DOLENJSKI LIST - Št. 8 (1283) - 21. februarja 1974
SKUPSCINSKI
DOLENJSKI LIST
za občine ČRNOMELJ, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE
Letnik XI.
Novo mesto, 21. februarja 1974
Št. 5
VSEBINA
OBČINA METLIKA:
50.	Odlok o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve ter spremembe kulture zemljišč
OBČINA NOVO MESTO:
51. Družbeni dogovor o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Novo mesto
52. Sklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo vodovoda in komunalno de-
javnost na območju krajevne skupnosti Bela cerkev OBČINA RIBNICA:
53. Odlok o amortizacijski dobi stanovanjskih hiš
54. Odlok o ukinitvi odloka o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Ribnica
55. Odlok o začasnem financiranju dejavnosti Temeljne telesnokultume skupnosti Ribnica
56. Odlok o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
57. Sklep o razgrnitvi zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko gradnjo naselja Breg-Grič
OBČINA METLIKA 50.
Na podlagi 1. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS št. 27/72) in 119. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 9. 1973 sprejela
ODLOK o začasni splošni prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč ter prepovedi graditve ter spremembe kulture zemljišč
1. člen
Da se zagotovi možnost smotrne in urejene izgradnje stanovanjskih in drugih objektov, nemotena izdelava zazidalnih načrtov ali uvedba razlastitve zemljišč, se na območju občine Metlika razglasi splošna prepoved prometa z zemljišči, prepoved parcelacije zemljišč, prepoved graditve in spremembe kulture zemljišč (v nadaljnjem besedilu: splošna prepoved) na območjih, ki so namenjena za graditev stanovanjskih, komunalnih in drugih objektov.
2. člen
Določbe 1. člena tega odloka veljajo za območje mesta Metlika.
3. člen
Določba 1. člena ne velja za geodetsko izmero in druga pripravljalna dela, ki so potrebna za izdelavo zazidalnega načrta ali za raz-
lastitev oziroma prenos pravice uporabe na zemljiščih ali za omejitev drugih pravic na njih v splošnem interesu.
4. člen
Grafični prikazi so sestavni deli tega odloka.
5. člen
Gradbeni objekti in naprave na zemljiščih iz 2. člena tega odloka se smejo prezidavati ali obnavljati le z dovoljenjem za urbanizem pristojnega občinskega upravnega organa.
6. člen
Vsi zahtevki za graditev, parcelacijo in odmero zemljišč ter za promet z zemljišči, vloženi pred uveljavitvijo tega odloka, se obravnavajo po doslej veljavnih predpisih.
7. člen
Splošna prepoved velja:
a) za čas sprejetja zazidalnega načrta za celotno območje oziroma njegov del,
b) dokler ne postane odločba o razlastitvi pravnomočna, vendar ne dalj kot tri leta.
8. člen
Grafični prikaz območij iz 2. člena tega odloka je na vpogled občanom in organizacijam pri občinskem upravnem organu, pristojnem za urbanizem, pri Komunalnem podjetju v Metliki in pri Geodetski upravi SOb Črnomelj.
9. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri oddelku za inšpekcijske službe Sob Novo mesto.
10.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 010-4/73
Datum: 28. 9. 1973
Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, l.r.
' OBČINA NOVO MESTO 51.
Na podlagi 5. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) v nadaljnjem besedilu: zakon/
sklenejo
• Kmetijska zadruga „Krka“ Novo mesto, Kmetijska zadruga Žužemberk, Dolenjska vodna skupnost, Kmetijsko izobraževalni center Grm, Gozdno gospodarstvo Novo mesto, Skupščina občine Novo mesto, Občinska konferenca SZDL Novo mesto, Krajevne skupnosti, Bela cerkev, Birčna vas, Brusnice, Bučna vas, Dolenjske Toplice, Gabije, Hinje, Mali Slatnik, Mima peč, Novo mesto, Orehovica, Otočec, Pod-
gad, Prečna, Stopiče, Straža, :ntjemej, Škocjan, Šmaijeta in Žužemberk (v nadaljnjem besedilu: podpisniki),
DRUŽBENI DOGOVOR o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti na območju občine Novo mesto
I.
1. S tem družbenim dogovorom določajo podpisniki pravice in obveznosti, ki jih sprejemajo za izvajanje zakona ter temeljna izhodišča kmetijske zemljiške politike na območju občine Novo mesto v skladu z zakonom in tem družbenim dogovorom.
Ta družbeni dogovor opredeljuje tudi materialne obveznosti podpisnikov do kmetijske zemljiške skupnosti v občini Novo mesto.
2. Podpisniki soglašajo, da ustanovijo za območje občine samoupravno skupnost — kmetijsko zemljiško skupnost v občini Novo mesto in ji v skladu z zakonom poverjajo pravice in dolžnosti oblikovanja, vodenja in nadzora izvajanja kmetijske zemljiške politike v občini, razen v tistih zadevah, ki so v skladu z zakonom v pristojnosti občinske skupščine, občinskih upravnih organov, oziroma so temeljna samoupravna pravica delavcev oziroma kmetov v organizacijah združenega dela, podpisnicah tega dogovora.
3. Kmetijska zemljiška skupnost je dolžna sprejemati v me-
jah, določenih z zakonom in s tem družbenim dogovorom, stališča in ima pravico dajati predloge v vseh zadevah v njeni pristojnosti oziroma predlagati organom podpisnic stališča in ukrepe, ki zadevajo pristojnost drugih podpisnic, če se ta sta-,lišča in predlogi nanašajo na kmetijsko zemljiško politiko v občini.
4. Kmetijska zemljiška skupnost je pravna oseba.
Njena notranja organizacija je opredeljena s statutom, ki ga sprejme skupščina kmetijske zemljiške skupnosti v občini, potrdi pa občinska skupščina.
.Skupščino.	skupnosti
sestavljajo voljeni delegati podpisnic v takšnem razmerju, da so enakomerno in enakopravno zastopani vsi interesi na področju kmetijske zemljiške politike v občini, kakor to določa statut kmetijske zemljiške skupnosti.
Za izvajanje sprejete politike izvoli skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvršni odbor in poravnalni svet skupnosti, kakor tudi ustrezne komisije, še zlasti pa naslednje:
— za pripravo in spremljanje prostorskega načrta za območje občine,
— za razvijanje proizvodnega sodelovanja med kmeti in kmetijskimi organizacijami,
— za usmerjanje prometa s kmetijskimi zemliišči.
— za prostorsko-ureditvene operacije in
— za skupne pašnike.
5. Zaradi interesa vseh podpisnikov za smotrno razpolaganje s kmetijskimi zemljišči v družbeni lastnini, ki niso v uporabi kmetijskih organizacij iz 4. člena zakona, kakor tudi za usmerjanje obdelave kmetijskih zemljišč, ki jih ponudijo skupnosti v trajno ali začasno uporabo kmetje in občani, upravlja kmetijska zemljiška skupnost, občinski kmetijski zemljiški sklad.
Podrobnejše določbe o razpolaganju s skladom iz prejšnjega odstavka so podane v statutu zemljiške kmetijske skupnosti.
II.
6. Podpisniki ugotavljajo, da so temeljne naloge kmetijske zemljiške skupnosti v občini Novo mesto zlasti naslednje:
6.1.	Skrb za pravilno rabo kmetijskih zemljišč v občini in sodelovanje pri planiranju prostora v občini (strokovna priprava elementov za prostorski plan občine v sodelovanju z urbanističnimi organizacijami in občinskimi organi; sodelovanje pri sprejemanju občinskih prostorskih planov; dajanje mnenja k predlogu za spremem-
bo namembnosti kmetijskih zemljišč; dajanje soglasja k lokacijskim dovoljenjem -na območju, ki niso zajeta z urbanističnimi akti občinske skupščine; evidenca o neobdelanih zemljiščih na območju občine in strokovna pomoč obdelovalcem za njihovo boljše izkoriščanje ter predlaganje ukrepov za prenos teh zemljišč v kmetijski zemljiški sklad v občini).
6.2. Spodbujanje razvoja različnih oblik proizvodnega sodelovanja med kmeti, kmetijskimi organizacijami združenega dela (sodelovanje pri prometu s kmetijskimi zemljišči, kot usmerjevalec pri uveljavljanju prednostne pravice nakupa s strani kmetijskih organizacij združenega dela in kmetov za neposreden odkup in zakup zemljišč s strani obdelovalcev ter posredovanje teh zemljišč v racionalno, sodobno in visoko produktivno kmetijsko proizvodnjo, zlasti v kooperaciji in v organizacijah združenega- dela; pospeševanje združevanja dela in sredstev kmetov in kmetijskih organizacij na podlagi trajnejših razmerij; odkup in posredovanje v proizvodnjo zemljišč, ki se bodo sprostile po določbah zakona o maksimumu za nekmete in po določbah zakona o dedovanju; skrb za proglasitev perspektivnih, zlasti kmetij kmetov, kooperantov, za zaščitene).
6.3. Gospodarjenje s skladom kmetijskih zemljišč v občini.
6.4. Priprava agrarnih operacij in sodelovanje pri njihovi izvedbi (priprava in planiranje območij, kjer naj bi se izvajale agrarne operacije; skrb za dopolnitev kmetijskih razvojnih planov v občini, s programom razreševanja problemov agrarne strukture; poskusi zbliževanja nesoglasij udeležencev operacij preko poravnalnega sveta skupnosti; dajanje pobud za zamenjavo kmetijskih zemljišč, arondacije, komasacije, melioracije in druge posege, organiziranje javne razprave o projektu; sklepanje pogodb o izvajanju del pri komasacijah; sklepanje pogodb o načinu obdelave na območjih, kjer se uporabljajo znatna družbena sredstva za urejanje zemljišč).
6.5 Sodelovanje pri določanju in dodeljevanju skupnih pašnikov.
6.6. Kmetijska zemljiška skupnost sprejme v roku 6 mesecev po dokončnem konstituiranju (po izvolitvi stalne skupščine in njenih organov) program svojega dela kot trajno podlago samoupravnega urejanja razmerij, ki nastajajo med delavci, kmeti in občani v zvezi
z razpolaganjem s kmetijskimi zemljišči na območju občine.
Program sprejme skupščina skupnosti potem, ko so ga obravnavali samoupravni organi vseh podpisnikov.
7. Na podlagi programa skupnosti sprejme skupščina skupnosti vsako leto letni program dela in letni finančni načrt skupnosti.
8. Skupnost lahko ustanovi za opravljanje strokovnih zadev v njeni pristojnosti strokovno službo ali poveri to delo drugi strokovni službi.
Podpisniki si bodo prizadevali, da se zadeve kmetijske zemljiške politike, ki so širšega regionalnega pomena, rešujejo usklajeno in sporazumno med kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi na območju regije. V zvezi s tem lahko ustanovijo regijsko strokovno službo.
III.
9. Sredstva kmetijske zemljiške skupnosti v občini so:
a) kmetijska zemljišča v kmetijskem zemljiškem skladu v občini,
b) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost s prodajo, prenosom pravice uporabe na kmetijskih zemljiščih oziroma z dajanjem v zakup kmetijskih zemljišč kmetijskega zemljiškega sklada na območju občine,
c) sredstva, ki jih pridobi kmetijska zemljiška skupnost od podpisnikov tega družbenega dogovora,
č) sredstva po 55. členu (2. odstavek) zakona o kmetijskih zemljiščih,
d) sredstva iz drugih virov, ki jih opredeljuje ta družbeni dogovor.
10. Za izvajanje programa in tekočih nalog kmetijske zemljiške skupnosti se podpisniki obvezujejo, da bodo s svojimi letnimi finančnimi načrti odstopili kmetijski zemljiški skupnosti sredstva v višini, ki ustreza stroškom za pokrivanje strokovne službe kmetijske zemljiške skupnosti v občini in za regijsko službo, če bo ta ustanovljena.
11. Podpisniki se obvezujejo za naloge v skupnem interesu tudi posebej združevati sredstva pri kmetijski zemljiški skupnosti in sicer v skladu z njenim programom po posebnih pogodbah.
12. Skupnost lahko na podlagi sklepa svoje skupščine in predpisa skupščine občine združuje za izvedbo posebnih nalog, zlasti nalog iz VII. poglavja zakona o kmetijskih zemljiščih (9. člen zakona), ki so v interesu vseh ustanovi-
teljev, prispevek pri zainteresiranih kmetih, delavcih kmetijskih organizacij in občinah.
13. Skupščina občine se še posebej zavezuje, da bo za financiranje programa kmetijske zemljiške skupnosti v občini sprejela:
a) najkasneje v 2 mesecih po sklenitvi tega družbenega dogovora odlok po 55. členu zakona, s katerim bo zavezala vse, ki spreminjajo namembnost kmetijskega zemljišča iz 1. odstavka
13.	člena zakona (razen v primerih iz 2. odstavka navedenega člena), da plačajo na poseben račun, ki ga določi kmetijska zemljiška skupnost, pred izdajo gradbenega dovoljenja, posebej prispevek kmetijski zemljiški skupnosti.
Občinska skupščina bo tudi predpisala način pobiranja prispevka iz prejšnjega odstavka za objekte regionalnega pomena, za katere ne izdajajo občinski upravni organi lokacijskega oziroma gradbenega dovoljenja.
b) Občinska skupščina bo z letnim finančnim načrtom odstopila kmetijski zemljiški skupnosti za izvajanje njenih nalog tudi del sredstev, ki se zberejo iz davka na promet nepremičnin iz naslova prometa s kmetijskimi zemljišči.
14. Podpisniki se tudi zavezujejo, da bodo skupno ali posamič v utemeljenih primerih s posebnim soglasjem kmetijske zemljiške skupnosti dajali potrebne garancije za kredite, ki jih bo najela za naloge iz programa.	IV
15. Kmetijska zemljiška skupnost lahko prevzame za podpisnike v skladu s posebnimi pogodbami tudi naloge, ki niso opredeljene s tem družbenim dogovorom.
16. Družbeni dogovor velja za sklenjen, ko ga sprejmejo:
— skupščina občine na seji,
— vse krajevne skupnosti na svojih svetih,
— organizacije združenega dela na pristojnih samoupravnih organih. y
17. Spremembe in dopolnitve tega družbenega dogovora so možne le na način in po postopku, kakor je bil sklenjen.
Pobudo za spremembo in dopolnitev lahko da vsak čas tudi kmetijska zemljiška skupnost po sklepu svoje skupščine.
18. Podpisniki soglašajo, da iniciativni odbor za ustanovitev kmetijske zemljiške skupnosti skliče začasno skupščino kmetijske zemljiške skupnosti, in sicer najpozneje v enem mesecu po sklenitvi tega družbenega dogovora.
Začasna skupščina se izvoli
po načelih 3. odstavka 4. točke tega družbenega dogovora in lahko polnopravno odloča o zadevah iz svoje pristojnosti po zakonu in tem družbenem dogovoru.
Začasna skupščina kmetijske zemljiške skupnosti izvoli začasni izvršni odbor skupnosti in sprejme začasni statut.
Začasni izvršni odbor je dolžan v roku 3 mesecev po izvolitvi začasne skupščine poskrbeti za sklic redne skupščine in dokončno konstituiranje kmetijske zemljiške skupnosti v občini.
19. Ta družbeni dogovor je sestavljen in podpisan v treh primerkih, ki jih hrani kmetijska zemljiška skupnost.
20. Ta družbeni dogovor prične veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-09/73
Datum: 11. 12. 1973
Podpisniki
52.
Na podlagi 42. člena statuta krajevne skupnosti Bela cerkev, 4. člena zakona o referendumu (Uradni list SRS št. 29/72) in 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SR Slovenije št. 3/73) je svet krajevne skupnosti Bela cerkev na podlagi zbora volivcev po volilnih enotah v času od 22. 11. 1973 do 6. 12.
1973,	na svoji seji dne 16. 1. 1974 sprejel
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo vodovoda in komunalno dejavnost na območju krajevne skupnosti Bela cerkev
I.
Za območje krajevne skupnosti Bela cerkev se razpiše referendum za \ uvedbo krajevnega samoprispevka za gradnjo vodovoda in komunalno dejavnost, ki jo opravlja krajevna skupnost Bela cerkev.
II.
Za izvedbo pod točko I. navedenih dejavnosti bi bila potrebna sredstva v višini 600.000 din, ki bi se zbrala z uvedenim krajevnim samoprispevkom.
Zbrana sredstva v prvem letu zbiranja samoprispevka v predvidenem znesku 120.000 din bi se uporabila za:
— gradnjo vodovoda v višini	75 %
— komunalne dejavnosti	25 %
V	nadaljnjih štirih letih bi se odstotek vlaganja sredstev spreminjal na podlagi vsakoletnega programa dejavnosti krajevne skupnosti, ki bi ga sprejeli zbori občanov.
III.
Samoprispevek zaposlenih in upokojencev bi se obračunaval in plače-
val ob vsakem izplačilu osebnega dohodka ali pokojnine, obračunavale pa bi ga delovne organizacije oziroma podružnica skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Zavezancem iz točke VIII. pod 2. in 3. tega sklepa bi odmerjala in pobirala samoprispevek davčna uprava v rokih in na način, ki velja po zakonu o davkih občanov.
IV.
Za izvajanje dejavnosti, ki bi se financirale s samoprispevkom, je odgovoren svet krajevne skupnosti.
V.
Nadzor nad zbiranjem in uporabo samoprispevka bodo imeli občani ob obravnavi finančnega poročila na zborih občanov, vsak občan pa bo imel pri blagajni krajevne skupnosti vsak čas pravico vpogleda evidenc o zbiranju in uporabi sredstev samoprispevka.
VI.
Pravico glasovati na referendumu imajo občani, ki so vpisani v splošni volilni imenik za naselje krajevne skupnosti Bela cerkev in tudi občani, ki so zaposleni, če tudi nimajo splošne volilne pravice.
VII.
Referendum bo v nedeljo, dne 17. marca 1974 od 6. do 20. ure na glasovalnih mestih, ki jih na predlog krajevne skupnosti določi občinska volilna komisija.
VIII.
Na referendumu glasujejo volilci neposredno in tajno z glasovnico. Na glasovnici je naslednje besedilo:
GLASOVNICA
Referendum, dne 17. marca 1974 o uvedbi krajevnega samoprispevka v denarju za gradnjo vodovoda in ostale komunalne dejavnosti, s katerim upravlja krajevna skupnost na območju krajevne skupnosti Bela cerkev. Krajevni samoprispevek bi bil predpisan za dobo pet let, in sicer od 1. aprila 1974 do 31. marca 1979, ki bi ga plačevali:
1. delavci in upokojenci v višini 1 % neto osebnih dohodkov in pokojnin,
2. obrtniki, gostilničarji in drugi občani z lastnimi dohodki v višini 2 % od davčnih osnov,
3. lastniki zemljišč v višini 2 % od katasterskega dohodka.
Plačevanja samoprispevka bi bili oproščeni:
1. zavezanci, katerih osebni dohodek ali pokojnina ne presega 1.000,00 din mesečno,
2. zavezanci, katerih dohodek od kmetijskih zemljišč ne presega 1.000,00 din letno,
3. vajenci, dijaki in študentje od vajeniških nagrad oziroma štipendij,
4. invalidi, katerih invalidnost presega 70
Samoprispevek se ne bi plačeval tudi od socialnih podpor, priznavalnin in otroškega dodatka.
Zbrana sredstva bodo v celoti porabljena za namene, navedene v prvem odstavku glasovnice.
GLASUJEM „ZA“	„PROTI“
Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo „ZA“, če se strinja z uvedbo samoprispevka, sicer pa besedo „PROTI“.
IX.
Za postopek o referendumu se smiselno uporabljajo določila zakona o volitvah odbornikov občinskih skupščin. Postopek vodi in ugotovi izid glasovanja občinska volilna komisija.
X.
Sredstva za izvedbo referenduma se zagotovijo v finančnem načrtu . KS Bela cerkev za leto 1974.
XI.
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objaVi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 27/74
Datum: 23. 1. 1974
Predsednik sveta krajevne skupnosti MARKO AJDNIK, 1j.
OBČINA RIBNCA 53.
Skupščina občine Ribnica je po 2. členu zakona o stanarinah (Ur. 1. SRS, št. 50/72) in 140. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/71) na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 27. 12. 1973 sprejela
ODLOK o amortizacijski dobi stanovanj skih hiš
1. člen
Stanovanjsko podjetje nadomešča v obliki amortizacije vrednosti stanovanjskih hiš, ki so bile vnešene v sklad stanovanjskih hiš stanovanjskega podjetja.
Obveznost plačevanja amortizacije se nanaša na dokončane stavbe, ki opravljajo ustrezno funkcijo v dejavnosti stanovanjskega podjetja.
2. člen
Amortizacijska doba stanovanjskih hiš znaša:
1. za zidane zgradbe iz opeke in armiranega betona ali armiranega betona in kakega trdnega drugega materiala: amortizacijska doba 100 let, amortizacijska stopnja 1 %.
2. Montažne zgradbe in zgradbe iz mešane konstrukcije: amortizacijska doba 80 let, amortizacijska stopnja 1,25 %.
3. Montažne zgradbe iz lahkih materialov (les in drugj material): amortizacijska doba 50 let, amortizacijska stopnja 2 %.
3.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1974 dalje.
Številka: 36-5-74-01
Datum: 8. 2. 1974
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, Lr.
54.
Na podlagi zakona o poklicnem izobraževanju in urejanju učnih razmerij (Ur. 1. SRS, št. 26-149/70) in 140. člena statuta občine Ribnica, je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 31. 1. 1974 sprejela
ODLOK o ukinitvi odloka o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Ribnica
1. člen
Ukine se odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Ribnica.
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 12-1-74-01
Datum: 31. 1. 1974
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, Lr.
OBRAZLOŽITEV k odloku o ukinitvi odloka o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Ribnica
Z ozirom na izid zakona o poklicnem izobraževanju in o urejanju učnih razmerij je vprašanje nagrajevanja vajencev (učencev) urejeno tako, da delovne organizacije vprašanje nagrajevanja vajencev določijo s svojimi splošnimi akti. Nagrade, ki jih plačujejo zasebni obrtniki svojim vajencem, pa ne smejo biti manjše, kakor jih delovne organizacije iste panoge plačujejo svojim vajencem.
Vsled navedenega odlok o določitvi najnižje mesečne nagrade vajencev v občini Ribnica ni bil več v skladu z zakonom.
Ribnica, 29. 1. 1974
Oddelek za gospodarstvo in finance
55.
Na podlagi 12. člena zakona o telesnokulturnih skupnostih (Ur. list SRS št. 20/73) in 139. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/71) je občinska skupščina Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnostih dne 31. januarja 1974 sprejela
ODLOK o začasnem financiranju dejavnosti Temeljne telesnokulturne skupnosti Ribnica
1.	člen
Po uveljavitvi samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za fi-
nanciranje dejavnosti temeljne telesnokulturne skupnosti Ribnica za leto 1974, najdalj pa do 31. 3. 1974, zagotavljajo sredstva za financiranje dejavoosti temeljne telesno* kulturne skupnosti Ribnica delavci s prispevkom iz svojega dohodka (v nadaljnjem besedilu: prispevek) po tem odloku.
2. člen
Prispevek se plačuje po stopnji
0,54 od bruto osebnih dohodkov.
3. člen
Prispevek obračunava, odteguje in vplačuje izplačevalec osebnega dohodka ob izplačilu osebnega dohodka.
Prispevek se izloča na račun temeljne telesnokulturne skupnosti 51310-643-13325 pri službi družbenega knjigovodstva Ribnica.
Ce je stalno prebivališče delavca oziroma njegove ožje družine v drugi občini, se prispevek vplačuje na račun temeljne telesnokulturne skupnosti na območju občine, v kateri ima delavec oziroma njegova ožja družina stalno prebivališče.
4. Člen
Prispevek, obračuhan in plačan po 1. členu tega odloka, se šteje kot akontacija in se dokončno poračuna s prispevkom, uvedenim s samoupravnim sporazumom o zagotovitvi sredstev za financiranje dejavnosti temeljne telesnokulturne skupnosti Ribnica za leto 1974.
Poračun iz prejšnjega odstavka mora biti opravljen najpozneje do 30.4. 1974.
5. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu s tem, da se prispevek obračunava in vplačuje za osebne dohodke, izplačane od 1. januarja
1974.
Številka: 402-3-74-01
Datum: 23. 1. 1974
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r.
56.
Na podlagi 2. odstavka 55. člena ter 1. odstavka 9. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73) ter na podlagi 140. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list št. 13/71) je skupščina občine Ribnica na seji občinskega zbora in zbora delovne skupnosti dne 31. 1. 1974 sprejela
ODLOK o prispevku za spremembo namembnosti kmetijskih in gozdnih zemljišč
1.	člen
Zaradi zagotovitve sredstev za potrebe kmetijske zemljiške skupnosti, zlasti pri izvajanju njenih nalog varstva kmetijskih zemljišč, se s tem odlokom določa prispevek za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč ( v nadaljnjem besedilu: prispevek).
2. člen
Kot kmetijska zemljišča po tem zakonu se štejejo kmetijska zemljišča iz 2. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 26-236/73), gozdna zemljišča in nezazidana stavbna zemljišča iz 2. člena zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS, št. 27-254/72), za katera do uveljavitve tega odloka ni bilo izdano pravnomočno lokacijsko dovoljenje. .*
3. člen
Ob gradnji se spremeni namembnost tiste površine kmetijskega ali gozdnega zemljišča, na katerem leži gradbeni objekt in tisto, okoli gradbenega objekta ležeče zemljišče, s katerim razpolaga lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na tem zemljišču in ki je določeno z lokacijskim dovoljenjem.
4. člen
Prispevek se plača v enkratnem znesku od kvadratnega metra kmetijske površine in sicer:
- po 10,00 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov od I. do III. katasterskega razreda;
- po 6,00 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov IV. in V. katasterskega razreda;
- po 2,00 din od njiv, travnikov, vrtov in trajnih nasadov od VI. -
VIII.	katasterskega razreda.
Prispevek v višini po 2,00 din se plača ne glede na boniteto od kvadratnega metra gozda in drugih kmetijskih zemljišč, ki niso omenjena v prejšnjem odstavku.
• Ce se na kmetijskih ali gozdnih zemljiščih iz tretje alinee prvega odstavka tega člena in na kmetijskih zemljiščih iz prejšnjega odstavka gradijo bolnišnica, šola, vrtec, kmetijski proizvodni objekt ali kmetijski stanovanjski objekt, znaša prispevek po 0,50 din za kvadratfli meter.
5. člen
Zavezanec prispevka je lastnik oziroma imetnik pravice uporabe gradbenega objekta na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, katerega namembnost se spremeni.
6. člen
Prispevek odmeri na zahtevo zavezanca in ob predložitvi ustrezne dokumentacije občinski upravni organ, ki je pristojen za kmetijstvo.
7. člen
Plačilo prispevka se izvrši pred izdajo gradbenega dovoljenja na poseben račun kmetijske zemljiške skupnosti občine Ribnica.
Brez potrdila o plačanem prispevku ni mogoče izdati gradbenega dovoljenja.
8. člen
Prispevek po tem odloku mora plačati tudi tisti, ki je zgradil gradbeni objekt na kmetijskem ali gozdnem zemljišču, pa do dneva uveljavitve tega odloka ni dobil lokacijskega dovoljenja, čeprav je bilo takšno dovoljenje potrebno izdati (črna gradnja).
Plačilo prispevka po prejšnjem odstavku odmeri pristojni občinski upravni organ (prvi odstaVek 6.
člena) na prijavo kmetijske zemljiške skupnosti in ga naloži v plačilo zavezancu prispevka.
■\	9.	člen
Ce se spremeni namembnost kmetijskega ali gozdnega zemljišča zaradi gradnje cest, mostov, elektro-vodov ali podobnih objektov, za gradnjo katerih se ne izdaja lokacijsko dovoljenje, se plačilo prispevka izvrši ob začetku gradnje takih objektov na podlagi ustrezne gradbene dokumentacije.
Prispevek zaradi gradnje objektov iz prejšnjega odstavka se plača samo od kmetijskih in gozdnih površin, na katerih ti objekti ležijo.
10. člen
Prispevek po tem odloku se ne plača v primerih iz drugega odstavka 13. člena zakona o kmetijskih zemljiščih.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 320-3-74-01
Datum: 31. 1. 1974
Predsednik občinske skupščine Ribnica: BOGO ABRAHAMSBERG, l.r.
57.
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur.
1.	SRS, št. 16/67 in 27/72) je svet
za komunalne zadeve in urbanizem SOb Ribnica na svoji seji dne 28. 1. 1974 sprejel
SKLEP o razgrnitvi zazidalnega načrta za individualno stanovanjsko gradnjo naselja Breg — Grič
I.
Svet za komunalne zadeve in urbanizem občinske skupščine Ribnica razgrinja zazidalni načrt za individualno stanovanjsko gradnjo naselja Breg-Grič v prostorih občinske skupščine Ribnica in v prostorih pisarne krajevne skupnosti Dolenji Lazi.
II.
Zazidalni načrt iz prve točke tega sklepa bo razgrnjen 30 dni od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu od 7. - 15. ure.
III.
V	času razgrnitve si zazidalni načrt lahko ogledajo občani, državni organi, zavodi in delovne organizacije in dajo nanj svoje pripombe in predloge.
Stev.: 350-1-73-05
Datum: 8. 2. 1974
Predsednica sveta za komunalne zadeve in urbanizem pri SOb Ribnica: MILENA BOROVAC, l.r.
DOLENJSKI
s*
DOLENJSKI LIST — Št. 8 (1283) — 21. februaija 1974