine ROLLING STONES Keith Richards je na dopustu padel z drevesa, vendar bodo legendarni dedki rock'n'rol-la kljub temu 27. maja začeli svojo veliko koncertno turnejo v Barceloni. Turneja je seveda namenjena tudi podpori njihovega novega albuma A Bigger Bang, s katerega že poznamo uspešnice Streets Of Love, Back Of My Hand, Rough Justice in Back Of My Hand. Tradicionalni zvok prinaša tudi nova "stonska" pesem BIGGEST MISTAKE (***) in v njej je še najboljša zadeva nekaj kitarskih rifov.
Glavni as britanske neodvisne rock scene v letu 2006 se imenujejo ARCTIC MONKEYS in so kot ogenj izbruhnili s hitoma I Bet You Look Good On The Dancefloor in When The Sun Goes Down. Njihova debitantska zgoščenka Whatever People Say I Am, That's What I'm Not je z lahkoto preskočila milijon prodanih izvodov in prav komično je, da naj bi band kaj kmalu ponudil že novo zgoščenko. Pred tem pa sledi še EP plošča Who The Fuck Are Artcic Monkeys in kupček odpičenih agresivnih rock pesmi The View From The Afternoon, Cigarette Smoker Fiona, Despair In The Departure Lounge, No Buses in Who The Fuck Are Arctic Monkeys (***).
Eden vodilnih ameriških rock bandov se imenuje GOO GOO DOLLS, ki se je na zadnje pojavil na lestvicah s priredbo hita skupine Supertramp z naslovom Give A Little Bit. Njihov preboj je prinesla balada Name, medtem ko so postali svetovno znani po baladi Iris. Kvintet je tokrat ponudil manj melodično in kar malo zateženo rock pesem STAY WITH ME (***), ki najavlja njihov novi album Let Love In.
Kontraverzna izvajalka PINK je trenutno zelo in z glasbeno parodijo Stupid Girls. Njena aktualna plošča I'm Not Dead je veliko boljša kot sem pričakoval inje že njena četrta v karieri. Njeni začetki segajo na konec prejšnjega stoletja, ko je zaslovela s skladbo There You 'Go. Najnovejša pesem ameriške pevke se imenuje WHO KNOW (***) inje presenetljivo rockersko usmerjena.
Se še spominjate nemške ženske skupine No Angels? Njihova preprosta pop glasba je šla takoj v uho in njihov največji hit je pesem Daylight In Your Eyes. Leta 2004 se je kvintet sporazumno razšel in sedaj bivša članica te skupine SANDY poizkuša uspeti kot solistka v vročempop/rock komadu CRASH (****), ki gaje v originalu izvajala skupina Primitives.
Nizozemska skupina CHIPZ se trenutno nahaja na lestvicah s hitom 1001 Arabian Nights. Kvartet izvaja kičasti pop tudi v novem komadu CARNIVAL (***), ki vsebuje tudi nekaj temperamentnih latino prijemov in vas takoj osveži s pozitivno energijo.
Kanadska pevka NELLY FURTADO je v ZDA v promocijo tretjega albuma Loose poslala pesem Promicious. V Evropi je njena založba Universal potegnila drugačno potezo, saj so najprej na plano potegnili pesem MANETER (***), ki je zelo zahtevna kombinacija popa, soula in r&b-ja.
Ruski duet T.A.T.U. je v začetku leta 2005 bankrotiral, vendar sta z dobrimi medijskimi zvezami prišli do drugega albuma Dangerous And Moving. Njun največji hit se imenuje All The Things She Said, medtem ko sta lani zmagovali s sila podobnim hitom All About Us. Kontraverzni duet meje tokrat popolnoma šokiral in presenetil, saj je ponudil elegantno prijetno popevko GOMENASAI (****), ki jo jeproduciral veliki as Trevor Horn.
Irski pevec RONAN KEATING je kariero začel v skupini Boy-zone. Svoj prvi del solistične kariere je lansko leto zaokrožil z zbirko Greatest Hits. Trenutno je ta pevec v studiu, kjer končuje snemanje novega projekta, in odlična napoved zanj je preprosta in fina pop pesem ALL OVER AGAIN (****), v kateri vokalno sodeluje tudi odlična pevka Kate Rusby.
David Breznik
Glasbeni kotiček
Vsab sreÂû in ngdgljg mgd 19-1^ in 2.0. uro
Kdo je glavni igralec	K i n
v filmu Misija nemogoče 3? ^ 11
Odgovor;_
Ime reševalca:_
Naslov:_
O
Davčna številka:________
Nagrajenka prejšnjega tedna je Danijela Gregurec, V. Nedelja 30,2274 V. Nedelja Nagrajenka lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v ptujskem mestnem kinu v petek, soboto ali nedeljo!
Odgovore poSljUe do torka, 16. maja, na mslov: Radio-TednikPtuj, Raičeva 6,22S0 (za Info).
Eurovision Song Contest 2006
(2006 - CMC - Dallas)
V lov za zmago na 51. popevki Evrovizije se podaja kar sedemintrideset držav oziroma pesmi. Polfinalni izbor bo v četrtek, 18. maja, medtem ko bo finale, v katerega je že uvrščenih štirinajst pesmi, v soboto, 20. maja. Slovenijo bo zastopal Anžej Dežan z angleško različico pesmi Plan B z naslovom Mr. Nobody in po nekajkratnem poslušanju vseh pesmi ima najstnik realne možnosti, da mu uspe „plan a" in se uvrsti v finalni večer. Sicer pa je izbor v zadnjih letih velik šov, na katerem žal več ne zmagujejo najkvalitetnejše pesmi, ampak tiste, ki lahko v trenutku navdušijo najširši krog poslušalcev. Evrovizija z letnico 2006 je idejno na nek način le nadaljevanje prejšnjih, saj se vse več držav odloča, da v skladbah uporabijo čim več tradicionalnih glasbenih elementov ali form. Pohvalno je, da se je več izvajalcev izognilo izvajanju popevke v angleškem jeziku, kar avtomatsko pomeni, da so dali prednost maternemu jeziku, kar je plus
glede na prejšnja leta. Prav tako je aranžersko slišati več pestrosti, saj bomo lahko, ne glede na to, da prevladujejo lahkotne pop pesmi, slišali še na primer country, latino, hard rock, r&b ter etno v sto in eni različici.
Kdo bo zmagal v Atenah? Slovenija, bi bil naš odgovor, vendar roko na srce, bi bilo to veliko presenečenje. Manjše presenečenje bi bilo, če bi v ospredje prišli Nemci, ki so me še kako pozitivno presenetili, saj je zasedba Texas Lightning naredila igrivi country komad na prvo žogo No No Never. Iz kvalitetnega zornega kota bi izpostavili kar ne-
Filmski kotiček
MISIJA: Nemogoče 3
Ethan Hunt je še eden izmed likov, ki skuša - tako kot recimo Matthew Bourne ali Jack Ryan - stopati po sledeh Jamesa Bonda. To pomeni, da lahko tudi njegove prigode štejemo v zvrst visokoadrenalinskih akcij skih spektaklov z vohunskim pridihom, pri čemer je potrebno upoštevati poseben osebni pečat, ki ga Misiji nemogoče narekuje hollywoodski mega zvezdnik Tom Cruise. Njegova vpletenost pri projektu je namreč že pri drugem delu presegala zgolj glavno vlogo pred kamerami, saj se je Tom aktivno vključeval tudi v sce-naristično in režijsko delo. To pa, kot kaže praksa, ni vedno optimalno glede na končni rezultat, ki ga ugledajo gledalci.
Tretja Ethanova misija je razkritje do vladnih vrhov razpredene trgovine z orožjem.
Impossible III
Žanr: akcijski triler Dolžina: 126 min Leto: 2006 Država: ZDA Režija: J. J. Abrams Scenarij: J. J. Abrams, Bruce Geller, Alex Kurtzman in Roberto Orci
Igrajo: Tom Cruise, Ving Rha-mes, Philip Seymour Hoffman, Michelle Monaghan, Laurence Fishburne
kaj balad (tudi to je posebnost letošnjega izbora), in sicer etno akustično Lejla skupine Hari Mata Hari (Bosna in Hercegovina), preprosto If We All Give A Little množične švicarske zasedbe Six4One, vokalno prevladujočo Why Angels Cry ciperske izvrstne pevke Annet Artani, popolnoma zavajajoča 1l Est Temps franoske pevke Virginie Pounchin in osladno lepo Every Song 1s A Cry For Love priznanega irskega izvajalca Briana Kennedyja. Ker pa na Evroviziji že lep čas krojijo vrh najstniki s svojim glasovanjem, bi utegnili presenetiti hladni Finci iz skupine Lordi s popolnoma odpičeno heavy metal zadevo Hard Rock Hallelujah. Svetovno najbolj znano skupino v ogenj pošiljajo Španci in se imenuje Las Ketchup (prav gotovo se spominjate njihovega hita Ase-reje), vendar njihov srednje hiter latino pop nima dovolj energije, da bi vžgal. Glavna evropska glasbena država Velika Britanija bi lahko samo s pomočjo čudeža zmagala, saj bo za njih pela otroško him-
no Teenage Love skupina Daz Sampson. Upravičeno lahko dober rezultat pričakuje Severina, saj ima njen butasti etno komad Moja štikla izjemno energijo in Seve je celo tiha favoritinja. S področja bivše Jugoslavije so presenetili tudi Makedonci, saj so si drznili stilsko kopirati Jennifer Lopez v r&b komadu Ninanaja, ki jo poje simpatična Elena Rister-ska. 1zmed klasičnih popevk pa moram vsekakor omeniti Švedinjo Carolo s „catchy" zadevo 1nvincible, Portugalsko slabo kopijo Abbe v pihalno pestri skladbi Colsas De Noche skupine Nonstop in že idejno že slišna Norveška pesem Alvedensen, ki vsebuje nekaj violinskih delov in jo poje Christine.
Tokrat sem se usmeril na najkvalitetnejše in glasbeno nestandardne evrovizijske pesmi, vendar mi je ostalo še kar nekaj skritih adutov, ki lahko ravno na festivalu eksplodirajo s svojim nastopom in prepričajo publiko. Evro-vizija je zmeraj večji šov in na primer Litovska skupina LT United je pripravila popolno parodijo v popevki We Are The Winners Of Eurosong. Zagotovo pa je eno, da bodo Grki v Atenah pripravili spektakularno prireditev in da bo kar nekaj pesmi z Evrovizije postalo pravi hiti.
David Breznik
P
Pravzaprav preseneča, da glavni junak kot tipični ameriški heroj prizna, da njegova vlada namensko povzroča konflikte, nato odigra vlogo čistilca' in s tem pridobiva nova potencialna tržišča za lansiranje svojih izdelkov (in filozofije). Dogajanje je razpeto od Vatikana preko Nemčije do Kitajske, v težko razumljivi igri dvojnih agentov pa se razprostira neskončen poligon za laži in pre-igravanja, pri katerih človeška življenja ne štejejo kaj dosti. Ethan ima tokrat ponovno probleme z dvomom v svoje nadrejene, kar se konec koncev izkaže za povsem upravičeno, njegova naloga pa postane z vpletenostjo njegove soproge skorajda oseben obračun med njim in nedotakljivim preprodajalcem orožja ^
Misija: Nemogoče 3 ponuja v prvi vrsti obilo akcije. Le-ta je že skorajda zavidljivo stopnjevana skozi celi dve uri filma,
kar se mestoma izkaže za svojevrstno slabost, saj je nemogoče obdržati koncentracijo kvalitetnega akcijskega dogajanja na tako dolgi rok. Temu segmentu velja očitati tudi nekaj za lase privlečenih (fizikalnih) rešitev, ki pa jih je vseeno manj kot v drugem delu. Akcija je kljub površnosti v osnovi realnejša in manj računalniško animirana, kar poskrbi za srednjeveli-ko prepričljivost. Zgodba je na ravni povprečnih vohunskih trilerjev, režija pa več ali manj klasična s pričakovanim poudarkom na bližnjih posnetkih glavnega junaka in opazno dodanimi intimnejšimi niansami kot protiutež goli akciji. Uvodna sekvenca ujetega Ethana je
CID vabi!
vzeta nekje iz sredine dogajanja, kar povzroči retrospektivni efekt oziroma delno razkritje prihodnjega dogajanja.
Tom Cruise je kot vodja igralske ekipe še vedno dovolj ka-rizmatičen in prepričljiv tako v čustvenih kot akcijskih prizorih, ostali člani ekipe pa mu solidno sledijo. Med novimi obrazi ni opaziti nobenih presežkov. Billy Crudup je ustrezno (ne)opazen, Laurence Fish-burne učinkovito skrivnostno avtoritativen, letošnji oskarje-vec Philip Seymour Hoffman pa bi lahko liku glavnega nega-tivca vdihnil več karizme.
Damijan Vinter
Razstava
Na ogled je razstava Zgodnja osemdeseta - otroci sreče
-	gostuje razstava Foto galerije PHOTON iz Ljubljane. Petek, 12. maja, ob 20. uri: jazz koncert BRGS Time feat. Achille Succi (Ita/Slo). Achille Succi - bas klarinet, alt saksofon, Samo Šalamon - kitara, Jaka Berger - bobni. Sreda, 17. maja, ob 18. uri: potopisno predavanje Islandija
-	dežela, ki šele nastaja. Predaval bo Bojan Erhatič.
Vabilo
Zanesljivo najbolj kreativna nekonvencionalna medijska scena filmski in video seminar / laboratorij JSKD. Pričetek 23. maja, traja do 10. julija! Šolnina: samo 26.000 SIT na mesec. Informacije in prijave: JSKD - Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Štefanova 5, Ljubljana, tel: 01 24 10 521 ali 24 10 523, 24 10 500, www.jskd.si, e-pošta: peter.jarh@jskd.si
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
NAS AGRONOM MATIČIČ
KRAJ PRI LENARTU Z RIBNIKOM
ameriSki
FILMSKI IGRALEC (JAMES)
TANJA AŽMAN
ŽENSKI OSEBNI ZAIMEK
RUSKA RITMIČNA TELOVADKA (JEKATERINA)
GRŠKA BOGINJA MIRU
AVSTRALSKA TEKAČICA (MAUREEN)
SANJE, SNOVI
MESTECE
V ITALIJI
KUHINJSKO ČISTILO
KRAJ PRI DOMŽALAH
VODNJAK
VELETOK V PAKISTANU
IZ BESEDE DIRAC
SLUŠNA HIBA
TELUR
POKRAJINA V JUŽNI AFRIKI
JAPONSKI FILMSKI REŽISER
(HIROŠI)
ITALIJANSKI POLITIK (PIETRO)
FINSKI JAZZOVSKI PIANIST
DRAGO KETIŠ
VZDEVEK ŽELJKA RAŽNJATOVIČA
JEDRNATO IZRAŽENA MISEL, IZREK
PORTGALSKI NOG. KLUB
LADO AMBROŽIČ
SIMON JENKO
ALENKA GERLOVIČ
PISEC KRONIKE
BRANKO URŠIČ
NOVA GORICA
STRAST
POHOTNEŽ
NIKELJ
AMERIŠKI MIKROBIOLOG
SLAVKO DOKL
DRAGO SENICA
AMERIŠKA FILMSKA IGRALKA JONES
ŽENSKO IME, IZABELA, IZIDA
PERJE PRI REPI
ANTIBIOTIK ZA PLESNI
IGRALKA MINNELLI
ZNAK ZA MNOŽENJE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: Sture, trtar, Airto, Vail, predpust, trobelika, koristnik, ricinus, Karniola, Koenig, Pori, Khartum, Dnes, mokož, toka, ŠP, deit, Rastka, Ovens, rot, veteran, RI, Itar, orehova, sovka, najava, kovinasta cev, Ajanta. Ugankarski slovarček: BRSTOVEC = gručasta vas v Beli Krajini; CAIRD = avstralska tekačica (Maureen, 1951-); INAGAKI = japonski filmski režiser (Hiroši, 1905-1980); NAMALAND = pokrajina v Južni Afriki; NISTATIN = antibiotik, ki deluje predvsem na plesni in kvasovke; NEWS = avstrijski tednik z Dunaja; ORANG = malajsko pleme na otoku Bornoo; RATANIJA = rastlina iz družine rožičevk; VITRIČENKO = ukrajinska ritmična telovadka (Jelena, 1976-).
Zanimivosti
Liberijska predsednica bo gostja Oprah Winfrey
Monrovia (STA/dpa) - Liberijska predsednica Ellen Johnson-Sirleafje v ponedeljek odpotovala v ZDA, kjer bo med drugim tudi gostja znamenitega televizijskega šova Oprah Winfrey. Predsednica bo med turnejo zbirala dobrodelne prispevke za svojo, v vojni porušeno državo. Kot so še sporočili iz presedniške palače, bo liberijska predsednica v oddaji znane ameriške televizijske voditeljice nastopila skupaj z jordansko kraljico Noor. Johnson-Sirleafova potuje skupaj z mlado Liberijko, Musu Garteem, ki je v krvavi državljanski vojni izgubila roko, da bi pospešila zbiranje sredstev za nekatere najnujnejše potrebe, tudi za izobraževanje mladih Liberijk. Talk šov Oprah Winfrey je sicer ena najbolj gledanih televizijskih oddaj v ZDA, pa tudi v svetu, saj jo samo v ZDA spremlja okoli deset milijonov ljudi.
V Oxfordu odprli spominski park princesi Margareti
Oxford (STA/AP) - Britanska kraljica Elizabeta II. je v petek v Oxfordu odprla spominski park, posvečen njeni sestri, princesi Margareti, ki je umrla leta 2002 v 72. letu starosti. Ob tem je založnik Viscount Rothermere, čigar podjetje izdaja tabloid Daily Mail, kraljici in Margareti-nim otrokom razkazal park, ki ga je opisal kot prispevek k princesini vlogi pri pospeševanju britansko-ameriških odnosov. Park, obdan z
živo mejo, se nahaja pri Oxfordskem ameriškem univerzitetnem inštitutu Rothermere, ima pa tudi sončno uro in vodno atrakcijo. Park je oblikovala Anouska Hempel.
Bush očitno nima dobrega mnenja o ženskah
Washington (STA/dpa) - Ameriški predsednik George Bush očitno nima dobrega mnenja o ženskah. Potem ko se je minuli teden v Washingtonu sestal z nemško kanclerko Angelo Mer-kel je namreč po poročanju nemške televizijske postaje ARD dejal naslednje: »Kadar govorim z Angelo Merkel, nimam občutka, da govorim z žensko. Ne, pred mano sedi nekdo z močnim značajem, zanesljiv človek, ki jasno misli, in s katerim lahko razvijam skupne strategije, » je dejal Bush.
V Dubrovniku olimpijada iz znanja verouka
Dubrovnik (STA/Hina) - V Dubrovniku seje v ponedeljek začelo hrvaško državno tekmovanje iz znanja verouka za osnovnošolce. Tema letošnjega tekmovanja, ki ga organizira Mali koncil, je »Z velikim Janezom Pavlom II. skozi 20. stoletje«. Na olimpijadi sodeluje štirinajst skupin učencev, po ena skupina iz vsake hrvaške škofije oziroma nadškofije ter gostje iz Trebinjsko-mrkanjske nadškofije v BiH. Tekmovanje se bo zaključilo 10. maja z razglasitvijo zmagovalca. Tekmovanja iz katoliškega verouka potekajo na Hrvaškem že vse od leta 1972, oznako državnega tekmovanja pa imajo od leta 2000.
Lujzek • Dober den vsoki den
Jaz pa v gorice grem, jaz pa v gorico grem, kaj bom pa delal tam in ne bom sam? Z Mico boma špricala in poleg tudi švicala, pregojala na-rovne in držovne škodlivce, ki nam pijejo živce, jemlejo dnar, montrajo dušo in telo, da bi nam hujdo blo. Ja, začela sta se špric in švic. Kak nas vičijo strokovjoki obpro-znem polovjoki, bo zaj potrebno skoro vsokih deset dni vzeti na hrbet šprico in boj poredko obiskovati pivnico in pri tem opravili ponucati tudi Mico ali kero drugo ta bojšo polovico. Vete kaj provi stora misel, da dvo junca lažje voz vlečeta kak samo eden. To vela za skoro vsoko delo, saj se samo eden niti kregati nemre sam s seboj s pametno ali pa noro glavoj
Gledam lastavičke, ki kak helikopteri po lufti lečejo in si gnezda spletajo. V naši štali mamo pet lastavičjih gnezd, vsoko gnezdo ma svo-
ja lastnika in skrbnika brez denacionalizacije in druge politične posracije. Lidje pa se gremo, kdo je kumi kaj dužen, kdo je česa in koga lastnik in si vežemo okoli šijaka debeli štrik. Glih zaj poslušam, kak v grabi na travniki poje prepelica svoj peti-pedi, pet pedi in v gnezdo jajca vali. Žalostno pa je to, da se bo skoro košnja začela in bo marsikero gnezdo traktorska kosilnica zmlela. Vidite, tokšno je živleje in majo tudi živoli svojo trple-je. Vete, jaz sem vejki lubitel narove in vsega živleja na totem puklastem sveti in v solzni dolini, ge naj bi bli vsi dobri in fini. Red mam lidi in žvali na dveh in štirih nogah, pernate in kosmote, obrite in z dločjom pokrite, zgori in spodi brez, hujde kak pes, pohlevne kak dresirane slone pa vsem fkuper bog lone..
Fertik, nega več papira, da bi vam še lehko kaj zasvira ali zapeja in vse dobro za-želeja! Veter piha in se megli. Mogoče bo kaj deža, da bi jaz lehko malo sred dneva leža.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-IO-^ISmhz
SOBOTA, 13. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Murski val, Murska Sobota).
NEDELJA, 14. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji
dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
PONEDELJEK, 15. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00
Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman - Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kranj).
TOREK, 16. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Made in Italy. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrja-nec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Ptuj).
SREDA, 17. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30,
13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Ptuj).
ČETRTEK, 18. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Z ormoškega konca. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v
kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 OR-FEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
PETEK, 19. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Robin, Nova Gorica).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vročičen in razgiban teden je pred vami. Na ljubezenskem področju vas bodo čustva čisto prevzela. Varujte se prenagljenih odločitev, viharnih strasti in ljubosumnih izpadov. Čeprav boste globoko pod vplivom čustev, pazite, da vam vajeti ne uidejo iz rok.
BIK
Na delovnem mestu se bodo pokazale razpoke in težave. Pri tem vam bo v veliko pomoč nekdo, od katerega tega nikoli ne bi pričakovali. Vaše zdravje ne bo ravno najboljše, zato se izogibajte prepihu. Vaše srečno število je 18.
DVOJČKA
Veliko zanimivega se vam bo dogajalo v partnerskih odnosih. Sodelavci in prijatelji vas bodo podpirali v vaših željah in se obračali na vas po nasvete. Imeli boste ogromno energije, ki jo boste znali odlično uporabiti zase in za druge. Le tako naprej.
RAK
Energije boste imeli dovolj, da boste naredili še več, kot bo potrebno. Sodelovanje s tujino bo končno obrodilo sadove. Zamere in nesoglasja v ljubezenski zvezi ali v domačem krogu se bodo umirili preko vikenda. Privoščite si nakupovalno soboto.
LEV
Pred vami je bolj stresen teden. Bodite previdni, ker vaša energija ne bo ravno visoko in se boste kaj hitro utrudili. Nikakor ne boste v stanju, da se dovolj globoko poglobite v svoje poslovne zadeve in načrte, zato počakajte na boljše čase.
DEVICA
V teh dneh, ki prihajajo, se boste počutili prav odlično, in sicer tako dobro, da vas ne bo spravila iz tira nobena še tako neprijetna zadeva. Končno se bo začelo obdobje »ekspanzije« oziroma razvoja. Pripravite se nanj, pestro bo.
TEHTNICA
Zelo prijeten in komunikativen teden. Odločali se boste med poslovnimi stiki s tujino ali pa seminarji. Romantika bo na višku. Vašega najdražjega sploh ne boste mogli prepoznati. Kakor, da bi nekdo drug »ždel« v njegovi koži. Vendar se bosta imela lepo.
ŠKORPIJON
Prekipevali boste od vitalnosti in dobre volje. Polni boste pozitivne energije. Vaše ljubezensko življenje bo umirjeno, a polno zaupanja, topline in sreče. Poslovno boste imeli uspešen teden, zato izpeljite čim več načrtov.
STRELEC
Problematične razmere v partnerskih odnosih se bodo končno uredile in umirile. Nebo se bo zopet razjasnilo in zopet boste vedeli, pri čem ste. Malo več napetosti pričakujte na delovnem mestu, predvsem v drugi polovici tedna.
KOZOROG
Novo upanje, ki se bo pojavilo na poslovnem področju, vas lahko ponese med oblake. Toda pozor, ne bodite preveč navdušeni, kajti nekdo se vam bo uprl in za vaše načrte ne bo hotel niti slišati. Privoščite si sprostitev ob koncu tedna.
VODNAR
Čeprav vedno najdete varnost in mir doma ,vas bo zopet privlačila tujina in z njo poslovni dogodki, zadeve ter načrti. Preden se odpravite, naredite nov korak, prenovite in posodobite dom. Dajte tako ljubljeni osebi kot domačim vedeti, da vam kljub vsemu veliko pomenijo.
RIBI
Vaše navdušenje nad delom in poslovnimi dogodki bo naravnost osupljivo in navdušeno. Natančni, pridni in marljivi boste. Vse svoje zamisli in zadeve boste znali lepo povedati in se izražati na prijeten način.
Iščete svoj stil
Za stilsko preobrazbo ni nikoli prepozno
Marjana Toplak je Kidričanka, stara 38 let, mama 19-letnega sina in 12-letne hčerke. Dela kot šivilja rokavic pri zasebniku. V prostem času se rada sprehaja, pokofeta s sosedami, veliko tudi kolesari. Posebnih želja nima, za stilsko preobrazbo pa se je odločila zato, ker je želela izvedeti, kaj ji odgovarja.
Gospa Marjana je prvič obiskala kozmetični salon, zato je dobila nekaj več nasvetov za nego kože doma. Ima mastno kožo, ki jo bo negovala s kremo, ki uravnava delovanje žlez lojnic, ji je priporočila kozmetičarka Neda Tokalič. Kožo so ji površinsko očistili in s pilingom odstranili odmrle celice. Svetovali pa so ji tudi globinsko čiščenje v kozmetičnem salonu.
V Frizerskem salonu Stanka je za Marjanino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zor-čič. Ker je želela, da lasje zgle-dajo bolj naravno, jih je v celoti pobarvala v barvi čokolade, ki deluje bolj naravno. Zatem je naredila nekaj pastelnih pramenov. V celoti pa jih postrigla nekoliko krajše, bolj razgibano. Predvsem je bil poudarek na tanjšanju zaradi same gostote las. Po sušenju jih je še stilizirala.
Vizažistka Minka Feguš je za make up uporabila puder v kremi, s katerim je izenačila ten kože. Veki je obarvala v rahlo rjavi barvi, z rdečkastimi toni pa
KOLEKTIV SALONA
aiošKO m tensKo Fïîïseïîscvo
Slomškava 22
10 % popust v maju
Foto: Črtomir Goznik
Marjana prej .
Foto: Črtomir Goznik
. in pozneje
je poudarila ličnice in ustnice.
»Gospa Marjana se je odločila, da je končno napočil trenutek, da tudi ona nekaj naredi za sebe. Odločila se je in prijavila v našo akcijo Iščete svoj stil in dokazala, da nikoli ni prepozno. Zakaj bi svoj stil iskali le srednješolci in študentje, svoj stil lahko iščejo tudi mame, očetje babice in dedki. Potrudila sem se in ji skušala poiskati oblačila, ki jo bodo nedvomno spremenila in prestavila v drugi čas. Od izbora trgovin, ki jih imam na razpolago, sem se odločila za trgovino Mura, in sicer za letošnjo pomladno poletno kolekcijo. Modeli so bili kar pestri in izbira ni bila enostavna. Izbrala
sem tridelni laneni komplet v kombinaciji umirjene oranžne in čokoladno rjave barve. V komplet so zajete 3/8 hlače, top in jaknica. Včasih je zelo težko k oblačilom, ki že sama vsebujejo več barv, najti ustrezne čevlje, tako po barvi kot tudi po modelu, ki pristaja oblačilu. Tokrat se je zgodilo skoraj neverjetno - v trgovini Alpina sem namreč našla čevlje v skoraj identičnem tonu oranžne barve z rjavimi detajli. Torbica, ki je sicer gospa Marjana ne nosi rada, pa seveda pri nas ne sme manjkati, je prav tako iz trgovine Alpina. Vsako oblačilo mora biti v celoti povezano z osebo, ki jo nosi, kar lahko dosežemo tudi z različ-
nimi modnimi dodatki. Zraven čevljev in torbice je pri tem vsekakor pomemben tudi izbran nakit. Krajšo verižico v odtenkih oranžne barve sem našla v trgovini IN. Gospa Marj'ana je bila s svojim spremenjenim videzom zadovoljna, vendar ji manjka še kar nekaj poguma, da bo tudi sama med svojimi oblačili znala izbrati kakšno drugačno kombinacijo kot jih je vajena. Svetujem ji, naj se izogiba kratkim ozkim krilom in daljšim zgornjim delom, ki postavo zelo skrajšajo. Boljša odločitev so hlače ožjega, vendar ne preozkega kroja, 3/4, 3/8 ali normalne dolžine, ki jih lahko kombinira tudi z višjo peto in k temu zgornji del v obliki bluze, majice ali jakne največ do sredine bokov in ne čisto oprijetega kroja. Barve so lahko izbrane v vsej barvni paleti, vendar v eni kombinaciji ne več kot tri različne barve, pri kateri naj bo tretja barva le kot detajl,« je Marjani-no preobrazbo komentirala sti-listka Sanja Veličkovič.
V Športnem studiu Olimpic bo gospa Marjana brezplačno vadila mesec dni v hišnem programu Olimpic. Poudarek bo na oblikovanju postave in znižanju telesne teže, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Marjana v oblačilih iz ptujske prodajalne Mura, čevljih in torbici iz prodajalne Alpina; nakit je iz trgovine IN.
SVETOVANJE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE
Moja zgodba ^ resnica, ki vodi do spoznanja - III. del
V prejšnjih delih sem vam na hitro osvetlila svoje življenje, skozi katere preizkušnje sem se podajala, kaj sem spoznala, da moram spremeniti. Še pred več leti sem mislila, da se morajo ljudje, ki želijo živeti z mano, prilagajati meni in živeti tako, kot jaz želim. Po novih spoznanjih pa sem doumela, da drugih ne moremo in nimamo pravice spreminjati. Če želimo, da bo naše življenje drugačno, se moramo spremeniti sami,
spremeniti moramo poglede na svet, na življenje okrog sebe. Neumno je to, da delamo mnogo let enake napake, pa pričakujemo druge rezultate. To je skregano z logiko. Lažje je delati tako, kot mi mislimo, da je pravilno, kot pa da sprejmemo nove stvari, nove stvari nas begajo, saj ne vemo, kaj nas čaka za njimi. Kaj pa če bo potem še slabše? Pa saj tudi drugi delajo napake, pa vseeno dobro živijo. Zakaj bi se morali ravno mi
spremeniti? Pa saj prej nismo tako slabo živeli, lahko bi bilo še slabše ^ Sedaj pa spoznavamo nove stvari in vse je tako obsežno, da se ne znajdemo. Odpirati so se mi začela nova obzorja, nove razsežnosti, ki jih prej nisem zaznavala, za katere nisem niti vedela, da obstajajo, oz. so se mi zdele neverjetne, če sem kje kaj brala o njih. Spoznavati sem pričela, kaj je to sočutje do ljudi, da na svetu nismo zato, da ga preživimo egoistično
in materialistično. Spoznala sem, da ti materialni svet ne prinese sreče, ne prinese ti zadovoljstva, po katerem vsi hrepenimo. Večino časa prej sem premišljevala o tem, kaj se je zgodilo, zakaj se je to zgodilo, kako bi bilo, če bi se to ne zgodilo ^ Potem sem sanjala, kako lepo bi bilo, če bi ^ To se pravi, ali sem živela v preteklosti, ali pa sem sanjala o bodočnosti. S tem sem izgubljala svoj čas in marsikaj tudi zamudila ^ Priložnost
IMarodte
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava, Moda, Slovenske počitnice, Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...)
-	poštna dostava na dom.
v
Štajerski
TEDNIK
Z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_________
.AROČILNKAZA	TEDNIK
Ime in priimek: Naslov:_
Pošta:
Davčna številka: Telefon:_
I Datum naročila: I Podpis:_
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
zamujena, ne vrne se nobena. Kaj vse bom lahko naredila naslednjič, kaj vse bom lahko doživela naslednjič ^ Pa je prišel naslednjič in tudi tedaj sem vse prestavila, saj bo drugič boljše. Vendar tega drugič ni in ni hotelo biti. Kaj pa danes, kaj lahko naredim sedaj, da se mi bo zgodilo nekaj drugače? Seveda, moč je v tem, kaj lahko naredim sedaj, v tem trenutku. Naslednje priložnosti morda ne bo več. Kaj pa vemo, kaj bo prišlo do drugič. Svoje življenje lahko vzamemo v roke samo sedaj. Ne vemo, ali bo jutri spet nova priložnost, ali se nam bo ponudilo kaj novega, boljšega. Čez noč si lahko tudi mi premislimo, lahko, da jutri ne bomo tako razpoloženi in bomo reagirali drugače. Ali pa bo jutri dež in se nam ne bo dalo ven. Kaj pa, če bo premočno sonce? Najdemo tisoč razlogov, samo da preložimo stvari, ki jih ne bi radi počeli. Če bi se zavedali, da je samo ta trenutek naš, bi se bolj potrudili, več stvari bi naredili in se nam ne bi zdelo smiselno obremenjevati se s stvarmi, ki jih morda sploh ne bo. Zakaj toliko časa premišljamo o tem, kaj se bo zgodilo, če bo ^ Kaj nam je vendar, ljudje? V tem času, ko premišljujemo, kako bi lahko vse bilo, bi lahko živeli. Lahko bi se veselili vsakega trenutka, ko smo na Zemlji, lahko bi se začeli zavedati, da sami ustvarjamo svoje
dogodke ^ Zavedati se moramo, da le s svojimi dejanji lahko vplivamo na svojo bodočnost. Zavedati bi se morali, da z vsako svojo mislijo prinašamo v nov dan to, kar si podzavestno želimo. Ko spremljam svoje življenje, se počasi zavedam, da se mi je zmeraj dogajalo to, kar sem premišljevala. Pa zakaj sem potem več kot 30 let svojega življenja posvetila strahovom, dvomom in negativnemu mišljenju? Kaj je res tako prijetno preživljati travme in se s solzami tolažiti, kako smo ubogi? Lepega dne sem se odločila, da tako ne gre več naprej. Svoje življenje bom lahko spremenila na bolje samo s tem, da svoje napake pričnem popravljati in se z radostjo zazrem v novo, pozitivno življenje. Ko sem začela spreminjati svoje mišljenje, sem začela spoznavati nove ljudi, ki so bili usmerjeni v pozitivna gledišča njih samih in življenja. Spoznala sem, da obstaja tudi svet takšnih ljudi, ki želijo za druge narediti nekaj več, ki želijo drugim iz srca pomagati. Spoznala sem njihova srca, ki so tako široka, da želijo svojo širino in globino podariti tudi drugim, ki so tega željni.
Nadaljevanje prihodnjič Milena Jakopec Društvo Feniks - kvaliteta življenja 051413 354 Mail:
fenik@mail386.com
Prejeli smo
Praznikom ob rob
K temu razmišljanju me je vzpodbudila poslušalka Radia Ptuj že pred tedni, ki je v živo menila, da je Ptuj mrtvo mesto, da se v njem nič ne dogaja itd. Že takrat sem ji hotel svetovati, naj si podrobno ogleda in prebere Ptujčana in Prireditvenik, stalno rubriko v Štajerskem tedniku. Ne bi ji uspelo biti povsod. Če pa je imela v mislih veselice, kot so včasih bile, pa je imela prav. Žal, časi se spreminjajo, prireditelji uvajajo nove vsebine, nov način druženja občanov. Pri tem pa država z zakoni, predpisi uredbami in kaj je že vse mogočim regulira v imenu varnosti na prireditvah skoraj nemogoče. In to brez kakršne koli selekcije.
Pa bi po mojem zakonodajalec to selekcijo moral imeti. Zakaj? Prireditvi, ki smo jo izvedli člani Kluba brigadirjev Ptuj ob dnevu upora proti okupatorju in 8. klubskem prazniku, sta po mnenju sodelujočih nadvse uspeli. Toda z veliko muke. Pa ne pri organizaciji in povabilih prostovoljno sodelujočih v kulturnem programu, pač pa pri papiro-logiji. Dokumenti in priloge. Na dveh straneh vprašalnika: organizator, naziv prireditve, od kdaj do kdaj, program, odgovorna oseba za zagotavljanje reda, vodja redarjev, soglasje lastnikov kraja prireditve (celo od Milana Lacka, saj je bila osrednja proslava na njegovem dvorišču pred spominsko sobo heroja Lacka in njegovih borcev), obvestilo lokalni skupnosti o prireditvi, izjava, da na prireditvi ne bo čezmernega obremenjevanja okolja s hrupom.
Strinjam se, da je potrebno spoštovati zakonodajo, uredbe in odloke. Toda, ali so vladajoči ob sprejemanju takšnih zahtev imeli v vidu le skrajnosti (Pirniče) ali normalna, skoraj komemorativna in spo-
minska srečanja državljanov ob pomembnih praznikih v slovenski zgodovini? Bo potrebno takšno dokumentacijo predati tudi za komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve? Tudi tu bodo pevci, govornik, recitatorji, godba! Za to ne krivim delavcev Policijske postaje Ptuj, ki so samo dosledni izvajalci zakonodaje, pač pa neživljenjske predpise naše samostojne državice.
Klub brigadirjev je že pred desetimi leti prevzel skrb za organizacijo in izvedbo proslav ob 27. aprilu, dnevu upora, in 8. avgustu, v počastitev slovenskogoriških borcev v Mostju. Doslej smo vse prostovoljno in udarniško izpeljali, seveda s finančno pomočjo lokalnih skupnosti in donator-jev. Za izvedbo programov smo pridobivali kulturna društva s Ptujskega, učence in dijake ter njihove mentorje, pevske skupine, glasbenike, lovce, gasilce. Prostovoljno, le za golaž in kozarček vina. Ali pa še to ne. Že deset let z nami z vsem srcem sodeluje povezovalka programov Olga Kostanjevec iz Nove vasi. Kolegica, ki je vsa ta leta delala v ozadju. In ni nikjer doslej omenjena.
In še o 1. maju. Nekdo pod-žaga prvomajsko drevo pred gasilskim domom na Ptuju, simbol praznovanja delavskega praznika. Na dan praznika se sprehodim po Ptuju. Rečem si: Ptuj, mesto strahov. Kje so zastave naše samostojne Slovenije? Ni jih bilo. Le na nekaterih državnih institucijah, ki so tako in tako skozi vse leto. Drugače pa: Minoritski trg nič, Krempljeva nič, Mestni trg nič, Lackova nič, Murkova dve, Slomškova ena, Novi trg ena. Dalje nisem šel. Več jih je bilo na stanovanjskih delavskih blokih in seveda tistih plačanih na nekaterih ulicah. Če ne bi bilo Evroparka, bi bil pogled na praznični Ptuj zelo siromašen in žalosten.
Pa se vprašujem, kaj je z nami, Ptujčani. Smo razočarani nad heraldično rešitvijo našega novega petnajst let starega simbola, smo razočarani
nad državo, ki smo si jo tako želeli? Smo apatični in nemočni? Brez volje. Razmislimo in presodimo, kajti na vsaki zgradbi je nosilec za vsaj eno slovensko zastavo, v veliki več-inipa trije. Prostor za ptujsko, slovensko in evropsko zastavo.
Stanko Lepej
O Slovenski polki in valčku 2006
Že desetletja spremljam razvoj slovenske narodno-zabav-ne glasbe, zato bom zapisal nekaj svojih misli o letošnji Slovenski polki in valčku. Tovrstno glasbo ocenjujem že desetletja - bil sem namreč eden od ustanoviteljev prvega slovenskega, ptujskega festivala narodno-zabavne glasbe pred 37 leti, takrat sem bil tudi član prve strokovne žirije na tem festivalu. Ptujčani so me vključili v to dogajanje tudi zato, ker sem v drugi polovici petdesetih let in v prvi polovici šestdesetih let bil znan povsod po Sloveniji po svojih slovenskih popevkah, jazzovskih skladbah, pa tudi - za tisti čas - avantgardnih polkah in valčkih (nekako tako, kot je v današnjem času avantgardna s svojimi skladbami Anja Bur-nik).
Po mojih ocenah je Slovenska polka in valček bila v preteklih letih najkvalitetnejši festival slovenske narodno-zabavne glasbe v Sloveniji - tako po izboru ansamblov, kot po izboru skladb - od letos pa to, žal, ne drži več. Ne bom se spuščal leta nazaj, primerjal bom le Slovensko polko in valček 2005 s Slovensko polko in valčkom 2006. Lansko spremljajoče besedilo je bilo sestavljeno na visokem kulturnem in duhovnem nivoju, vsebovalo je citate priznanih slovenskih pesnikov, kot so Strniša, Jesih, Makarovičeva pa tudi ideje nekaterih vrhunskih slovenskih glasbenikov, nekatere priredbe Avsenikov in Slakovih skladb so izvajali priznani umetniki resne glas-
Rojen je bil 13. junija 1923 v Dornavi, kjer je tudi preživel m^ladost. Julija 1942 je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko, doživljal bojne meteže ob Severnem ledenem morju na Finskem, nazadnje pa ognjeno vihro na zahodni fronti ob reki Ren. Avgusta 1945 se je vrnil v rojstno Dornavo in se še istega leta zaposlil v takratnem podjetju za PTT promet v Mariboru. Temu podjetju je ostal zvest vse do redne upokojitve. Ob delu končal ekonomsko srednjo in še višjo tehnično šolo v Mariboru. Pri delu je napredoval, precej let je bil direktor PTT nad-zorništva na Ptuju, zadnja 4 leta pred upokojitvijo pa direktor Pošte Ptuj.
Lojze se je vse življenje trudil, da je izpolnjeval naročilo goriškega slavčka S. Gregorčiča: "Ne le kar veleva
mu stan, kar more to možje storiti dolžan!" To dokazuje njegova uspešna dejavnost na mnogih področjih. V podjetju se je vključil v delo sindikalne organizacije, se znal zavzemati za pravice delavcev. Pri terenskem delu se je seznanjal s problemi ljudi na podeželju, v šolah in drugih ustanovah ter jim po svojih močeh pomagal. Ljudje so mu zaupali in ga tudi izvolili za skupščino občine Ptuj, kjer je vedno zastopal interese svojih volivcev v več mandatnih dobah. Bil je 8 let predsednik Temeljne izobraževalne skupnosti Ptuj. Zgraditev treh novih osnovnošolskih zgradb, več šolskih telovadnic in priprav za nadaljnjo novogradnjo šol v tem obdobju so prepričljiv dokaz njegovih organizacijskih sposobnosti.
Veliko časa in organizacij-
be. Oddajo sta vodila odlična gledališka igralca, ki sta se izkazala tudi kot glasbenika in pevca. Če povzamem, je bila Slovenska polka in valček 2005 na nivoju, kot se ga ne more sramovati noben kulturen narod.
In Slovenska polka in valček 2006? Z eno samo oceno: primitivno. Pod terminom "primitivno" razumem nekaj, kar je na nizkem kulturnem in hkrati na nizkem duhovnem nivoju. Večina najkvalitetnejših slovenskih ansamblov se prireditve žal ni udeležila. Če je za leto 2005 veljalo, da je bilo težko najti nekvalitetno skladbo, velja za letos, da je bilo težko najti kvalitetno. Izjema je ansambel Storžičs svojo zmagovalno skladbo. In povezovalno besedilo? Katastrofalno: "domislice", sestavljene iz dveh ali treh stavkov, so stare že desetletja in se danes ne pojavljajo več niti na vaških veselicah v najbolj "zaplan-kanih" slovenskih vaseh. Če k temu dodamo še brezčutno in grobo vodenje oddaje, lahko sklenemo, da je treba Slovensko polko in valček 2006 čim prej pozabiti!
Adolf Žižek
Kako kvalitetneje zaživeti
Društvo Feniks - kvaliteta življenja j'e prostovoljno, samostojno, nepridobitno zdru-
ženje fizičnih oseb. Že samo ime društva pove, da se ukvarjamo s tem, kako v našem prostoru in času ter seveda po naših zmožnostih kvalitetneje zaživeti.
Poslanstvo našega društva je zavedati se, da lahko s svojim vedenjem pozitivno vplivamo na svoje bližnje, okolico ter tudi globalno. Glavno poslanstvo je: nesebična pomoč in ljubezen do vseh živih bitij, okolja in celotnega kozmosa. Prav zato animiramo ljudi na našem območju, da bi se bolj začeli zavedati sebe, svojega okolja ter posrednih vplivov na to.
V	društvu je že obstoječa skupina za samopomoč, ki se zbira enkrat tedensko. Omogočamo učenje socialnih veščin in učinkovite nenasilne komunikacije, kreativne preventivne delavnice.
V	okviru društva osvešča-mo ljudi, predvsem otroke in mladino, z redno rubriko v Štajerskem tedniku z naslovom: Svetovanje za otroke in mladostnike, v kateri jih usmerjamo na pozitivna stališča glede njih samih, njihove samopodobe in socializacije.
Društvo bo odprlo pisarno za informiranje in svetovanje ljudem v duševnih stiskah, osamljenim, nemočnim - preventivni in kurativni program za krepitev zdravega življenjskega sloga. Projekt je podprt tudi s strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Zavoda republike
Slovenije za zaposlovanje ter Evropskega socialnega sklada. Na občini smo se dogovorili za najem ustreznega prostora.
Dosedanjedelovanje našega društva je temeljilo na prostovoljnem delu. Pri zastavljenem projektu pa bomo potrebovali tudi nekaj finančne ali materialne podpore. Prostor bomo preuredili v prijazen, topel - da bo ljudem, ki potrebujejo pomoč, dajal zavetje in toplino.
Naprošamo vas, če imate morda rabljeno opremo za pisarno, ki je več ne potrebujete, da nas o tem obvestite. Naprošamo vas tudi za finančna sredstva, ki jih lahko nakažete na naš TRR: Nova KBM 042020001209527. Že če boste nakazali 500 SIT (dve kavi), boste nekomu pomagali, sami pa si mislite, da ste šli na kavo z dobrim prijateljem.
Dobro je biti pomemben, pomembneje je biti dober.
Morda bomo tudi mi jutri potrebovali nekoga, ki nas bo potegnil iz globine teme, da bi uzrli svetlo točko? Kaj če bo to naš otrok, prijatelj, znanec ali pa samo nepomemben človek, ki ga vsak dan srečujemo na cesti in se ne zavedamo, da tudi ta potrebuje toplo besedo?
Pomagajmo drugim, s tem bomo pomagali tudi sebi!
Želimo vam mnogo poslovnih in osebnih uspehov! Predsednica društva Milena Jakopec
V soboto, 5. maja, smo se poslovili od človeka z veliko začetnico. Zakaj z veliko začetnico. Odgovor: zato, ker je kot primorski Slovenec s ponosno dvignjeno glavo vseskozi, od rojstva leta 1921 pa do pred nekaj dnevi, ko mu je nehalo biti njegovo plemenito srce, bil predan slovenstvu. Pravi Idrijčan - sin zavedne slovenske rudarske družine, je moral obiskovati italijanske šole. Po osnovni šoli se je izučil za brivca in frizerja. Italijanski potujčevalni pritiski so v njem že zgodaj vzbudili uporništvo, občutil je nasilje italijanskih fašistov, občutil njihov teror, saj je vojaški rok moral služiti v italijanski vojski od vpoklica leta 1940pa do kapitulacije Italije.
Velika množica ljudi, ki je na velikonočno soboto na ptujskem pokopališču pospremila Lojzeta Čučka na zadnji poti do groba, nedvomno dokazuje, kako priljubljen in zaslužen je bil med ljudmi. Spoštovali so ga kot človeka, dobrega prijatelja, izjemnega organizatorja in uspešnega pobudnika na mnogih področjih, da bi ljudje Ptuja in celotnega območja Spodnjega Podravja živeli boljše in lepše.
ske sposobnosti je namenjal kot sindikalni aktivist na širšem ptujskem območju. Sindikalna šola, dograditev delavskega doma na Ptuju, dolgoletna prijateljska srečanja delavcev slovenskih in hrvaških občin itd. V vse to je vtkano veliko njegovega dela. Bilje tudi med ustanovnimi člani Aktiva sindikalnih aktivistov na Ptuju in v vodstvu tega aktiva deloval, vse dokler so mu to dopuščale telesne moči. Dolga leta je bolehal za sladkorno boleznijo. Sotrpini so ga izvolili za predsednika Društva diabetikov Ptuj. Ni le uspešno vodil društva, temveč je tudi z lastnim vzgledom kazal, kako je treba živeti, da to bolezen še dolgo premaguješ. Hvala za njegov lepi vzgled delavnosti in poštenosti!
Franc Fideršek
Italijanski fašisti so enote s slovenskimi fanti premeščali po vsej Italiji: od Livorna preko Pise do Korzike, kjer so zavezniki zajeli celotni polk in jih kot vojne ujetnike odpeljali na Sardinijo, kjer so morali opravljati najtežja težaška dela na izgradnji cest in zavezniških letališč. Toda slovenski fantje, med njimi tudi Ivan Janko Beze-ljak, so pobegnili. Prebili so se do zbirne baze v Napoli-ju in preko Barija prišli 20. novembra 1944 v nekdanjo skupno domovino. Potoval je s svojimi soborci do Splita, od tod z ladjo do Biograda na morju, pa preko Benkovca, Obrovca čez Velebit. Sledil je Kordun. Kdo od nas danes, ko se poslavljamo od Ivana, na pozna tiste znane pesmi: "Na Kordunu grob do groba, traži majka sina svoga"? Da, tudi to je Ivan Janko doživel in preživel. Sledil je pohod preko Like, Gorskega Kotor-ja vse do Črnomlja.
Nato se pridružil partizanskim borcem 18. divizije, Levstikovi brigadi. V takratni jugoslovanski armadi je ostal do leta 1947. Za njegova plemenita dela pa je že leta 1946 prejel medaljo Zaslug za narod. Naj še omenim, da je postal član KPJ šele leta 1948. In prav v tem
času so bili kriteriji za sprejem izredno ostri. S svojim delom in dejanji je Ivan to vsakodnevno dokazoval.
Po odhodu iz JLA, se je vključil v takratno Ljudsko milico in ji ostal zvest do upokojitve leta 1971. Kot takratnega miličnika v Idriji, Sežani, Divači, Ljubljani, Polhovem Gradcu in od leta 1962 na Ptuju so ga imeli ljudje radi, saj je v vseh krajih, kjer je služboval, aktivno sodeloval in se vključeval v družbeno, politično in družabno življenje.
Bil pa je tudi vsestranski športnik (v Ljubljani je s činom vodnika postal komandir konjeniškega voda, trener in tekmovalec v preskakovanju ovir s konji z zavidljivimi rezultati v državnem merilu, bilje smučar in celo telovadec). Mnogokrat
celo pobudnik izgradnje športnih objektov (npr. v Polhovem Gradcu za izgradnjo telovadnice). Kjerkoli je služboval, je bil med najaktivnejšimi aktivisti krajevnih organizacij SZDL.
Leta 1970 je bil z ukazom predsednika Tita odlikovan z Medaljo dela.
Poleg resnega službenega dela je bil Ivan pravi veseljak. Njegova največja ljubezen je bilo zborovsko petje. Prepeval je v številnih moških pevskih zborih in svojo pevsko pot zaključil v pevskem zboru Društva upokojencev Ptuj, dokler ga ni bolezen pred šestimi leti priklenila na invalidski voziček.
Ob tej kratki predstavitvi življenja našega prijatelja Ivana se mi kar naprej postavlja vprašanje: zakaj pokojniku izrekamo vso spoštovanje, ko ga ni več med nami? Zakaj mu tega ne povemo, ko bi nas lahko še slišal? Kruto, toda resnično.
Zdaj bo počival v štajerski zemlji, ki jo je prav tako ljubil in se zanjo boril kot za svojo, primorsko, idrijsko.
V imenu Kluba delavcev MNZ Maksa Perca in Območnega združenja ZZB NOV Ptuj
Stanko Lepej
Prejeli smo
Odgovor na prispevek Kdo z Ministrstva je podizvajalcem dajal lažne obljube?, ki je bil objavljen v Štajerskem tedniku dne 9. 5. 2006.
Novinar M. Ozmec je v imenovanem članku ob poročilu z 32. seje sveta Občine Majšperk citiral direktorja občinske uprave Občine Majšperk Marjana Gorčenka, ki naj bi bil v zvezi z neporavnanimi obveznostmi do podizvajalcev gradbenih del pri gradnji nove šole v Majšper-ku izjavil: »Po mojem je nekdo z Ministrstva za šolstvo in šport podizvajalcem ves čas dajal lažne obljube in upanje. Kdo je to skuhal, morajo ugotoviti sami, za to so plačani Povem vam, zgodba je zelo umazana in ima umazano ozadje, bojim se, da vse do vrha.«
Nihče z Ministrstva za šolstvo in šport ni nikomur dajal praznih obljub. Na ministrstvu odločno zavračamo očitke o vpletenosti v poskus »kravje kupčije«, kot poskuse izvajalcev po zvišanju vrednosti investicije imenuje Gorčenko. Kot smo že večkrat pojasnili, je Ministrstvo za šolstvo in šport dogovorjeno vsoto denarja za sofinanciranje izgradnje šole nakazalo Občini Majšperk, ki je investitor gradnje šole, ta pa je morala svoje obveznosti do izvajalca, izbranega na javnem razpisu, poravnavati v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi. Gospod Gorčen-
ko v citirani navedbi sicer jasno izpostavi, da je to »njegovo mnenje«, njegovo neupravičeno natolcevanje o »umazani zgodbi« in »umazanem ozadju«, v katerega naj bi bil po njegovem vpleten tudi nekdo z ministrstva, pa je toliko bolj nerazumljivo, saj so na Občini zelo jasno protestirali proti neutemeljenim krivičnim obsodbam in blatenju Občine Majšperk, sedaj pa sami skušajo na enak način blatiti ministrstvo. Gospoda Gorčenka pozivamo, naj javno razkrije, kdo z našega ministrstva je dajal prazne obljube in v kakšno zgodbo z umazanim ozadjem naj bi bilo po njegovem vedenju vpleteno Ministrstvo za šolstvo in šport ali kdorkoli izmed tu zaposlenih. Če teh dejstev ne more jasno in javno navesti, želimo, da se za svoje neutemeljene obtožbe javno opraviči.
Čeprav je, po navedbah avtorja prispevka, »še ves ogret« Gor-čenko izrazil svojo izkušnjo, da »brez provizije ali podkupnine ne gre več nikjer«, to osebno stališče ne bi smelo izzvati tako ostrih in neresničnih javnih obtožb.
Dejstvo je, da bodo morali po-dizvajalci del vsak v skladu s svojimi pogodbenimi obveznostmi reševati nastalo situacijo, na Ministrstvu pa smo veseli zagotovila Občine Majšperk, da bo v prihodnje preprečila kakršne koli proteste nezadovoljnih po-dizvajalcev gradbenih del ob sami šoli, saj nastala situacija ne sme ogroziti poteka šolskega procesa ali celo varnosti otrok.
Jana Kostrić, odnosi z javnostmi MŠŠ
Trnovska vas
Veter v laseh -s športom proti drogi
V soboto, 6. maja, je na športnem igrišču v Trnovski vasi potekala prireditev Veter v laseh s športom proti drogi, ki so jo že četrtič zapored organizirali člani in članice športnega društva Kenguru v sodelovanju s Športno unijo Slovenije.
Na prireditvi je sodelovalo deset domačih ekip. Med ekipami, ki so se pomerile v nogometu, je pri mlajših slavila ekipa Biš -Sovjak, ki so jo sestavljali Matej Muršec, Martina Muršec, Benjamin Kuhar in Gregor Arnuš, pri starejših pa Outsiderji (Roki Pernat, Beno Vršič in Mirjana Drumlič). V košarki je slavila ekipa No name v sestavi Denis Rojko, Dušanka Škamlec, Urban Muršec in Bojan Maguša. V igri med dvema ognjema je zmagala ekipa Vražja ognjena druščina, ki so jo sestavljali Egon Pava-lec, Doroteja Topolovec, Sašo
Arnuga in Matjaž Pukšič. Pri posameznikih je pri rolanju slavil Sašo Arnuga, Benjamin Kuhar je slavil pri skoku v daljino in poligonu, kjer je bilo potrebno postavljene prepreke premagati v najkrajšem času. Pri likovnem izražanju je sodelovalo devet tekmovalcev in vsi so prejeli diplome. Lepljenke, ki so jih izdelali, bodo razstavljene v prostorih OŠ Trnovska vas. Prireditev Veter v laseh - s športom proti drogi so organizatorji popestrili z nagradnimi igrami za majico z logotipom Veter v laseh v karao-kah, pripovedovanju vicev, iskanju skrite majice in v poskakovanju po eni nogi okrog igrišča. V igri med dvema ognjema so se pomerili tudi moderatorji in vsi sodelujoči otroci, ki so tudi zmagali.
Zmago Šalamun
Gasilski posnetek sodelujočih
Kinologija • Agility
Štirinozni tekmovalci navdušeno čez ovire
29. aprila so člani Kinološkega društva Ptuj (KD Ptuj) pripravili državno tekmo v agilityju z mednarodno udeležbo. Na tekmovanju, ki se je začelo ob 9. uri na društvenem poligonu v Budini, je tekmovalo 87 tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Italije in Slovaške.
»Tekmovanje v agilityju poteka v devetih kategorijah, ki so razdeljene glede na stopnjo težavnosti postavitve ovir in glede na velikost psa. Pri tej kinološki 'panogi' lahko sodelujejo tako mešanci kot pasemski psi. Vsak pes mora parkur z ovirami preteči dvakrat. Pri tem sta pomembna hitrost in natančnost, saj doseže najboljše mesto pes, ki najhitreje premaga vse ovire in si prislužil čim manj kazenskih točk,« je o agilityju povedal Elvis Denič, vodja prireditve.
Iz ptujskega društva sta se tekme udeležila Elvis Denič s psič-ko Daisy in Oto Mesarič s psič-ko Piko. Oto Mesarič je v svoji skupini osvojil prvo mesto. Že samo letos je Oto s Piko osvojil pet pokalov, vse skupaj pa pra-
vi, da jih ima enaindvajset. S to psičko tekmuje tretje leto.
Z agilityjem so se v ptujskem društvu začeli ukvarjati leta 1990 in bili tako eno izmed prvih društev v Sloveniji, ki so se začeli ukvarjati s tem. Na tekmah po Sloveniji je običajno preko sto tekmovalcev. »Ptujski agilitaši se udeležujemo tekem po Sloveniji in Hrvaški, treninge pa imamo dvakrat na teden. Vse potrebne ovire, ki jih uporabljamo, so izdelali člani našega društva,« je še povedal Elvis Denič, ki je tudi vodja ptujskih tekmovalcev. V KD Ptuj izvajajo tudi tečaj agilityja, ki se ga lahko udeležijo vodniki s psi vseh pasem, tudi z mešanci.
Mateja Tomašič
Iz Kinološkega društva Ptuj sta se agility tekme udeležila Oto Me-sarič s psičko Piko in Elvis Denič s psičko Daisy.
Kolesarstvo • KK Bike Ek
Prva zmaga tudi v cestnem pokalu
Novo sezono so zelo dobro pričeli tudi kolesarji in kolesarke KK Bike Ek - Haloze 2002. Prvo zmago v cestnem pokalu Slovenije je za njihov klub pri-vozil Miha Vantur, v kategoriji amater C. V vožnji na čas na vsakoletnem Marostarjevem kro-nometru je dosegel tudi četrti absolutni čas med 2000 tekmovalci in tekmovalkami. Odlično so vozili tudi Natalija Veršič, ki je v kategoriji ženske B dosegla tretje mesto, Andreja Bezjak je bila med ženskami A četrta in Mario Vračič, ki je končal na šestem mestu. Prve točke si je na svoji prvi tekmi privozil Boštjan Zelenko, novih točk pa je bil vesel tudi Franc Frangež.
Ekipa je sicer imela svojo prvo letošnjo dirko že pred štirinajstimi dnevi v Domžalah.
Najboljšo uvrstitev je za klub privozila Natalija Veršič, in sicer tretje mesto, fantje pa so v svojih kategorijah zaradi skupinskega padca, zasedli naslednja mesta: Miha Vantur šesto, Mario Vračič osmo, Damijan Novoselnik deseto, Dalibor Babšek enajsto in Franc Fran-geš trinajsto mesto.
Višek sezone bo za klub že to soboto, ko bo na sporedu državno prvenstvo v kronometru v Vipavski dolini. Naslov državnega prvaka se bo trudil ubraniti Miha Vantur, žal pa tega ne bo mogel storiti Iztok Robič, ki v tej sezoni ne tekmuje. Stopničke bosta skušali ubraniti tudi Andreja Bezjak in Natalija Veršič. Vsi ostali tekmovalci pa upajo na čim boljšo uvrstitev.
Danilo Klajnšek
Mali oglasi
STORITVE
34 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Bru{enje parketa, fasade. Izku{nje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporo~amo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskarstvo-bezjak.si.
GSM-, RTV-servis in trgovina na Ptuju, akcijske cene mobitel aparatov ob sklepanju ali podalj{anju naro~-ni{kega razmerja, prehod {tevilk s Simobila, Vege in Debitela k Mobitel operaterju, baterije in dodatna oprema. Peter Kolari~, s. p., Nova vas pri Ptuju 106, tel. 02 745 02 45,041 677 507.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spu{~enih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - UGODNO. Sandi Cvetko, s. p., Le{nica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti ter gradnjo dostavljamo sekanec, pesek, gramoz. GSM 041 676 971, Prevoz-ni{tvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
ZELO UGODNA DOSTAVA premoga na dom. Prevozni{tvo Vladimir Pernek, s. p., Sedla{ek 91, Podleh-nik, tel. 041 279 187._
BETONSKI ZIDAKI {irine 12 in 20 v prodajni akciji. Bruno Šurbek, s. p., Cementninarstvo, Bistri{ka cesta 30, 2319 Polj~ane. Tel. 02/ 80 25 303.

NUDIM skupinske in individualne instrukcije iz matematike in fizike. Aksiom, Tea Stefanovi~ s. p., Kraigherjeva 24, Ptuj, tel. 031 371 187.
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvoriš~ in parkiriš~, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagi~, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
i
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Nataša Mernik, s. p., Štuki 23, 2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.

TESNJENJE OKEN IN VRAT s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5b, Ptuj. GSM 031 621 594.
f
ROMAN ZEMLJARIČ, s. p., Do-rnava 59, GSM 031 851 324: elektroinštalacije, meritve elektri~-nih inštalacij, meritve strelovodov, montaža in servis domofonov ter elektri~ne klju~avnice, menjava starih varovalk z avtomatskimi.
FRIZERSTVO BRIGITA, prameni na sto na~inov, nova volumenska trajna (Lóreal, TI-GI, WELLA), modna striženja, podaljševanje las. Brigita Pušnik, s. p., Osojni-kova 3, Ptuj, tel. 776 45 61,779 22 61.
AKCIJA-15 % Pregledi in meritve strelovodov, elektroinstalacij. Na-ro~ila na tel. 041 739 197 ali fax 02 775 0530, Elektro Ivan~i~ s. p., Ulica 5. prekomorske 9, 2250 Ptuj. Popust velja do 30. 6. 2006.
POPRAVILO TV-, video-, radioapa-ratov, servisiranje PC ra~unalnikov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Juri~, s. p., Borovci 56 b. Tel. 775 49 61, GSM 041 631 571.
OPRAVLJAM vsa gradbena dela, izdelava raznih škarp, ograj in polaganje tlakovcev. Tel. 031 522 647. PEJA, Shafqet Sahitaj, Titova cesta 22, Maribor.
PODJETJE GRANAT-ŠMIGOC & CO, d. n. o., razpisuje dve kadrovski štipendiji za leto 2006/07, in sicer za srednjo ekonomsko šolo in za 2. letnik EPF.
KMETIJSTVO
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in ~rne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, tik pred nesnostjo, možnost dostave na dom. Dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. 582 14 01._
PRODAM nakladalko za seno, novi pionir 18, primerna za hribovske predele. Inf. na tel. 02 771 69 51, v petek 8.-17. ure, sobota 8.-12. ure._
BREZPLAČNO dam v najem vinograd s 400 trsi v okolici Juršincev. Tel. 755 90 61._
PTUJ, za daljšo obdobje damo v najem hlev z 1,5 ha pašnika, letos brezpla~no. Tel. 031 424 952.
PRODAM bo~no traktorsko kosilnico v dobrem stanju. Tel. 761 02 89.
PRODAM luš~eno koruzo. Tel. 031 214 143._
PRODAM bukova drva z dostavo, razžagana ali v metrih. Tel. 031 532 785.
PRODAM 3000 kg naravno suhe, luš~ene koruze in silažne bale ter ve~jo koli~ino suhega sena v kvadratnih balah. Tel. 793 50 61.
PUJSKE, težke od 40 do 50 kg, kupim za nadaljnjo rejo. Tel. 041 261 676.
PRODAM mlado kravo v 7. mesecu brejosti in koruzo v storžih. Tel. 751 04 11 ali 031 476 548.
PRODAM odojke in luš~eno koruzo. Tel. 031 652 922._
PRODAM mešana drva, bukev, hrast, akacija, možna dostava ter brezova drva za kamin. Telefon 041 723 957.
PRODAM mlado kravo, brejo tretjega teli~ka. Telefon 768 62 31.
KUPIM živino za na pašo in pajka na štiri vretena. Telefon 041 544 270.
PRODAM puhalnik Tajfun z motorjem. Telefon 051 272 590.
PRODAM devet odojkov od 30 do 35 kg. Telefon 755 23 21.
NEPREMIČNINE
SamcAjna hiša, Giadiiča pri Ciikulajiah, 1.19S4, SE mM, (K^), zemljiče v neri 3022 ni2, fiikliuM za el., Id. in vodvol, iudoiit pogied na Ptiiskoiezero ii Dim, «na: 15 mio SiT, 62^ EOl!, iD: E-l
Mb: 02/22 999 22 Ptuj: 02/77 777 77
luna-mb.si sirius-nep.si
HIŠA za stanovanje ali vikend, 17 arov zemljiš~a v Gradiš~ah (panorama - razgled), prodam, www.fewo-slo.de, GSM 041 390 136._
PRODAM starejšo hišo z gospodarskim poslopjem in 1,2 ha zemlje ob glavni cesti Ptuj-Grajena-Vurberg. Tel. 02 751 00 17._
Na Ptuju prodamo trisobno stanovanje, leto izgradnje 1974, uporabne površine 75,02 m2, v II. nadst., za 15,281.123 SIT oz. 63.767 EUR; 3,5-sobno stanovanje, leto izgradnje 1975, uporabne površine 98,26 m2, v II. nadst., za 18,837.621 SIT oz. 78.608 EUR. Vse informacije dobite na naslovu Rimele Pavel, s. p., VIKEND, agencija za promet z nepr., Trstenjakova 5, 02/748 1013, 041 955 402. Cenjenim strankam se opravi~-ujemo za napa~en oglas v Štajerskem tedniku št. 34, ki je izšel 5. maja 2006.
DVOSOBNO stanovanje na Ptuju prodam. Tel. 031 687 846.
KUPIM trisobno stanovanje na Ptuju. Ponudbe na tel. 031 558 411.
PRODAM zazidalno parcelo v Moškanjcih. Tel. 041 914 303.
NA PTUJU zelo ugodno oddamo ali prodamo ve~ pisarniških prostorov, skupaj ali po delih, cca. 320 m2, in dva garažna boksa. Informacije na www.star.si ali na tel. 041 632 836.
PRODAM vinograd z malim sado-nosnikom v Dežnem pri Podlehniku. Tel. 764 19 71._
PRODAM dvostanovanjsko hišo, 3,5 km iz Ptuja. Telefon 041 552 286.
PTUJ - prodamo kvalitetno in dobro vzdrževano večjo hišo z zimskim vrtom, 39 let, K + P + N, 304 m2, ločen večnamenski poslovni objekt, 24 let, K + P, 100 m2 in urejeno in ograjeno parcelo 10,3 ara, cena 55,5 mio SIT Redka prilika za »družinsko podjetje«, možna preureditev v 3 bivalne enote, mir, bližina golfa in Term. Poslovni del oddamo tudi v najem. Ptuj (Breg) -zazidljivo zemljišče, 830 m2, s starejšimi objekti, primerno za obnovo oz. nadomestno gradnjo poslovno-stanovanjskih objektov, osnovne instalacije na parceli. Cena 20 mio SIT. Krčevina pri Ptuju - prodamo 94 in 30 arov zazidljivega zemljišča z dobro komunalno opremo. Možen nakup skupaj ali po parcelah. Izredna priložnost, 2 km iz centra Ptuja, v ravnini ali na bregu. Trnovska vas - prodamo novejše in vpeljano gostišče (celovita ponudba, zimski vrt, terase, sobe, 892 m2, 220 gostov) in trgovino (živila in tehnika, paviljonska pritlična izvedba 760 m2) sredi naselja na parceli 68 arov. Urejena parkirišča in okolje, možnost postavitve bencinskega servisa. Sodobna in estetska izvedba, prodaja skupaj ali ločeno - redka priložnost. Cena 500 mio SIT Izdelujemo cenitve, pogodbe, urbanistično in projektno dokumentacijo ter izvajamo strokovni nadzor, izdelujemo varnostne načrte in opravljamo naloge koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, inženiring storitve, svetovanje in izdelava programske opreme. GRADBIRO, d. o. o., Klepova 12, 2250 Ptuj, tel. (02) 748 14 03, (041) 723 945, www.gradbiro.si
IINSAI!^
nepremičnine
nfo: EUROPARK Maribor
V ČUDOVITEM OKOUU POD PEKRSKO GORCO prodamo različna stanovanja od 51,3m2 do 87,47m2, dvigalo, možen nakup
garaže, vsi priključki, CK, takoj vseljivo! CENA:od 18 mlo SIT (2-sob. stan. S1,3m2)
tel.: 33 15 800 041/617 169 www. i n s . s i
INSAd.o.o.. Mariboraka ceata 40, SentiH v SI. Goricah
DOM-STANOVANJE
NA PAGU oddam sobe in apartmaje pri obali. Tel. 00385 53 667 222, zvečer.
NA VIRU HRVAŠKA oddam apartma za 3 in 5 oseb, 100 m od morja. Tel. 02 740 81 80 ali GSM 041 748 327.
S 1. JUNIJEM oddamo v najem opremljeno sobo starejši osebi (moški, ženska), nekadilcem do 65 let, zaželena manjša zunanja pomoč. Tel. 031 424 952._
FILIP JAKOV, oddam dva apartmaja za štiri in šest oseb, 200 m do plaže, SAT TV, klima (posteljnina in brisače v apartmaju). Tel. 00385 98 544 127.
MOTORNA VOZILA
KUPIM jugo, zastava 101, 128. Tel. 041 837 077._
CITROEN ZX 16 aura l. 92, grafitno sive barve, dobro ohranjeno, prodam, cena po dogovoru. Tel. 051 345 364.
DELO
VOZNIKA C-E kategorije za prevoz po EU zaposlimo Lamotexpres, Lamot Zdravko, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž, tel. 02 629 62 77.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10._
PRODAM leseno omaro, z zastekljenim zgornjim delom. Informacije na telefon 031 772 253.
PRODAM štedilnik za kuhanje in kurjavo - Derbi. Tel. 031 221 588.
PRODAM računalniško mizo in pisarniško omarico. Tel. 031 256 656.
PRODAM dve kolesi za fanta stara od 10 do 11 let, malo rabljena. Tel. 777 10 61
PRODAM malo rabljeno peč na olje, 35 kw, staro dve leti, cena po dogovoru. Telefon 740 21 59.
ČISTIM, pospravljam, likam. Pokličite po 16. uri. Telefon 040 1 63 160.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDEUKA ZJIfTMJ DO 8. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. Stevilkati (samo za male oglase)
02 749-34-10 al! 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justina.iah@radio-tednik.si, za večje objave predhodno pokličite.
Prireditvenih
vabimo @radio-tednik.si
www.tednik.si
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po 0038549 372-605
ADAKIA s.p.
Tel.: 02/761 04 65,041/403 473
Svetovanje pri finančni reorganizaciji družb v postopicu prisilne poravnave, izdelava nočrto finančne reorganizacije, pripravo sanacijskih ukrepov pri nastopu težav s plačilno nesposobnostjo.
ASTROLOGIJA -
www.videnja.com
090/142 805
24 ur na dan za uporabniiœ Mobitel in Débitai Cena za kilo 180 sit / 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Olimobiie d.o.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec
SENČILA MARIBOR
Ružica Levar, inž, gr., s.p.
anova l 2204 IVIIKLAVŽ Tel.: 02 629 23 78 GSiVI: 041 670 434
MARKIZE (TENDE) I ALU ŽALUZUE I ROLOJI
I LAMELNE ZAVESE
Velika izbira konstrukcij markiz in platna za markize

II
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKN^ VRATA, ROLETE, ŽALUZUE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš
Mariborska cesta 27/ b, 2251 PTUJ Tel.: 02ff83-00-81, Gsm: 041/390-576
Petek, 12. maj
12.00
15.30 16.00
18.00
18.00
19.00 19.30
19.30
20.00
20.00 20.00
Ptuj, Galerija Magistrat, na Mestnem trgu 1, na ogled je razstava likovnih del slikarke Slavice Marin »Morfologija sprememb« Ormož, Športni park Mestna graba, Sejem prostega časa Ormož, Dom kulture, območna revija mladinskih pevskih zborov, »Moje pesmi - moje sanje 2006«
Ptuj, Športna dvorana Šolskega centra, prireditev otrok »Okrog sveta domov«
Ormož, prostori Knjižnice Franca Ksavra Meška, literarni večer s pesnikom in pisateljem Zdenkom Kodričem, pogovor z gostom bo vodila Marijana Korotaj
Ormož, zbirališče na avtobusni postaji, Pohod ob polni luni
Ptuj, v Gimnaziji, 32. območna revija pevskih zborov »Večerna pesem
2006 - 1. del«
Maribor, SNG, drama, stroj Hamlet, StaDvo, za abonma Drama premiera in izven
Maribor, SNG, drama, Intimna komedija, MalOd, za abonma Drama vikend 2 in izven
Ptuj, CID, Jazz koncert, Brgs time feat. Achille Succi Ptuj, Kolnkišta, potopisno predavanje, Gana
Sobota, 13. maj
9.00
9.00
17.00
19.00 19.00 19.30
20.00
20.00 20.00 20.00
21.00
Ormož, odhod izpred gradu Ormož, 4. tradicionalni pohod po ormoški planinski poti in 15-letnici planinske poti
Cvetkovci, gostišče pri Marti, 2. Putarski praznik vina, organizira Društvo vinogradnikov in vinarjev Štajerski putar Ptuj, prostori mladinske skupnosti Ptuj, bivšo staro kopališče, predavanje za mlade, na temo Izcelitve in pomoči po duhovni poti z učenjem Bruna Goninga - medicinsko dokazljivo Maribor, SNG, balet, Grk Zorba, VelDvo, za izven Velika Nedelja, atletska steza, Cooperjev test
Ptuj, Gimnazija, 32. območna revija pevskih zborov, »Večerna pesem 2006 - 2. del«
Ptuj, Mestno gledališče, komedija, Bil je škrjanec, abonma Odrasli, Izbirni in izven
Ormož, v cerkvi, koncert New Swing kvarteta Maribor, Narodni dom, predstava Klejt najt šou, reporterja Milana Maribor, SNG, drama, Intimna komedija, MalOd, za abonma Drama sobota 1 in izven
Ptuj, Kolnkišta, koncert Adija Smolarja
Ptuj, v Termalnem parku Term, 2. mednarodni plavalni miting za pokal Term Ptuj
Planinsko društvo Ptuj organizira izlet na Slivnico - Cerkniško jezero, vodi V. Dabič
Nedelja, 14. maj
12.00 Ptuj, v Termah, 5. ptujski triatlon, organizira Klub ptujskih študentov -	Ptuj, v Termalnem parku Term, 2. mednarodni plavalni miting za pokal
Term Ptuj
Ponedeljek, 15. maj
9.30 17.00 17.00
17.00
17.00
Ptuj, Mestno gledališče, Gregorjevo čudežno zdravilo, za šole in izven Ormož, dom kulture, Baletna predstava Klarin rojstni dan Ptuj, slavnostna dvorana gradu, lutkovna predstava Čarobni čembalo, v izvedbi Lutkovnega gledališča Maribor, na ta dan je za družine brezplačen tudi vstop v zbirke Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož, stara restavracija hotela, okrogla miza z naslovom Pomen družine v današnjem času
Maribor, SNG, drama, stroj Hamlet, StaDvo, za abonma Drama popoldanski in izven
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Parada humorja 2006 - 2. del,
nastopajo: Okrogli muzikantje, Vinko Šimek, Tone Fornezi Tof, Kičo Sla-binac, Emitator - Marjan Šarec, Ana Liza. Predstavitev ženske vokalne skupine Kresnice.
KINO Ptuj
Petek, 12. maj, ob 19.00 Lahko noč in srečno. Ob 21.00 Hiša debele mame 2. Sobota, 13. maj, ob 19.00 Ledena doba 2. Ob 21.00 Hiša debele mame 2. Nedelja, 14. maj, ob 19.00 Ledena doba 2. Ob 21.00 Hiša debele mame 2
KOLOSEJ Maribor
Petek, 12. maj, ob 16.30, 18.00, 19.10, 20.40, 21.50 in 23.25 Misija: nemogoče 3. Ob 16.10, 18.50, 21.30 in 00.10 Insajder. Ob 17.10, 19.40, 22.00 in 00.20 Opazujemo te. Ob 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 17.00, 18.55, 20.50 in 22.50 Film, da te kap 4. Ob 20.20 in 23.00 V kot vroče maščevanje. Ob 16.25, 18.30, 20.30 in 22.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 16.20 in 18.20 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 16.^15, 18.40, 21.00 in 23.20 Razvajene Parižanke. Ob 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 Srečnež Slevin
Sobota, 13. maj, ob 12.40, 13.50, 15.20, 16.30, 18.00, 19.10, 20.40, 21.50 in 23.25 Misija: nemogoče 3. Ob 13.30, 16.10, 18.50, 21.30 in 00.10 Insajder. Ob 14.50, 17.10, 19.40, 22.00 in 00.20 Opazujemo te. Ob 13.00, 15.10, 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 13.05, 15.00, 17.00, 18.55, 20.50 in 22.50 Film, da te kap 4. Ob 20.20 in 23.00 V kot vroče maščevanje. Ob 14.25, 16.25, 18.30, 20.30 in 22.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 14.20, 16.20 in 18.20 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 13.55, 16.15, 18.40, 21.00 in 23.20 Razvajene Parižanke. Ob 14.10, 16.40, 19.00, 21.20 in 23.40 Srečnež Slevin.
Nedelja, 14. maj, ob 12.40, 13.50, 15.20, 16.30, 18.00, 19.10, 20.40 in 21.50 Misija: nemogoče 3. Ob 13.30, 16.10, 18.50 in 21.30 Insajder. Ob 14.50, 17.10, 19.40 in 22.00 Opazujemo te. Ob 13.00, 15.10, 17.20, 19.30 in 21.40 Čez 30 pa še pri tastarih. Ob 13.05, 15.00, 17.00, 18.55 in 20.50 Film, da te kap 4. Ob 20.20 V kot vroče maščevanje. Ob 14.25, 16.25, 18.30 in 20.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 14.20, 16.20 in 18.20 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 13.55, 16.15, 18.40 in 21.00 Razvajene Parižanke. Ob 14.10, 16.40, 19.00 in 21.20 Srečnež Slevin.
Ponedeljek, 15. maj, ob 16.30, 18.00, 19.10, 20.40 in 21.50 Misija: nemogoče 3.
Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Insajder. Ob 17.10, 19.40 in 22.00 Opazujemo te. Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Čez 30 pa še pri tastarih. Ob 17.00, 18.55 in 20.50 Film, da te kap 4. Ob 20.20 V kot vroče maščevanje. Ob 16.25, 18.30 in 20.30 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 16.20 in 18.20 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 16.15, 18.40 in 21.00 Razvajene Parižanke. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Srečnež Slevin.
Hardeic 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80 vmw.belcont.si
NAŠA IZVEDBA ■ VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
priznauje za aa/bolfie dosežke r gradbeništva:
• ZA MONTAŽO PVC
poslovna skupina

OKEN IN VRAT > ZA PROIZVODNJO
Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:
r senčila |i'' zimski vrtovi \r izolacijske steklene fasade
|i''	okna
V	vrata
V"	garažna vrata
|i"	industrijska vrata
KAKOVOST JE PRVA
DANA BESEDA OBVEZUJE
Šenpetrska H.Maribor- Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 e-mail: avto.zebec@siol.net
Ponudba rabljenih vozil
3 I i
ZNAMKA	LETNIK	SIT CENA EUR		BARVA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2092	3.299.099	13.728,93	KOV. SREBRNA
BMWSERMA3:320D	2905/2096	6.299.099	26.247,76	KOV. ČRNA
FIATPUNTOSBS	1996	279.009	1.126,69	ZELENA
FORD FOCUS KAKAV. 1,8 TDI	2093	2.199.009	9.138,71	RDEČA
HDNDAACCDRD2,DI	1995	599.009	2462,83	KOV. SREBRNA
KIA PRIDE WAGDN 1.361X1	1999	399.009	1.627,44	KOV. SREBRNA
NISSANTERRANDII2.7D	2999/2991	3.299.099	13.728,93	KOV. BORDO RDEČA
RENADLT GRAND SCENIC 1,9 DCI	2994	4.099.009	17.067,27	KOV. SREBRNA
RENADLTLAGDNA1,9DCICDNC0RDE	2099	1.099.009	7.852,25	KOV.SRERRNA
VWGOLflVU	2991	1.549.009	6.426,31	RELA
VWG0LfV1,9TD1195 KM	2994	3.199.009	13.311,63	TEMNO MODRA
VW PASSAT 1,9 TD1130 KM LIMUZ.	2991	2.799.099	11.642,46	MODRA
VW PASSAT 2,0 TDI	2095	4.999.009	20.860,46	KOV.SRERRNA
VW POL01,3	1995	449.009	1.836,89	ČRNA
FORD GAUUffU TOI	1996	1.389.009	5.758,64	REIA
Cena v EUR je obraiunana po cantralnem paritatnem taiaju 239,640
Ptujska C. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avta.miklavz@eniail.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK CENA srr		€	BARVA
AUDIA41,9 TDI LIMUZ.	2D81	3.898.880	12.894,34	SRERRN
AUDIA42,BUMUZ.	2081 KUP. SLO	2.998.880	12.477,84	KOV. SIVA
AUDIAG1,9TDIKARAV.	1999	2.498.880	18.807,87	MODRA
BMW 318 D LIMUZ. MDDIF, NOVI MODEL 2D01		3.198.880	13.311,63	KDV. MODRA
BMW525TDSUMUZ.	1997	1.768.880	7.344,35	MODRA
BMWZ3CABRia	288D	3.398.880	14.146,21	MODER
FIAT BRAVA 1,4 SX	1996 PRV. REG. 97	548.880	2.253,38	KOV. ZELENA
0PELAST11A1,7TĐISEI£KTI0N	2D81	1.758.880	7.382,62	KOV. MODRA
OPEL MERIVA 1,7 DTI	2885	2.898.889	12.059,75	KOV. SIVA
PEUGEOT 2862,8 HDI BREAK	2882	1.988.880	8.304,12	KOV. MODRA
SSANGYDNGMUSS02,g	1998	1.438.880	5.967,28	SREBRN
TOYOTA YARIS 1,8	2084	2.148.880	8.939,96	KOV. ČRNA
VWGOLFICABRIO	1987	548.880	2.169,92	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2882	2.568.880	10.682,69	KOV. MODRA
VWSHARANUTDI	2892 KUP SLO	3.388.880	13.778,65	SRERRN
Na zalogi preko 40 vozil.			ina v EUR ie obračunana po ceniralnem paritetnem teiaiu 239,640	
UGODNA PONUDBA ROČNEGA ELEKTRIČNEGA ORODJA IZ METALKE
__ Akcija'.
mmm
ISKRA KB 69A
12.990.54,21 €
ISKRA 4613 S
13.500.-
56,33€
ISKRA HB 5127
19.990.83,42 €
V ČASU AKCIJE VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO DIAMANTNE REZALKE VSEH DIMENZIJ, ZIDARSKO TER OSTALO ORODJE.
Metalka Trgovina d.d.
Prodajni center Ptuj
Rogozniška 7, tel: 02/749 18 00
mm
Radko Kekec, s.p.
Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ruj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka
Letnik
(SIT)
m-
ro8DK)CUSmGONl,6	2002
ElffMAREAl,6l6VSX	1997
FMiPUffl01,2S!i:	2001
CITROEN XSA8A 1,4 ICOIPE	2000
MAZDA 323 C 1,51	1996
PEUGEOT 406 BREAK 2,0 HDI	2002
MERCEDES BENZ A160	1999
VOiyOV70 2,0 T4TO	1998
SEAT CORDOBA 1,4 KARAV.	2001
OPELVECrRAl,8l6VCDKARAV.	1997
EIATMEREA WEEKEND 1,9TD	1998
CITROEN XSARA 1,41 SX	1998 RENA10 MEGANE 1,4 l6V EXPRESSION 2002
PEUGEOT 307 2,0 HDI	2001
MAZDA323C1,5I	1996
TOYOTA ÏARIS 1,016V	1999
PEUGEOT 1061,01	1999 AlEA ROMEO 1561,816V T SPARK 1998
OPELCORSAl,OmcnY	1998
AUDI A6 2,4	1998
SEAT CORDOBA 1,4 JUBEIE	1998
RENAU11R5FIVE	1995 RENAUIT MEGANE CABRIOLET 1,616V 1999
PEUGEOT 2061,11	1999
TOYOTA ÏARIS 1,016V	2002
CITROEN XSARA 1,41 BREAK	2000
RENAUIT MEGANE 1,6 ERN	1996
RENAUIT TTOGO 1,216V	2001
RENAUIT LAGUNA 1,6 l6V	1998
VOLKSWAGEN POLO 1,0	1995
KIASEPHIA1,5GTX	1995
RENAUIT SCENIC 1,616VAIR	2002
_Informativni preračun po centralnem paritetnem tečaju 239,640 = 1
Cena
1.980.000	8.262,39
780.000	3.254,88
1.090.000	4.548,49
1.230.000	5.132,70
780.000	3.254,88
1.880.000	7.845,10
1.790.000	7.469,54
1.370.000	5.716,91
1.360.000	5.675,18
990.000	4.131,20
860.000	3.588,72
980.000	4.089,47
2.250.000	9.389,08
2.130.000	8.888,33
660.000	2.754,13
1.140.000	4.757,14
830.000	3.463,53
1.250.000	5.216,16
660.000	2.754,13
1.980.000	8.262,39
780.000	3.254,88
240.000	1.001,50
KOV. ČRNA KOV SREBRNA RDEČA KOVVIŠNIA KOV ČRNA Kovsm
1.890.000
1.020.000	4.256,38
1.530.000	6.384,58
1.200.000	5.007,51
560.000	2.336,84
1.120.000	4.673,68
1.220.000	5.090,97
460.000	1.919,55
320.000	1.335,34 2.180.000
KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV ZELENA BELA
KOV MODRA KOV ČRNA KOV MODRA KOV ZELENA KOV SREBRNA KOV SREBRNA RDEČA ČRNA
KOV MODRA RDEČA KOVSM KOV ZELENA KOV SV ZELENA KOV SV ZELENA BELA
KOVVIŠNIA KOV MODRA KOV SREBRNA SV. ZELENA KOV SREBRNA KOV SREBRNA
EUR
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACUA dr. denl. med. Zvonko Notesberg
lionovo 1, Ptui (ob iVIoribonki costi), toi.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V5 DNEH
možnost obroifnega odplaiila
NUMERO UNO
Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor
ALI IŠČETE UGODNI KREDIT ?
Ugodni avtomobilski in gotoviski krediti do 7 let, za vse zaposlene in upokojence tudi 09. Do 50 % obremenitve, star kredit ni ovira. Če niste kreditno spodobni, nudimo kredite na osnovi vašega vozila, ter le-asinge za vozila stara do 10 let. Pridemo tudi na dom.
Tel: 02/ 252-48-26, 041 750-560, 041 331-991, fax 02/ 252 48-23.

www.sinigoc.si
SAM>N
POHIŠTVA
UGODHA POSOJILA'
IC 02/2280110
SoliS d.aa 1 Rjglagova 24, Maribor J
SPUHUA79A, 2250 Ptuj, Tel.: 02/ 775 41 01, Faks: 02/ 775 41 O
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
do 10 % popusta na cene materiala in storitev Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.

p t u J
Organizira
TEČAJ ZA OPRAVLJANJE IZPITA ZA VODITELJA ČOLNA
TEČAJ SE BO PRIČEL 19. maja 2006 IN BO TRAJAL TRI DNI
PRIJAVITE SE LAHKO PREKO TELEFONA (VSAK DAN PO 15. URI): 041495 118 ali 041 791 005
oziroma preko e-maila: iiifo@ranca-ptuj.com
OB PRUAVIJE POTREBNO PLAČAT! 10.000 SIT KOTtZACiJE oziroma NAJKASNEJE DO 17. MAJA.
Prijave in plačilo kotizacije sprejemamo v klubskih prostorih BRODARSKO DRUŠTVO RANCA PTUJ oziroma v Raca baru vsak dan od 9. do 20. ure.
Vse potrebne informacije lahlo) dobite na teiefonsid števiiici 041495 118.
V majski številki revije SAD lahko med ostalim preberete o vzgoji in pridelavi sorte zlati delišes, o nevarnemu škodljivcu pravega kostanja - kostanjevi šiškarici, vplivu gojitvenih oblik na rast in rodnost češenj, gojitveni obliki guyot pri sorti refošk, opravilih v vinogradu, v
prilogi Vrtnine pa o preizkušanju sort endivije.
Revija Sad - 17 let z vami. Naročila: 040 710 209.
Otročje lahko.
še bolj preprosto do plina: uporabljate zdaj, plačate čez pol leta.
© 02 228 43 (35), (12), (66) www.plinarna-maribor.si
Q) PLINARNA MARIBOR
SKUP/NAOISTRABENZ
ZAPOSLIMO:
samostojnega RAČUNOVODJA
s VI. stopnjo izobrazbe, izkušnjami in večletno prakso.
Kandidate vabimo, da nam pošljejo v 8 dneh po objavi svojo prijavo na naslov:
STAR Ptuj, d. o. o., Puhova ulica 12 a, 2250 Ptuj
Akromis, d.o.o., -Rajko Bela s.p.
storitve in trgovina, Zabovci 85,2281 Markovci, tel.: 02/ 788 88 13
OGREVANJE, VODOVOD, PLIN
www.radio-tednik.si
ZAHVALA
Zlati babici in prababici
Barbari Leber
CIRIL-METODOV DREVORED 17, PTUJ
Hvala ti za vso dobroto in ljubezen, nikoli te ne bomo pozabili. V globoki žalosti
tvoji vnuki Saša, Milena, Petra, Aleš in pravnuk Leo
Pravijo,
da čas celi rane... Ničesar pa niso povedali o bolečini in spominih, ki so večni...
SPOMIN
In večna je tudi ljubezen do našega najdražjega sina in brata, ki je tiho, brez besed odšel 11. maja 1998.
Jani Vidovi~
IZ BARISLOVCEV 11 A
Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem prera-nem grobu in prinašate svečke.
Tvoji najdražji, ki te pogrešamo in smo te imeli radi
Minilo je ze leto dni, odkar nas k tebi vodijo poti. Na plošči črke nemo govorijo, da zate, dragi, svečke Ze leto dni gorijo.
SPOMIN
11. maja je minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
Anton Erbus
IZ DOKLEC 23, PTUJSKA GORA
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
TeZko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag. Še teZje je izi za vedno,
a najtežje je naučiti se Ziveti brez njega.
SPOMIN
7. 5. 2006 je minilo leto, odkar nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi
Anton Kova~ec
IZ @AMENCEV 5
Hvala vsem, ki ste v mislih z njim, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižgete svečko.
Vsi njegovi
Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in Zivi.
OSMRTNICA
V 54. letu starosti je nenadoma umrl naš
Peter Korsika
Od njega smo se poslovili v torek, 9. maja 2006, v ožjem družinskem krogu na ljubljanskih Žalah, kjer počiva v družinski grobnici.
Vsi njegovi
Hvala ti, mama, za rojstvo, življenje, hvala za čas, ljubezen, skrbi, hvala za bisere vtkane v trpljenje mama naj večna ti lučka gori.
V SPOMIN Tilika Junger
IZ VAREJE 15
1944 - 1996
Ni mogoče verjeti, da je 10. maja minilo deset let, odkar smo te nenadoma, prezgodaj izgubili, draga mamica, žena in babica.
Z bolečino v srcu se te spominjamo, ko obiskujemo tvoj
zadnji dom in naj nihče ne reče, da vse mine.
Misel in spomin na tebe ne bosta minila nikoli.
Hvala vsem, ki ob njenem grobu postojite in prižgete
svečko.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi naše ljubljene mame in stare mame
Pepce Kociper
IZ PTUJA, BEVKOVA 10
se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam pisno in ustno izrazili sožalje in nam s stiskom roke lajšali bolečino, njej pa darovali toliko prečudovitega cvetja in sveč. Zahvala tudi pevcem, govorniku, patru Marjanu, ki je opravil cerkveni obred.
Vsi njeni
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kod. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev, ne kličite me nazaj.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče
Barbare Leber
CIRIL-METODOV DREVORED 17, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, ki ste jo pospremili na zadnjo pot, ji darovali cvetje, sveče ter nam ustno in pisno izrazili sožalje. Posebej hvala medicinski sestri Marjani, sodelavcem Na tratah 4, podjetju Vinko Reš, podjetju Star, podjetju Door to Door, ge. sosedi Vesenjak, ge. Veri za poslovilne besede, pevcem, godbeniku za odigrano Tišino ter Pogrebnemu podjetju Ptuj. Vsem in vsakomur iskrena hvala.
V globoki žalosti hčerka Cvetka, sinova Milan in
Dušan z družinami
Ljubezen delo in trpljenje Tvoje je bilo življenje. Nam ostaja zdaj praznina in velika bolečina. Le srce in duša ve, kako boli srce, ko te več ni.
ZAHVALA
V 51. letu smo po kratki in hudi bolezni izgubili dragega moža, očeta in dedka
Daniela Cajnka
IZ RAKOVEC 39 PRI SV. TOMA@U
Iskrena hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem, govornikom, zdravstvenemu osebju iz Ormoža, podjetju Aura in 2. C/PT I Ekonomske šole Ptuj.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali.
Žalujoči: žena Antonija, hčerki Daniela z družino, Jožica z Gregorjem, sin Milan s Smiljano
Ugasnila je luč življenja, se prižgala luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina.
SPOMIN
Danes, 12. maja 2006, mineva eno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš dragi mož, očka, deda in tast
Franc Bel{ak
S POBRE@JA 140 A, VIDEM PRI PTUJU
2005 - 2006
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
ZAHVALA
V 85. letu se je 1. maja 2006 poslovil
Ivan - Janko Bezeljak
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti in sočustvovali z nami;
Zvezi združenj borcev, Policijski upravi Maribor in Klubu upokojenih delavcev MNZ Maksa Perca Ptuj, govornikoma Stanku Lepeju in Jožetu Lovrenčiču ter pevcem. Posebej se zahvaljujemo: osebju Doma upokojencev Ptuj -sestri Majdi in njenim sodelavkam na oddelku ter osebju Bolnišnice Ptuj - dr. Darku Jazbecu s sodelavci.
Žena Bernarda, hčerki Branka z Božom in Sonja s Francijem, vnukinja Nataša s Primožem in pravnuk Matic ter nečakinja in nečaka
Ko te nekdo za vedno zapusti, ko odnese s sabo del sebe, šele takrat spoznaš, da ga imaš rad bolj kot sebe.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše draga mame, babice in sestre
Kristine Kociper
IZ DORNAVE 56 C
se globoko zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v trenutkih bolečine in žalosti stali ob strani.
Hvala vsem za izrečene besede sožalja, za topel stisk roke, za darovano cvetje, sveče in maše in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Posebej hvala pogrebnemu podjetju Mir, pevcem, govornicama in g. župniku za opravljen obred.
Njeni najdražji
Spodnje Podravje • Dogovor sindikatov, delodajalcev in občin
Kmalu ustanovitev ekonomsko socialnega sveta
V dvorani Mestne občine Ptuj so se v torek, 9. maja, sestali predstavniki sindikatov, delodajalcev in žal le dveh občin z območja upravne enote Ptuj ter se dogovorili o postopku za ustanovitev ekonomsko socialnega sveta za Spodnje Podravje. Vodenje projekta so do ustanovitve zaupali podžupanu Miranu Kerinu.
Kot je uvodoma pojasnil sklicatelj omenjenega sestanka župan mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, je pobudo za ustanovitev ekonomsko socialnega sveta (ESS) za območje Spodnjega Podravja podal Rastko Plohl, predsednik Neodvisnih sindikatov Slovenije, sicer pa je vsa potrebna dela v zvezi s tem zaupal podžupanu Miranu Kerinu. Čelan je ugotovil, da v Sloveniji nedvomno obstaja interes, da delojemalci, delodajalci in predstavniki lokalne oblasti sedejo skupaj in si od časa do časa povejo, kaj je novega na tem področju, ter se dogovorijo, kaj je potrebno dodelati ali spremeniti. Sicer nima ESS zaenkrat še nobene moči, vsekakor pa je dobro, da ga imamo tudi na območju Spodnjega Podrav-ja, da bodo zadeve tekle bolj organizirano, je menil Čelan.
Pobudnik za ustanovitev ESS Rastko Ploh je pojasnil, da na državnem nivoju že nekaj časa deluje ekonomsko socialni svet, ki ga je ustanovilo več sindikatov skupaj, predvsem zato, da bi na ta način zagotovili večji nadzor nad tem področjem, predvsem pa, da bi vsi skupaj zagotovili boljše delovne in življenjske pogoje vsem delojemalcem, torej delavcem, obenem pa omogočili tudi boljši vpliv na reševanje morebitnih problemov ter boljši dialog z delodajalci in predstavniki lokalnih oblasti. ESS uspešno deluje tudi v Mariboru, vendar je pomembno, da imamo na območju Spodnjega Podravja svoj ekonomsko socialni svet, saj je na območju Ptuja več kot 70.000 prebivalcev.
Pobudo je v imenu Zveze društev upokojencev MO Ptuj prva pozdravila Silva Gorjup ter dodala, da je to nedvomno tudi v interesu okoli 40.000 upokojencev, ki delujejo v 41 društvih upokojencev na območju Spod-
njega Podravja, saj si tudi upokojenci prizadevajo za izboljšanje življenjskih pogojev in socialnega položaja upokojencev. Pobudo je podprla tudi Vlasta Stojak, direktorica ptujskega Urada za delo, ter ob tem spomnila na podatek, da je na območju 16 občin upravne enote Ptuj že okoli 44.000 brezposelnih oseb, kar pomeni 12 % prebivalstva s tega območja, ali 2 % več, kot je slovensko povprečje. Med brezposelnimi je kar 52 % žensk, zaskrbljujoče pa je predvsem, da je med temi tudi vse več mladih, starih do 27 let. Nadpovprečno visoko je tudi število tistih, ki zaradi slabega socialnega stanja prejemajo socialne korektive, takih je kar 64 %, zelo veliko pa je tudi število mladih, ki zaradi istih vzrokov prejemajo republiške štipendije, trenutno jih je 2700.
Pobudo za ustanovitev ESS je v imenu Centra za socialno delo podprl tudi Miran Kerin ter dodal, da se število upravičencev do socialne pomoči povišuje iz meseca v mesec, trenutno je na območju upravne enote Ptuj 3564 takih oseb, ki so jim v aprilu izplačali blizu 170 milijonov socialne pomoči, k temu pa je treba prišteti še okoli 180 milijonov, ki so jih izplačali za otroške dodatke. Tudi sekretar Območne obrtne zbornice Ptuj Janez Rižnar je prepričan, da je ustanovitev ESS potrebna, saj bo potem tudi lažje dogovarjanje in usklajevanje na področju zaposlovanja. Ugotavljajo, da je tudi med obrtniki preveč izkoriščanja in premalo spoštovanja zakonodaje. Starejši bi morali prepustiti delo mlajšim, pa tega ne upoštevajo, zato je preveč dela na črno, za kar imajo prijave že skoraj vsak teden. Dogajajo se, da ima nekdo gostinski lokal v njem, pa nobenega zaposlenega, da ima taksist po
Foto: M. Ozmec
Do ustanovitve ekonomsko socialnega sveta za Spodnje Podravje bo projekt vodil Miran Kerin.
Foto: M. Ozmec
Pobudo za ustanovitev ESS za Spodnje Podravje je podal Rastko Plohl (desno).
5 avtomobilov, pa nobenega zaposlenega ipd. Vsi ti izkoriščajo ljudi s pogodbenimi zaposlitvami, za kar ti dobivajo sramotno nizka plačila z izgovorom "delaj, sicer bom našel drugega".
Pobudo je v imenu območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Ptuj pozdravil tudi sekretar Boris Frajnko-vič, ki je ugotovil, da je ekonomsko socialno stanje med delavci izredno slabo. Izrazil je prepričanje, da če do sedaj ne bi bilo ESS na državnem nivoju, potem bi bilo stanje na področju delovno pravne zakonodaje še slabše, kot je, z njegovo ustanovitvijo za območje Spodnjega Podravja pa
bodo tudi delavci in sindikati s tega območja zagotovo dobili večjo moč.
Da je zadeva z ustanovitvijo ESS nastavljena v pravo smer, je bil prepričan tudi Vlado Marinič, predsednik Policijskega sindikata Po-dravja, ter ob tem opozoril na problematiko, ki je vse bolj prisotna tudi na našem območju. Ugotovil je, da je vse več sive ekonomije, delovanje inšpekcijskih služb pa je premalo učinkovito, tudi zaradi premajhnega števila inšpektorjev. Prisotne pa je seznanil, da je ustanovitev regijskega ESS tudi v predlogu novega zakona, ki je že v vladnem postopku.
Napoved vremena za Slovenijo
če Pankraca (12.) sonce peče, sladko vince v klet poteče.	^^
Danes bo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne bodo še nastale posamezne plohe. Ponekod po nižinah bo zjutraj kratkotrajna megla Jutri bo povečini sončno. Popoldne bo ponekod zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, ob morju 9, najvišje dnevne od 19 do 24 stopinj C. Obeti
V soboto bo prevladovalo sončno vreme. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma plohami in nevihtami. Nekoliko hladneje bo.

ODKUP DELNIC
STE SE POŠKODOVALI V PROMETNI NEZGODI, NA DELOVNEM MESTU ALI JAVNEM PROSTORU?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
fPDVRikGIUïh
Vmn. »IM«!. In IIOIIB. d.G.o. ^
PE PTUJ, Trstenjakova 5
1817
^miíAfKWit
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141_
-	garažna in dvorišina vrata -daljinski pogoni -kljníavniíarskadela
-	manjša gradbena dela
Ustanovitev ESS Spodnjega Podravja pa je v imenu Sindikata novinarjev Slovenije in njegovega predsednika Iztoka Jurančiča podprl tudi Martin Ozmec, sicer predsednik sindikata novinarjev Radia in Tednika Ptuj, ter ob tem opozoril tudi na številne probleme, ki tarejo 750 članov slovenskega novinarskega sindikata. Tudi pogoji za delo novinarjev v Spodnjem Podravju so vse težji, plačila pa iz dneva v dan nižja, nekateri delodajalci se poslužujejo enostranskih ukrepov, ne upoštevajo kolektivne pogodbe za poklicne novinarje, ki še vedno velja, poleg zmanjševanja pravic pa se dogajajo razni pritiski na novinarje, ki so posledica marketinških in lastniških interesov ali celo podaljšane roke politike, vse to pa resno ogroža avtonomnost novinarskega poklica, je poudaril Ozmec.
Žal sta se omenjenega sestanka od vseh povabljenih županov z območja upravne enote Ptuj udeležila le župan občine Videm Friderik Bra-čič in predstavnica občine Zavrč Marta Bosilj, zato sta oba predlagala, da bi o nameri za ustanovitev ekonomsko socialnega sveta za Spodnje Podravje seznanili tudi vse druge na kolegiju županov. Sicer pa so udeležencem sestanka predstavili tudi osnutek sporazuma o ustanovitvi ESS ter osnutek pravil o njegovem delovanju, ob koncu pa sklenili, da podpirajo skorajšnjo ustanovitev ekonomsko socialnega sveta za Spodnje Podravje ter da bo v sodelovanju s pravno službo Mestne občine projekt do ustanovitve vodil podžupan Miran Kerin v sodelovanju z Rastkom Plohlom.
M. Ozmec
Crna kronika
Neprevidno
prehiteval
avtomobil
Na regionalni cesti Ormož - Ljutomer, v naselju Pav-lovci, se je 3. maja ob 14.35 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana, štiri pa lahko. 17-letni voznik kolesa z motorjem je vozil iz smeri Ormoža proti Ivanjkovcem. Ko je pripeljal do pred seboj vozečega osebnega avtomobila, ki je zavzel položaj za zavijanje levo, je pričel prehitevati. Posledica tega je bila, da je voznik kolesa z motorjem trčil v levi bočni del osebnega avtomobila. Zaradi poškodb je bil voznik kolesa z motorjem z reševalnim vozilom odpeljan v SB Ptuj, potniki v osebnem avtomobilu pa so zdravniško pomoč iskali sami.
Voznik umrl ukleščen v avtomobil
Na cesti Ormož-Ptuj, izven naselja Moškanjci, se je 26. aprila ob 10.25 zgodila prometna nesreča, ko je 79-letni voznik osebnega avtomobila ford focus, doma iz okolice Ormoža, pripeljal v križišče lokalne in prednostne glavne ceste. Zapeljal je preko glavne ceste in zaprl pot vozniku tovornega avtomobila, ki ga je tedaj iz njegove leve strani, iz smeri Gorišnice proti Ptuju, pripeljal 45-letni slovenski državljan. Ta je kljub zaviranju in umikanju zadel v levi bočni del osebnega avtomobila. Voznik osebnega avtomobila je ostal ukleščen v vozilu, iz njega so ga rešili ptujski gasilci. Zaradi poškodb je na kraju nesreče umrl.
S ceste v betonski robnik
51-letni voznik kolesa z motorjem, doma iz okolice Ormoža, je 24. aprila ob 22.30 vozil po lokalni cesti iz smeri Polencev proti Moškanjcem. V levem ovinku je zapeljal v desno, izven vozišča, kjer je s prednjim kolesom trčil v betonski robnik, zaradi česar je padel po vozišču in se poškodoval. Odpeljan je bil v ptujsko bolnišnico.
hitriKREDIT.com
Tel.: 02/ 771 15 41
PrešBinovH \Jf Ptuj
Triple A-Invegt d.0.0.. Jurčičeva 6, Maribor
STE BILI POŠKODOVANI
p^raVna^ v prometni
—v	NEZGODI?
^ ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 tel'I^iSÎ 080 1 3 1 4
ABA
PTUJ
B>il|lntniuit.|l.
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
ŠtuM 26a I SmerGrajena^ Tel.: 02 787.86-70, 041 716-251
Klas GM
PODVINC115, PTUJ
TEL 02 746 03 81 GSM 031 341 532
PRODAJA IN MONTAZA
lesena okna
JELOVICA