Posamezna številka t Din, mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in
fio pošti dostavljen ist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru
POHEDEEJSKI
S£0VENEC
Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št 2050 la 29%. — Rokopisi m ne vračajo
Upravu; Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana I5.t79. Telefon štev. 254«
Vojska
Izredna seja
Abesinski cesar ukazal mobilizacijo
Ženeva, 29. sept. c. Danes zjutraj je prišla v Ženevo brzojavka abesinskega cesarja, s katero U» sporoča, da je izdal povelje za splošno mobilizacijo. V svoji brzojavki pravi cesar, da se je položaj tako zaostril na meji, da mora storiti ta korak samoobrambo. Vendar pa ostane cesar zvest načelom pakta Zveze narodov.
Odbor trinajstorice se bo jutri sestal k izredni seji, da obravnava o nastalem položaju.
Francija sc boji posledic
Pariz, 29. sept. AA. llavas poroča: Današnji listi podčrtujejo pomen poročila o včerajšnji seji italijanske vlade. Iz njena sklepajo, da je zdaj vojna v Vzhodni Afriki neizbežna. Listi sc boje posledic, ki bi jih utegnili imeti ti dogodki v Evropi. Oslabitev Italije v Evropi bi lahko povzročila druge, še resnejše dogodke. Začetek sovražnosti v Vzhodni Afriki je samo še vprašanje dni.
T udi Anglija bo mobilizirala
Pariz, 29. sept. «0euvre», ki ima dohre zveze I vlado, meni, da jc treba računati z začetkom
v Afriki
Zveze narodov
se %e
v
v Ženevi
začela!
vojaških operacij v Vzhodni Afriki, z delno mobilizacijo angleške vojne mornarice in i angleškim notranjim posojilom. Vsi ti dogodki obetajo Evropi še prav težke dni.
London, 29. septembra. Angleška vlada bo najela v svrho državne obrambe notranje posojdo 40 milijonov funtov šterlingov. To posojilo bo kratkoročno in se bo najelo za 5 ali 6 let.
Zveza narodov se bo razb'la?
Pariz, 29. se|it. «Matin» smatra, da je italijanska grožnja z izstopom iz Društva narodov dokaj pogojna, da pa je vendar popolnoma jasna. Italijanski politični krogi so prepričani, da Italija ne bo sama izstopila iz Društva narodov in da ji ho po vsej priliki sledila tudi Madjurska in še ena velika evropska država (Poljska?). Te glasove spravlja list v zvezo z verzijami, ki so se pojavile v zvezi z obiskom predsednika madjarske vlade Giiinhiisa v Nemčiji. Iz tega sklepu list na obseg dogodkov, ki hi utegnili nastati v Evropi, če Italija izstopi iz Društva narodov
obtsh
Kini, 29. sept. c. Tukaj se je danes razširila vest, da ho prihodnje dni prišel v Kini madjarski ministrski predsednik Gombiis.
Mussolini hoče vojsko
Pariz. 29. se|it. AA. Današnji «Matin» priob-čuje poročilo iz Rima, v katerem naglasa, tla v zadnjem času močno pospesujeju prevoz čet v Vzhodno Afriko. Tekom včerajšnjega dne je krenilo iz Napolija približno 10.000 vojakov. Za danes je napovedan odhod vsaj enakega števila vojakov. Že deset dni pričakujejo splošno napovedano mobilizacij« vseh fašističnih »il — To ho po vsej |>riliki tik pred začetkom	'inosti v
Vzhodni Afriki.
,'iddis Abeliu, 29. se|>t. c. Italijan- .o poslaništvo je narotilo italijanskemu konzulu v llararju, da naj takoj zapre prostore konzulata in odpotuje v Pjibiiti.
liiin, 29. sejit. llavas jioroča iz italijanskega vira: Uradno poročil« « včerajšnji seji italijanske vlade smatrajo v Rimu kot svečani akt. s katerim jc Italija pred vsem svetom in pred zgodovino zvalila odgovornost za vojno na države, ki v Ženevi ovirajo njeno akcijo. Volja Italije je sedaj krepkejša, kakor nikoli tega. Njena ekspanzija v Vzhodni Afriki je gotova stvar. Ni izključen«, da se b« v sedanjih okoliščinah vojaška akcija začela mnog« prej, nego se je govoril«.
Vt&z&ot	pssc€Šs edmka vlade
Cilj vlade je: svobodni državljani v svobodni državi!
Mostar, 29. septembra. Na potu iz Ercegnova v Mostar se je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič s svojim spremstvom ustavil v več krajih: v Plani, Koritih Gačkem in Ncvesinju, kjer se je zanimal za krajevne potrebe in obljubil, da jih bo upošteval. Iz Nevesinja se je i>odal predsednik vlade v Mostar, Vjer je bil z ogromnim navdušenjem vsega prebivalstva sprejet in imel na banketu lep in pomenljiv govor. O. predsednik vlade je dejal:
Nimamo druge želje kol mer! Narod nai dobi polno svobodo!
»Z radostjo sem na svojem |xMovanjti ugotovil da živi v teh krajih kljub težkim brigam še isto rodoljubje, ki je" priravljeno ix> potrebi na nove žrtve za kralja in domovino. Upamo, da teh hudih žrtev, ki so bile v preteklosti tako |>ogoste, tako kmalu ne ho treba. Ce je kje država, ki ve, kaj je voina, kaj so voine strahot "i težav- iv>tem je to naša država in naš narod! Naš narod, ki je dosegel svoj največji ideal, nuna seui.j n „i>uv druge želje, kakor želje do ohranitve pojiolnega miru. Naš program v sedanji dobi iniru, naj bo torej vlada resnične pravice in zakonitosti. Narod naj dobi fiol-no svobodo. Uvesti je treba popo no enakost vseh državljanov in vseh vercizjrovedi pred zakonom, enakost vseh pred državno oblastjo.«
Želimo v svoje kolo tudi Hrvate!
Predsednik vlade je nato govoril o težkih političnih in gosjKxlarskih razmerah, ki so nastale in umetno ustvarjale v preteklosti, tako. da so se pravoslavni in muslimani razdelili v dva sovražna tabora. To se ne da takoj in tako lahko popraviti, »toda jaz sem optimist«, je dejal dr. Stojadinovič, ter nadaljeval:	.
»Prepričan sem, da smo mi, ki smo zaceli, ki smo mogli ustvariti nekaj, kar je že bilo izgubljeno, namreč slogo med pravoslavnimi in muslimani, že j s tem dokazali popoen uspeh dela, ki smo ga za- | čeli. Prepričan sem, da ne boste klonili kljub vsem gospodarskim težkočam sedanje dobe in mimo vseh preizkušenj preteklosti.	|
Sporazum, ki smo ga sklenili, mislim, da bo koristil vsemu narodu. Prepričan sem — to vsi že- j jimo — da ga bomo razširili tudi na tiste, ki so s-.daj še na strani, za katere so mesta izpraznjena j in ki se morda nahajajo tudi za to mizo. Vsi želimo iskreno, naj bi sodelovali z nami. (Navdušeno ploskanje in odobravanje.)
Prepričan sem, da bo naša Hercegovina in Bosna, kjer se vere mešajo, da bo naša Hercegovina, ki je nekakšna mala Jugoslavija, kjer so zastopane vse tri veroizpovedi, da bo dala naša Hercegovina lep primer, kako naj bo v vsej državi, in kakšna osnova naj krepi državno upravo v kraljevini Ju-gcslaviji. O tem sem globoko prepričan in zato ne morem reči, da bi bil pretiran optimist. V uspeh verujem z istim upanjem, s katerim me je malo prej pozdravil vaš predsednik. Kar se mene in mojih tovarišev v vladi tiče, boino vse storili, da se tej veri in upanju, ki ju v nas jx>lagate, nikoli ne izneverimo.
S tem vas pozdravljam in se vam zahvaljujem za lopel in prisrčen sprejem v jx>nosnem Mostar-ju. Živeli!«
Prisotni so sprejeli govor g. predsednika vlade dr. Stojadinovič z nedeljivim odobravanjem in dolgotrajnim ploskanjem.
Sarajevo, 29. septembra.. Davi ob 9.30 se je predsednik vlade g. dr. Stojadinovič v spremstvu ministrov, bana primorske banovine Jablanoviča in večjega števila narodnih poslancev iu »enaiorjev zetske in primorske banovine odpeljal iz Mostarja v Sarajevo. Pri slovesu mu je občinstvo in vsemu spremstvu priredilo fionovne navdušene manifestacije.
Pri vhodu v mesto Sarajevo so goste sprejele čete konjenikov v živopisanih narodnih nošah, ki so prihiteli v Sarajevo iz vsega okraja. Množice o pripele z državnimi zatavami. Ves prostor na Marijinem dvoru, ki je bil določen za sprejem g. predsednika vlade iu njegovega spremstva, ie bil
okrašen z zastavami in zelenjem. Ze dolgo pred prihodom visokih gostov so se po ulicah in trgih zbrale ogromne množice meščanov in kmetovalcev iz vseh bližnjih in daljnih krajev.
Predsednik vlade g. dr. Stojadinovič je s svojim premstvom prispel na Marijin dvor točno ob 13. uri. V njegovem spremstvu so bili ministri dr. tichmen, ing. Bobič, Slosovič in Kaludžerič, ban zetske banovine Lukič, ban primorske banovine dr. Jablamovič, veliko število poslancev in senatorjev in drugi dostojanstveniki. Ko se je pojavil avtomobil predsednika vlade, je ogromna množica priredila visokim gostom navdušene ovacije. Navdušenega vzklikania -Živel predsednik vlade!«, »Živela kraljevska vlada!« ni bilo ne konca ne kraja.
Tu sla predsednika vlade in njegovo spremstvo sprejela prometni minister dr. Spaho in sarajevski načelnik Vikadžič. Sarajevski načelnik je pozdravil predsednika kraljevske vlade z govorom, v katerem je tolmačil veliko čast, ki ie zadela Sarajevčane z obiskom g. predsednika vlade in gg. ministrov. Po njegovem govoru je godba zaigrala državno himno. Zopet so se ponovile dolgotrajne ovacije kralju, kraljevskemu domu, predsedniku vlade in kraljevski vladi.
Ko e je vihar navdušenja polegel, je povzel besedo predsednik vlade in rekel:
Govor predsednika vlade
»Če je kje mesto, kjer so se križale poti Srbov in Hrvatov, katoličanov, muslimanov in pravoslavnih, spada med taka divna in najlepša vsekakor Sarajevo. Pravoslavni, muslimani in katoličani, Hrvati in Srbi lahko tu kakor nikjer drugod čutijo in morajo r	da so duša ene duše in kri iste
krvi. (Nava, j vzklikanje »Tako je!«, »Živel predsednik vlade«, »Živel dr. Spaho!«, »Živel dr. Kaludžerič!«.) Težki in burni so bili ne le dnevi, meseci in leta, marveč cela stoletja naše preteklosti, ko je močni sovražnik zlomil prvo in najstarejšo državo Jugoslavije in ko je naš narod padel v suženjstvo. Tuje vladavine so stoleja mučile naš narod vseh treh plemen, ga vodile na siromašno palico, mu vsiljevale celo svoj tuj jezik, običaje in zakone ter vrhutega zaorale tako globoke brazde, ki jih mora celo sedanjost zdraviti in izzdraviti. Le na podlagi ogromne življenjske sile našega naroda smo lahko prišli do tega, da se želje, delo in stremljenje naših sovražnikov, ki so si ga postavili z nalogo, ad nas uničijo, niso izpolnile. V težkih in burnih dneh naše zgodovine so se porajali in so neustrašno delali za dobrobit in veličino naroda naši narodni velikani iz vseh plemen Jugoslavije. Ako seže-m daleč v našo preteklost, lahko vprašam: Ali more kdo zanikati Mehmeda pašo Sokolo-viča, velikega vezirja, tedaj vsemogočnega turškega cesarstva, da ni delal kot pravi sin našega naroda? Za njegove dobe jc srbskohrvatski jezik zavzema! prvo mesto na sultanovem dvoru. Patrijaršija v Peči pa se je ohranjala skozi stoletja našega trpljenja in muk na podlagi njegove močne pobude in listine, ki jo je sam sestavil in izdal.
Pojdimo bliže in povejmo, da so bili Kara-dorde. Njegoš, dr. Krek in Strossmayer istih misli in istih stremljenj. In tudi bosanski frančiškani s svojo knjigo »Ugodni razgovori naroda slovensko-ga« in srbski duhovniki z evangelijem v eni roki in z mečem v drugi roki, so delali za isti cilj: za osvoboditev vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, za zedinjenje v skupno močno državo. Kljub tem velikim stremljenjem in delti naših veleumov in narodnih delavcev, se moramo zavedati, da so tež-koče preteklosti zapustile globoke praznine, celo med posameznimi deli taistega plemena, kaj Sele med tremi našimi plemeni Hrvatov, Srbov in Slovencev.
Jugoslovanski državljani morajo biti vsi enaki pred zakonom, svobodni v svobodni državi!
Zato je nas vseh sveta dolžnost, da stare brazde izravnamo, da stare rane izlečimo in da tako ozdravljenemu iti okreolienemu organizmu naše
države vlijemo novega duha brez vzdiha in pritožb, ker jc kraljevina Jugoslavija del« skupnih ■ioporov vseh treh |ilemen in mura biti skupit« ognjišče vseh Srbov, Hrvatov in Slovccev. Ujuhiti jili mora z istim žarom, greti z istim plamenom in hraniti z isto hrano: »Ni po babu ni po stričevima, več po pravdi Boga istinitoga!« (Viharno vzklikanje in odobravanje: Tako je! Živela kraljevska vlada!)
Jugaslavija ne sme hiti uduhni |irislau sam« enega plemena ali samo enega dela našega naroda. Nočem« nobene posebne nadnhlnsti marveč hočemo oblast in nadoblast vseh! (Viharno ploskanje in odobravanje).
Ves jugoslovanski narod sc jc buril iu si je priboril svojo svobodo. Zaradi le svobode imamo dolžnost, tla j« skupaj varujem« brez izjeme in brez vsakega pridržka. Na prvem meslu svobodo kraljevine na zunaj, a tudi svobodo na znntraj! (Ploskanje in odobravanje.)
Jugoslovani se niso borili za svojo svtibod«, tla bi kasneje v tej svobodi rolmvali komurkoli. (Ponovno viharno odobravanje.)
Vsi Srbi, llrvati in Slovenci, pravoslavni, ka-loličani in muslimani morajo imeti enake pravice in enake dolžnosti. Jugoslovanski državljani morajo bili vsi enaki pred zakonom, svobodni državljani v svobodni državi. (Viharno ploskanje in vzklikanje: Tako je!) Takšen je cilj iu lakšno je pojmovanje kraljevske vlade, ki ji imam čast predsedovati.
Sarajevo je bilo vedno ponosno na svoj gospodarski in trgovski pomen, kakor tudi na svojo veličastne zgradbe in na lejHito svojega položaja. Njegovo bogastvo in krasote opevajo pesmi, o njegovem sijajo pripovedujejo književniki. Sarajevo pomeni križišče vzhoda in zapada. To daje temu mestu na Miljački svoj posebni far in jiestrost. Zaradi svoje vl«gc v verskem in plemenskem oziru čaka Sarajevo v našem nacijoiialiiein življenju vloga končnega zhližanja in premostitve vseh razlik. ki s« med nami nastale zaradi posebnih zgodovinskih razlik. Zaradi svoje tradicije in svojih
Vojni minister pri vojaških vajah
Brčko, 28. sept. Nocoj ob 19.50 je prispel . Brčko minister za vojsko iu mornarico arniadni general Peter Živkovič v spremstvu generala To-niča, načelnika generulštabnega odseku v vojnem ministrstvu, in polkovnika Trifunoviča.
Ministra za vojsko in mornarico je sprejela vsa generaliteta. Poročilo mu je |)odal voditelj manevrov, divizijski general Radosav Krstič. Sprejemu so prisostvovali vsi generali, ki se udeležujejo manevrov.
Vojni minister je prebil četrt ure v prisrčnem razgovoru s prisotnimi, nato se je pa umaknil v salonski vagon, kjer bo stanoval ve« čas, ko Im> prisostvoval manevrom.
Jutrišnji dan lx> v glavnem dan zatišja. Mosl je izletel v zrak in zdaj sc vrše boji v jarkih na obeh bregovih. Pričakujejo, da bo poveljnik severnih čet našel pota iu način, da prekorači reko. Manevri se vrše v znamenju maskiranja; vojaki skušajo na vse načine izrabljati terenske razmere.
Jutri opoldne prispo v Bjelino tuji vojaški od poslanci, ki bodo prisostvovali manevrom. Ob 1<> jim bodo priredili svečan sprejem nn svečani seji občinskega odbora mesta Bjelino. Tam jih bo pozdravil bjelinski župan z dobrodošlico.
Stane Seunig smrtno ponesrečil
Ljubljana, 29. septembra. Današnje popoldanske motociklističnc tekme, ki jih je na grajskem pobočju priredil llermes, »o na žalost zahtevale tudi smrtno žrtev iu sicer enega odličnih ljubljanskih sjvortnikov St. Seuniga.
Stane Seunig se je udeležil te naporne motociklističnc tekme s svojim motorjem llarley Da-vidson. Svež je ob treh startal ter vozil med precej gostim špalirjem gledalcev in v odličnem športnem tempu proti vrhu grajske planote, k|er je bil cilj. Vse je kazalo, da bo iz te tekme Stane Seunig izšel kot zmagovalec. Stane Seunig jc startal najjvrej dvakrat ter je dosegel najboljši čas dneva. Hotel pa je biti popolnoma siguren svo|e zmage ter je startal še tretjič. Na zadnjem ovinku pri tretjem startu, kamor je kot zadnji tekmovalec vozil, ga ie zadela nesreča. Zavozil je v brzojavni drog, katerega se je oprijel, toda nanj je udarilo motorno kolo, ki ga je težko ranilo na glavi. Seunig se je zavalil več metrov navzdol, za njim pa motorno kolo, ki pa se je kmalu ustavilo. Priskočili so takoj številni športniki, ki so prenesli Seuniga na cestišče ter telefonirali po reševalni avto. Medtem pa je že neki osebni avto ponesrečenega Seuniga odpeljal v Slajmerjev dom. 1 oda tik pred sprejemom v dom je ponesrečeni Seunig za poškodbami umrl .Dobil je več smrtnih poškodb na glavi in po vsem telesu. Prepeljali so ga vsled tega na njegovo stanovanje na TyrSevo cesto 15.
Pokojnik je bil rojen leta 1903 ter je imel na Starem trgu trgovino z usnjem. Odlično se je odlikoval zadnja leta v slovenskem športu ter jc gojil razne športne panoge. Bil je tudi znan prvovrsten amaterski plezalec, ter jc dosegel več let zaporedno jugoslovansko prvenstvo v amaterskem družabnem (desu. Bil je odličnega nastopa ter gentle-man skoz in skoz. Pokojniku naj sveti večna luč!
možnosti ho moglo Sarajevo premostiti vsa na sprolja in s tem nadaljevali tradicije svoj« vodilne vloge med našimi mesti.
Vu vaš današnji pozdrav, ki sem ga pravkar doživel, tisoče Sarajevčanov, tisoče in tisočo meščanov in kmetov i/, bližnje in daljnje okolice, sta najboljše ujianje in vera, da bo Sarajevo Io svoje zgodovinsko poslanstvo v naši vidiki državi s j>o-nosom in v celoti izpolnilo.
Govor predsednika vlade je množica sprejela z ogromnim navdušenjem. Zopet so se ponovile nepopisne manifestacije za kralja, za kraljevski dom, za predsednika vlade, gg. ministre in kraljevsko vlado. Govor predsednika vlade je napravil zaradi svoje načelne jasnosti na vse prisotne najgloblji vtis.
Minister dr. Krek med ljudstvom
Zvestim voditeljem je tudi narod zvest
Ljubljana, 29. sept.
Neumorni minister brez portlelja g. dr. Miha Krek je izrabil lejx> jesensko nedeljo, da je obiskal kmečke vasi, ki so si po tolikih letih molka in ponižanj najbolj želele slišali svobodno besedo slovenskega ministra in ob tej priliki tudi svobodno izpregovoriti o svojih težavah, o katerih do pred kratkim nihče nič slišati ni maral. Večja zborovanja je imel na Dobrovi pri Ljubljani, v Polhovem Grad cu in v Šinartnein pod Šmarno goro. Na vseh zborovanjih se je zbralo veiiko slevilo ponižanih m razžaljenih volilcev, še več nevolilcev, ki so z velikim veseljem sprejemali v svoji sredi priljubljenega g. ministra, ki je naši javnosti že dobro znan kol nesebičen in vzorno priden lelavec na vsakem polju, kamor ga kličejo |xMrebc slovenskega naroda. O. minister je prisotnim v prijetni domači besedi razlagal pojave, ki so sicer že za nami, ki pa so f>o svoji nujnosti jx>vzročili to politično stanje, kakor ga imamo danes. Velikokrat je bil narod deležen njegove zahvale, ki ,uu jo je izrekal v svojem kakor tudi v imenu notranjega ministra g. dr. Korošca za občudovanje vredno potrjiežljivost in zvestobo, ki jo jc narod skozi vsa pretekla leta izkazoval svojemu voditelju, pa naj ga je klical na volitve, na katerih pa so glasove tega naroda večinoma uničevali ali pa jih prištevali drugam, ali mu je svetoval, da se volitev vzdrži — narod je tudi ta nasvet svojega voditelja sprejel, drugo jutro pa videl, da je -volil« in »dal« na tisoče glasov tistim, ki so jih »potrebovali«. Pri tem špekuliranju s temeljnimi pojmi pravice pa je narod še Irjiel — pa kljub temu vztrajal, /a vso to žilavo vztrajnost se je g. minister dr. Krek ponovno zahvaljeval veselemu narodu, ki je čimdaljc bolj prepričan, da bo končno le dobil [>o svojih voditeljih, ki mu bodo
tudi ostali zvesti, polno mero moralnega in gospodarskega zadoščenja.
Posebno je bil narod vesel njegovih zagotovil, da bo vlada izvedla samoupravno ureditev države, v kateri vsak jiameten in iskren rodoljub vidi rc šitev države same. Večkrat se jc dotaknil tudi nameravanega iu zaželjenega sjjo.-aziun.i z vodstvom hrvatskih političnih skupin, ki [ia se radi nejasnosti njihovega političnega programa ni mogel izvesti. O »jirotidržavnosti« Slovencev je izvajal, da bi bila — če bi jo kje kaj bilo, protinaravna in obenem protinarodna, zalo je poiiiika, ki je slonela na tej laži, privedla državo v lak |x>ložaj, da jo je moral zofict vzeti v roke mož, ki ie bil eden izmed njenih ustanoviteljev dr. Korošec.
Radi fK)inanjkanja prostora se danes ue moremo podrobneje pečali z njegovimi govor;, storili pa bomo to na drugem mestu. Vsako, političnih gibanj kolikor toliko vajeno oko pa hitro opazi razliko med zborovanji nekdaj in s.-Jaj. Sedaj se nai od zgrne, da so |x> večini zborovalni prostori premajhni, varnostnih organov skoro ni videti, nikjer pa ue stopijo v akcijo, čeprav zlxjruje tisti del naroda«, o katerem so nekateri leta in leta prisegali, da jc protidržaven. Nikjer pri vhodih na zborovalne prostore ne sloje sumljivi »reditelji«, ki bi |xi obrazih ali pa jx> kakih drugih znakih ločili prihajajoče v »dobre iu hudobne« in jx,ščico »dobrih« pustili naprej, vse druge pa ožigosali kot »hudobne« in od slovili. Narod, ki hitro ve, kdo je »naš«, se zgrinj.i okrog svojega priljubljenega voditelja in vseh tistih ki v njegovem imenu govore, in pa/no sledi včasil dolgim govorom, na koncu pa tudi sam povzanu besedo. Shodi g min. dr. Kreka so pruv.i ljudska zborovanj
Volitve za klajpedski (memelski)
Hud spor med Nemčijo in Litvo deželni zbor
Pariz, 20. septembra. Da razumemo pomen volitev v deželni zbor kl.ijpedskega (memdskcga) ozemlja, ki sc vrsito da-
1 ■'*«<■» «Wlfco poaeti »"^ffiZj^-
$00 na 1-
Verzajski mir je odtrgal ml Nemčije ktajpejd sko ozemlje, to je ustje reke Njcinana. ki šteje 2Jb kvadratnih kilometre« s 150.0W>. Preblv,a1^ " katerem lc/, mesto Majici.', h. v s. Menic. o ozeu I,c ie .k ,ro poroliioiua nemško in prebivale, se po sem svojem bitu oslro ločijo od svojih sosedov. \>telite p se niso megle tako odločiti al, naj klaj-,vedsko ozemlje dsdelijo Po-k, al. Ldvi, .., so e /a'o začasno postavili pod nudnarodnega konu-a Litovci si pa, boječ se, da nc bi Kajpedo de-iinitivuo i/gubili, - prizorili puč ... spodil, ,z mesta francosko £sadko. ki je ob te, prtUk. izgubila dva Bilo sc jc namreč bali, da nc
moža.
bi velesile
klajpedo proglasile koi republiko pod nadzorstvom /veze narode Velesile
nato |v
si M
Klajpedo izredno
k,.pršijo ki jo sklenila! da tri lo ozemlje dobi popolno avtonomijo i d litov.-ko suvereiiileto. lo so velesile It. lebriui . r-M sprejele in Litvo prisilite da je privolila \ :;!■;. -vy»i Klajpedski s.alut«, ki daje KUiji edi \-opolno r s jvo h.jo, justičiio policijsko, upravno in iin;uu:.o avtonomno. Postavo-daino oblast vrii ktojpedaki deželni zbor. M tevoli direktorii s predsednikom. katerega imenuje litovski »uvrrncr; vendar pa giiver.:cr ne more |jredscdnika odstaviti, dokler ima le-ta zaupanje deželnega zbo-ra pav mora direktor in direktorij odstopili, ako dobi od deželnega zbora nezaupnico,
\'elojaino'1 litovske nadob!asti
I itva pa sc i«• 1 - 1 i n, potrudila, da bi ta avto-r .,,ij, vrsiia sW , .nilogo v duhu statuta, ampak u uarol v vseskozi prizadevala, da avtonomijo onem." k" borba lito kc vlade proti klaj|>edski avtonomiji ie ........ita, k«r v Litvi vlada diktatorski sistem, 'ki ga je bil uvedel zloglasni WoWema-
Diktatura ucoc trpeli. da bi V Litvi, ki sc vlada absolutist,< no, obstojala država v državi s parlamentarnim .n demokratičnim deželnim zborom, t i lovski element, ki sc tudi sicer ne odlikuje po lojalnih men.dali, je zalo do današnjega dne metal ' l.npedsk avtonomiji polena jiod noge in odkar se , v I it v i ustanovita diktatura, klajpedska avtonomija sploh ne funkcionira več.
Nemška proacčanda
litovska v kida ima seveda za svoje postopanje lepo opravičilo v tem. da oJ .im.ga početka obstoji v memel&kem ozemlju mogočna nemška propaganda, katero podpira rajh. Mogoče po vsej Lv-ropi ne vlada t. ko lju. i borba /a nacionalnost, kakor v Klajpedi. kjer so Nemci v veliki večini, pa se branijo /oper litovski držav,n n rod / občudovanja vredno vztrajnostjo in zagri/cii'. tjo. /x demokratična Nemčija jc imela v ivlaj; :di generalni kon: zulat ■> 10 uradniki, ki so bili prav za prav pravi vladarji Klajpede. Nemčija vzdržuje vse uradnike, sodnike in učitelje, ki dobivajo ,z rajha nagrade. Klajindski Nemci tudi strahujejo litovske okoliške kmete in jih bojkotirajo, ce jc treba. KlajoeJski dc/eln, ziior /vesto |x>sluša navodila iz Berlina.
Ukinitev klaipcdske avtonnmie
I ela 1*' >-'• ic Litva dobila priložnost, da sc iz-nebi neprijetne in nevarne klajpedske avtonomije. Predsednik klajpedskega dirsktorija Bottcher je odpotoval takrat v Berlin, da, sklene v Nemčijo trgovinsko coftodbo. Litovski guverner jc zato Bodel ie. j a in ves direktorij odstavil in stvar je prišla pred mednarodno s„,lišče v llaagn, ki je razsodilo v korist Litve. Litva jc nato imenovala direktorij, ki obstoja iz samih Litovcev.
Hitler za Klnjpedo
S tem pa vprašanje ni bilo rešeno. Litva ni računala s tem. da bodo v Nemčiji prišli ua vrh narodni socialisti, liiilcrjevci so vso Klajpedo pod-iniuirati, lako, da je Klajpeda danes bolj nemška, kakor j,' bila »dajkoli. Litovci v tem ozemlju so podvrženi naravnost terorju. Nelegalna narodno-so-cialistična propaganda se nc ustraši niti političnega umora Zato Litvi iliti ni mislila na to. da bi ob; novila deželni zbor in direktorij, toda Nemčija ni mirovala, dokler niso velesile, v prvi vrsti Britanija. litovsko vlado zopet prisilile, da razpiše volitve v deželni zbor, ki se vrše danes 20 septembra Zapadnc velesile so ta korak storile zato, ker
se boje vstaje v memelskem ozemlju, ki bi mogla povzročiti nevaren konflikt na vzhodu, ker sta na tej stvari interesirani dve veliki sili, Rusija, ki drži danes slučajno z Litvo, in pa Poljska, ki je kot zaveznik Nemčije danes odločno proti Litvi. Ves svet je radoveden, kako bodo danes te volitve izpadle, ker seveda Nemci napenjajo vse sile, da dobi Klajpeda |wjioliioiiia nemški narodnosocialislični deželni zbor. dočim sc seveda Litva na vso moč prizadeva, da bi sc kaj takega ne zgodilo.
*
Ženeva, 20 septembra. Tajništvo Zveze narodov jc priobčilo komunike, v katerem pravi, da so Francija, Anglija in Italija, ki jamčijo klajjx?dski statut, jjosredovale ludi pri litovski vladi, da zagotovi pri klajjiedskih deželnozborskih volitvah jx>-polno svobodo. Litovska vlada je izjavila, da «:e ix>-do volitve vršile 20. septembra, kakor je to bilo /e prej določeno in da bo na volitvah vladala popolna svoboda. Tudi sc bo deželni zbor v postavnem roku sklical in bo imenovan direktorij. Omenjene tri velesile so se pa obrnile tudi na Nemčijo ter ji sve-lovale, naj od svoje strani stori vse, da sc duhovi v Klaj|X'di pomirijo in da se razmerje med Litvo in Nemčijo izboljšajo. Omenjene velesile so tudi poslale v Klajpedo svoje opazovalce, ki bodo prisostvovali volitvam.
Način volitev v Klajpedi je jako originalen
Volilec dobi blok s 188 iztrgljjviin listki, to je toliko, kolikor je kandidatov za novi deželni zbor. Volilec iztrga listke z imeni kandidatov, katere hoče on volili in j i ti vrže v /aro. Ker pa vlada na ta način z gotovostjo izve, kdo je koga volil, sme volilec ves volilni blok, potem ko jc volil, vreči v peč, ki se nahaja prižgana v voliliuui lokalu.
Nemci so ta način dobro izrabili in pustijo sedaj svoje volilce, ki so vsi »rdi luteranci, priseči na sveto pismo, da bodo iztrgali sauK) listke, ki imajo imena nemških kandidatov, katerih je 20. Ves deželni zbor je sestavljen iz 20 poslancev, za katere so Nemci |x>stavili enotno listo. Ostali knn-diuatjc (150) so Litovci Nemška stranka 1x3 potem od nemških volilcev zahtevala nazaj bloke_(ker zakon samo daje pravico, da volilec'blok vr/e v pcc, ga pa nc sili v to) in bo tako lahka kontrola, kdo se jc prisege držal ali ne. To predstavlja seveda močan moralni pritisk.
Nemci ovirajo glasovanje
Litovcev
Kovno, 29. septembra, c. Dopoldne jc bilo vreme lepo in so se v prvih urah volitve pov;.od vršile mirno. Opazi'o pa se jc takoj, da so nemški voiilci prihajali na volišče organizirano, ko pa so oddali svoje glasove, niso marali zapustiti volišč in so se kompaktno zbirali pred volišči ter niso puščali ostalih volilcev, da bi mogli oddati svoje glasove. Naval na volišča je bil zmeraj večji in se je nazadnje zgodilo, da so nekateri voiilci zaradi nemške sabotaže morali čakati štiri ure na to, da bi mogli oddati svoje glasove. Ko pa so prišli litavski kmetje, da bi oddali svoje glasove, so bila volišča tako obkoljena od zbranih volilcev okoli volišč, da niso mogli izvršiti več svoje volilne dolžnosti. Ministrski svet se je ob enih sestal k važni seji, ki je trajala v parmanenci do zvečer. Nato je bilo sporočeno, da so volitve podaljšane še na celo noč, da bodo mogli tisti, ki jih Nemci ovirajo, izvršiti svojo volilno dolžnost. (To je 10.000 Litovcev, ki jih je vlado dala vpisati v volilni imenik, občinski svet v Klajpedi pa izjavlja, da nimajo vo-j lilne pravice.)
III. o brina razstava v Kranju
Včeraj ob 11 dopoldne je bila otvorjena na izredno .slovesen način tretja obrtna razstava v Kranju. K otvoritvi se je pripeljal v Klanj g. ban dr. Marko Natlačen v spremstvu svojega tajnika g. dr. Kovačiča. Razstava ie bila nameščena v prostorih Majdičcvega mlina. Kranj je bil ves v zastavah, kar priča da se ta starodavna prestolica Gorenjske zaveda, da je temelj gospodarstva še vedno v obrti in kmetijstvu, četudi se včasih zdi, da hoče industrija prevladati vse. Kaže pa slavnostno razpoloženje in prisrčen sprejem tudi, kako z veseljem sprejema ljudstvo predstavnike oblasti, ki delajo po načelu: iz ljudstva za ljudstvo. Ob prihodu je g. bana navdušeno pozdravila množica nad 3000 ljudi iz Kranja in okolice. Po sprejemu bana ie otvoril slovesnost predsednik razstavnega odbora g. Bitenc. Nato ie pozdravil pokrovitelja razstave, bana g. dr. Natlačena. Za njim je spregovoril burno pozdravljen od množice, kakršna še nikdar ni sprejemala v Kranju bana. pokrovitelj razstave, ban Dravske banovine, ki je spregovoril sledeče:
Govor bana dr. Natlačena
Živimo v času težke gospodarske krize, ki je zajela v zadnjih letih našo Slovenijo, pa tudi vso našo državo in ves svet. Vsi stanovi brez razlike občutijo težke in neprijetne njene posledice. Občuti jo naš kmet, ki mu sicer zemlja rodi kakor v prejšnjih časih, ki pa svojih pridelkov ne more spraviti v denar, ali pa dobi zanje tako malo, da je srečen tisti, ki rine naprej, ne da bi moral kljub pridnemu delu in varčnemu gospodarjenju ob zaključku leta ugotovili primanjkljaj.
Občuti jo obrtnik. Saj jc uspevanje obrti predvsem odvisno od blagostanja kmetskega stanu, ki je v naši državi še vedno v pretežni večini. Dobro se godi obrtniku, če ima kmel denar, ker tedaj imajo vse vrste obrtnikov dela in dobrega zaslužka. Če pa osiromaši naš kmet. utihnejo in obnemc tudi delavnice vseh vrst obrtnikov in tudi za trgovca in industrijalca sc pišejo slabi časi. Posledice tega obubožanja pa zadenejo tudi uradnika in delavca, ker njegova delavna sila izgubi na svoji ceni, ko silijo množice mladih ljudi z dežele v mesto, z obubožanih kmetskih domov v tovarne.
Res je, preživljamo težke čase, toda pesimizem in defetizem kljub temu ni na mestu; samo
V a hm socialno posvetovanje
Anketa o položaja predilniškega delavstva
Maribor, 29. septembra.
Maribor kot središče nase tekstilne industrije je bil danes pozorišče zanimive in koristne ankete, ki jo je sklicala Delavska zbornica na splošno zahtevo tekstilnega delavstva in javnosti. Pred precej širokim forumom sc jc razpravljalo o položaju tekstilnega delavstva, zlasti še o ureditvi mezdnega vprašanja. Anketo jc vodil predsednik Delavske zbornice Lojze Sedej, navzoči so pa bili Se lajnik zbornice Filip Uratnik, referent Jože Goltpajcr, inšpektor dela ing. Kvgen Baraga, tajnik mariborske ekspoziture Delavske zbornice Čeh, predstavniki strokovnih organizacij Rozman in Ko-res za JSZ. Juvan za Narodno strokovno zvezo, tajnik Splošne delavske zveze Jakomin, Jelen in Vidovič za socialistične delavske organizacije ter obratni zaupniki iz tekstilnih tovarn. Bila so zastopana sledeča podjetja: llutlcr, Doctor in drug, Thoma, Zelenita in COmp., F.hrlich, Jugotextll, Texta, Bren in Rosner iz Maribora, .lugobruna in Jugočeška iz Kranja, Triglav iz Kočevja, Glanz-mnnn & Gassner iz Tržiča, Mautner iz Lilije, Ornil, & Mitrovič iz Dravograda ter Ind. pletarna iz Jarš.
Obziren in strokovno pretehtan referat ie podal tajnik zbornice Uratnik na podlagi statističnih podatkov, ki jih je Delavska zbornica dosedai zbrala. V prvem delu se ie bavil v. vprašanjem kolektivne pogodbe. Ugotovil je, da bi bila tozadevna skupna anketa med delodajalci in delojemalci zaenkrat preuranjena ker nima zbornica zaenkrat zbranega potrebnega inaterijala. S sodelovanjem zaupnikov se ie dosedaj zmoglo dobiti samo celo-ten pregled mezd. Važen za presojo položaja pa je tudi pregled, kai tovarne producirajo in ta se mora šele sestaviti. Kolektivne pogodbe za vsa podjetja na splošni bazi ni mogoče zamisliti zaradi prevelike razlike v režiji. Dale bi se izvesti za posamezne produkcijske stroke. Razposlale se bodo
posebne vprašalne pole, na podlagi katerih bo mogoče izvršiti razdelbo podjetij po posameznih kategorijah. Nekaj podjetij jc, ki plačujejo zno-sljive mezde. Veliko pa je takih, ki so naravnost paraziti ostalega gospodarstva, ker si znajo z nizkimi mezdami priborili konkurenčnost na trgu. Zaradi tega večja podjetja sama niso nenaklonjena uvedbi kolektivnih pogodb, ki bi za vse tovarne ustvarjale enako mezdno podlago. Potrebno bo, da taka podjetja, ki žive prav za prav le na račun delavskih mezd, preidejo v sposobnejše in kapitalno močnejše roke. Delavske organizacije bodo morale začeti s sindikalno akcijo zlasti proti takim podjetjem, ki najslabše plačujejo. Pri teh akcijah pa jc neobhodno potrebna dobrohotna zaščita oblasti.
Važno je tudi vprašanje minimalnih mezd. Pomanjkljiva zakonodaja je vzrok, da nima oblast prave besede ter so Delavske zbornice, Inšpekcije dela in ostale instance prav za prav istotako brez moči napram delodajalcem, kakor delavske organizacije. Potrebna jc zaradi tega izprememha zakonodaje, ker se bodo dali le Icm potom najhujši izrastki reševati. Indirektna pot za pritisk na podjetja, ki plačujejo prenizke mezde, bi bil bano-vinski davek, ki bi prisilil podjetja: ali dvigniti mezde, ali pa prispevati razliko v določen lond, ki ga pobira banovina. Socialno-zaščitnc razmere v podjeliih so nezadostne, ker se tovarne ne drže niti določb obrtnega zakona. — Današnja anketa naj bi bila začetek smotrenega reševanja vsega kompleksa vprašanj, ki jih bo mogoče temeljito obdelati sele potem, ko bo nn razpolago potreben malerijal, ki sc sedaj zbira.
Po referatu gosp. Uratnika sc je razvila živahna debata, v katero so posegali predstavniki strokovnih organizacij in posameznih obratov. Vsebin« debute ie bila v glavnem, naj bi sc čimprej uvedle minimalne mezda
tarnanje nič ne pomaga. Treba nu delo, treba, da se dela poprim^mo s podvojeno silo, z motno, nepopustljivo voljo, treba, da iščemo novih potov in načinov, da izboljšamo sedanji težki položaj, da srečno prebrodimo vse težave in si uteremo pot v boljšo bodočnost. Napačno bi ravnali, ko bi se vd:jli malodušnosti, a prav tako napačno, če bi pričakovali pomoči od države in banovine, sami pa stali, prekrižanih rok ob strani, »Pomagaj si sam — in Bog Ti pomagal« je staro, a zdravo geslo, ki je treba, da si ga dandanes večkrat predočimo. In ko imam izvršili častno nalogo, da otvorim to razstavo, moram ponoviti, da so ravnali obrtniki v smislu tega gesla, ko so se odločili, da organizirajo to lepo obrtno razstavo. Ta razstava je dokaz, da vlada v vrstah naših obrtnikov še vedno zdrav idealizem, ki se ne plaši nobenih težav; dokazuje nam, da hoče naše obrtništvo, polno poguma in zaupanja, da morajo biti |)rej ali slej boljši časi, klubovati vsem oviram in čvrsto in samozavestno korakati do vedno novih in lepših uspehov; v plemeniti medsebojni tekmi, izkoriščajoč vse najnovejše pridobitve tehnike in pojave strokovnega izpopolnjevanja, si hoče ohraniti dosedanji svoj trg, a si osvajati tudi novih terenov na obširnem in deloma še malo obdelanem ozemlju naše prostrane domovine, pa tudi preko mej naše kraljevine Jugoslavije.
Mislim, da prav storim, če ugotovim s tega mesta, da nam nudi ta razstava dokaz, da sc naše obrtništvo še vedno zaveda pravilnosti in resničnosti izreka:
Kdor dopoveduje ljudstvu, da je mogoče priti do blagostanja drugače kakor z delom in varčnostjo, tisti je nevaren ljudski zapeljivec. Samo delo, pridno, smotreno delo in pa varčno, pametno gospodarjenje nas bo privedlo preko težke sedanjosti v boljšo bodočnost.
Ob teh mislih priglašam razstavo za otvorjeno.
Govor je bil zelo pogostokrat prekinjen z aplavzom in vzkliki: Živel naš ljudski ban, živel naš ban, živel dr. Marko Natlačen. Po otvoritvi so pregledali gostje razstavo, o kateri so se zelo laskavo izrazili. Zelo ljubek dogodek je iznenadil g. bana v paviljonu društva rejcev malih živali, kjer je izročil g. banu mali Herlecov Roman zelo lep šopek rdečih nageljev. Vsi številni razstavljalci, katerih je bilo nad 50, so bili veselo presenečeni, ker si je g. ban ogledal prav vsak paviljon. Pohvale vredno je prav gotovo tudi dejstvo, da je bil g, ban v navadn promenadni obleki. Ta demokratičnost našega bana je pač ugajala vsem obiskovalcem.
Po ogledu razstave je odšel g. ban iz razstavnih prostorov v župnišče in od tam v hotel Stara pošla, kjer je priredil razstavni odbor svečano ko silo. Med obedom je pozdravil g. bana v imenu združenja in razstavnega odbora g. Jurij Pollak, ki sc je zlasti zahvalil za veliko naklonjenost g. bana v obliki moralne in denarne podpore. Ob tej priliki je g. Pollak ponovno zagotavljal g. banu podporo obrtniškega stanu. Po njegovem govoru jc spregovoril g. ban: Vsetfn, ki ste me tako lepo sprejeli, se najlepše zahvaljujem. Vaš sprejem me je naravnost presenetil. Predvsem velja moja za hvala prirediteljem razstave, katerim se zahva ljujem v imenu banovine za trud, za delo in za vse žrtve, s katerimi ste omogočili, da je razstava lako odlična. Sc enkrat vam iskreno čestiUm. Pričakujem in uverjen sem, da se prireditelji zaradi uspeha, ki so ga že dosegli, ne bodo prevzeli, da se bodo nasprotno zavedali, da ideal še ni dosežen in da je napredek še vedno mogoč. Kakor jc letošnja razstava lepa, naj bo vseeno razstava drugo leto še popolnejša in obširnejša. Zagotavljam vas, da bo banska uprava podpirala vse prireditelje pri njihovem stremljenju, tako v materijalnem kakor v moralnem oziru, za čim večji napredek obrtni štva Slovenije in cele države. Po njegovem govoru ie prečital tajnik obrtnega združenja'g. Šiška sledečo brzojavko: Združenju obrtnikov, Kranj. Za hvaljujem se za povabilo k slovesni otvoritvi razstave, h kateri Vam tem potom čestitam in želim največjega uspeha. Lepo pozdravlja dr. Korošec To brzojavko co vzeli navzoči z ovacijami dr. Ko rošcu na znanje. Po obedu, katerega so se udeležili predstavniki krajevnih oblasti, občine in drugih gospodarskih korporacij, se je odpeljal g. ban v spremstvu g. župnika Škrbca na Okroglo obiskat msgra. Toma Zupana, svojega nekdanjega profesorja.
Belgrad, 29. septembra, m. Jutri se bo vršil v Novem Sadu redni občni zbor Matice srjiske. Kot najresnejši kandidat te najstarejše srbske k"l-|[ turne ustanove se omenja Uroš 1'rcdič.
Podban dr. Majcen prevzame posle
Ljubljana, 20. septembra. Z dopoldanskim brzovlakom sc je pripeljal v Ljubljano novi pomočnik bana dravske banovine dr. Stanko Majcen. Na kolodvoru ga je sprejel banovinski tajnik dr Kovačič. G. dr. Majcen jc odšel na bansko upravo, kjer ga je čakal g. ban. V jx>nedeljek j^revzame svoje posle.
„Učitel shi dom'4 okvarjen
Ljubljana, 29. septembra. Med redke stanove, ki imajo v Ljubljani s^oj dom, se je danes uvrstil tudi učiteljski jtan, s čimer je kronano nad 40-letno delo, polno naporov in borb ler marljivega varčevanja. Že pred štiridesetimi leti je slovensko učiieljrlvo začelo gibanje zi ustanovitev lastnega doma v Ljubljani in sedaj s< je uresničila ta stara želja. V Žibertovi ulici (Spod nja Siškal stoji krasna in solidno graiena stavba ki je bila nekoč šola nemškega »Schulvereina«) namenjena ponemčevanju in seveda tudi damorali-ziranju šišenske mladine, pozneje pa jc postalo poslopje socialističnega konzuma. Ob ugodni priliki je zadruga »Učiteljski dom«, ki jo tvorijo številni učitelji vseh nazorov in iz vseh krajev, kupila to poslopje ter ga spretno adaptirala, lako da predstavlja danes krasno manjšo palačo, namenjeno predvsem učeči se mladini podeželskih učiteljev ter učiteljskemu naraščaju, to je gojencem učiteljišča. V »Učiteljskem domu« je urejen internat za otroke podeželskih učiteljev. Ti otroci študirajo v Ljubljani srednje in druge šole ler imajo v leni domu prav poceni vso oskrbo (od 470 do 500 Din na mesec). Sedai je v tem internatu okoli 40 dijakov. Poslopje je bilo nekoliko prez.idano in ima mnogo prostorov. Zadruga je kupila to poslopje lani za okoli 900.000 Din. in sicer po ugodnih pogojih, s tem da jc realizirala eno ivojih hranilnih knjižic, ada;>tacija poslopja pa jo je veljala okoli 150.000 do 200.000 Din. Sedanja vrednost poslopja znaša seveda mnogo več. Poslopje obsega 5 velikih spalnic, razna stanovanja in sobe za prefekte, ima kuhinjo in prostorno skupno jedilnico. Poslopje ima tudi prostorno dvorišče za igre mlajših dijakov, ob morebitnem ugodnem trenutku pa se bo poslopje še povečalo za eno nadstropje dvoriščnega trakta, kjer bo prostora še za kakih 25 dijakov. Seveda imajo dijaki, gojenci internata tudi pomoč pri študiju, ker so nastavljeni strokovno izvežbani prefekti. Danes popoldne ob 3 je bUa slovesna otvoritev »Učiteljskega doma < v prostorih zadruge. Poleg članov te zadruge so se udeležiti otvoritve tudi številni odlični zastopniki, tako banovinski šolski nadzornik g. Ivan Štrukelj, ki ie zastopal bana in prosvetnega šefa ter predstavniki učiteljskih organizacij.
Mesto zadržanega načelnika Stanka Vrhovca je zborovanje otvoril podnačelnik g. Michler, ki je pozdravil vse odličnikc in zbrane. V svojem govoru jc opisal trud več desetletij za ustanovitev tega doma ter omenil predvsem dvoje važnih datumov, in sicer 28. 12. 1894, ko je bila ideja porojena, in 3. 11. 1934, ko jc bila ideja uresničena. Zahvalil se je hanski upravi, Učiteljski samopomoči in okrajnemu učiteljskemu društvu, ki so prispevale vsaka po 5000 Din za ustanovitev tega doma.
Zadruga ie dobila dovoljenje, da imenuje novo ustanovo »Učiteljski dom Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja«.
V imenu bana in prosvetnega šefa je sporočil pozdrave in čestitke banovinski šolski nadzornik g. Ivan Štrukelj, v imenu profesorskega društva prof. dr. Gogala, v imenu centrale JUU Todor Dimitrijevič iz Belgrada, ki je čestital konstruktivnemu delu slovenskega učileljstva, v imenu sekcijc za dravsko banovino JUU tajnik dr. Kumelj, v imenu Učiteljske tiskarne g. Engelbert Gangl, v imenu mariborskega učiteljstva g. Hren, v imenu Učiteljske samopomoči g. Kocjančič, r imenu meščansko-šolskih učiteljev Hočevar, v imenu poštnih uslužbencev g. Kumer, dalje v imenu upokojenih učiteljev Legat, ter starosta slovenskih učiteljev Gabršek.
Med slovesnostjo je šišenski župnik pater dr. Modest Novak takoj za predsednikovim nagovorom izmolil blagoslovitvene molitve ter nato blagoslovil vse hišne prostore, asistirala pa sta mu katehota Ivan Žerjav in Vinko Lavrič, ki sta oba člana te učiteljske zadruge.
Učiteljskemu stanu k tej lepi pridobitvi čestitamo.
Ljubljanska kronika
Frančiškanski gen?ral v naši sredi. Danes, T IKmcdeljek, obišče slovensko frančiškansko provinci jo vrhovni predstojnik , lo ie general P. Leonard Marija Bello, ki se bo ustavil v frančiškanskem samostanu v Ljubljani. Pripelje se ob 0.30 iz Zagreba, kjer je prisostvoval kongresu slovanskih lx>go-slovoev Frančiškanskega reda. Visokega gosta v Sloveniji iskreno |X>zdravljamo!
V nekem večjem ljubljanskem lokalu je priSlo včeraj dopoldne do nenavadnega presenečenja. Neki čevljarski mojster je namreč privede! v loka! stražnika in mu pokazal mladeniča, ki ga je stražnik aretiral. Pri zaslišanju na policiji je čevljarski mojster povedal, da mu je ta mladenič zaporedno pokradel okoli 10.000 Din iz zaklenjenega stanovanja .n iz zaklenjene spalnice. Mladenič je tatvino priznal že mojstru samemu, obljubil pa mu je, da mu bo počasi povrnil, česar pa ni storil, zato ga je dal mojster aretirati. Najbolj zanimivo je pri vsem tem, da je mladeničev oče — ugleden industrijalec v ljubljanski okolici. Mladenič ie tudi na ljubljanski policiji priznal te tatvine, vendar pravi, da je ukradel skupno le okoli 3000 Din. Izročen je bil okrožnemu sodišču.
Mariborski drobiž
Maribor, 29. septembra.
□	Pet tatvin v eni noči. Jesen je čas, ko se začnejo živahneje gibati razni uzmoviči, ki tudi v Mariboru ne počivajo. V pretekli noči je bilo izvršenih kar jiet tatvin. V podstrešje Ljubljanske kreditne, banke je nekdo vdrl ler odnesel delavcu V u te ju par novih čevljev. — V Nabavljalni zadrugi je nekdo odnesel Mariji Leskovšek dežnik. — Na Viherjevi hiši, ki je last mestne občine, so neznanci odvili električno žico ter napravili občutno škodo. — V Ljudskem vrtu je izginil jopič Henriku Stradnerju, v bližnjo delavnico prejšnje vrtnarije Džamonja pn je bilo vlomljeno ter odnesena razna obleka in orodje.
□	Češki avto ga je povozil. V Košakib se je prod trgovino Lupenšek jirigodila huda avtomobilska nesreča. Iti letni šolar Marjan .Turič iz Po-čehove je hotel prekoračiti cesto, ko je z veliko naglico pridrvel brez vsakega signala osebni avtomobil ter fanta podrl na tla. Jurič jo dobil precej hude poškodbe na nogah in nn plavi, poleg tega pa mu je zdrobilo še gosli. Avtomobil'st se za ponesrečenca ni zmenil ter je naglo odpeljal naprej proti Mariboru. Kolikor so očividci nesreče mogli ugotovili, je bil to avto iz Češkoslovaške in tudi številko so si zapomnili ter jo sporočili orožnikom.
Štev. 39.
»Ponodeljtfci SloMueet, 30. septembra 193.V
Stran 3.
Od. Soče čez Žilo
Kakor grabežljivi krokarji
Iz Julijske krajine
Goriška
Očeta je našel goriški slikar 17 letni Oucrrino Olivatfi. Njegova mati Jo/elina, rojena Vovk, Go-ričanka, je bila med vojno evakuirana v Dodnicc na Češkoslovaškem, kjer se je spoznala z nekim trgovcem Weisskopfom, s katerim ie rodila oiroka, našega Guerrina. Po vojski se je podala nazaj v Gorico, kjer ie umrla za špansko boleznijo. Otrok ki je našel skrbnika
v osebi g. Vuge, se je naučil c zdaj slučajno izvedel, da
Mladenič
njegov oče na Češkem še živ in kje da se na
Velikovcc in Št Rupert pri Velikovcu. Zadaj na levi pod belim križcem vidimo poslopje Ciril-Meto-
dovc sole v Št. Rupertu
»Ponedeljski Slovenec • od 16. t. m. ima v s o-venščino preveden napis, ki ie na nemškem plebiscitnem spomeniku v Velikovcu ter ta napis začne: Kakor grabežljivi krokarji so prišli...« — Ta napis pač prav dobro velja za one, ki so po končanem plebiscitu vdirali v slovenske hise (župnišča so imeli prav posebno na piki )ter so — kakor grabežljivi krokarji - v njih razbili in uničili vse, kolikor niso mogli pojesti ali odnesti, prisiljeni bomo, da bomo načeli naštevati podrobno. Takrat sc bo pa pokazala »visoka« nemška kultura! Za danes naj omenimo samo še to, da niti cerkvam, mašnim oblekami in svetim posodam niso prizanašali! F.n primer: V slovenski šob (Uril-Metodova )v St. Rupertu pri Velikovcu so po plebiscitu grabežljivi nemški krokarji razdejali vse Niti enega komada opreme niso pustili v ceh hisi. , Odnesli so in požgali. Se oltarček v kapelici ni ostal cel! Mašne obleke so pobrali in hodili v nje oblečeni semintja ter predstavljali nekako maske-rado. Svete posode so pobrali in odnesli, bvete hostije so stresli na tla. Sestre (šolske sestre) pa so dali kot hudodelce odgnati v Št. Andraž. — Prav je na spomeniku zapisano: »Kot grabežljivi
krokarji so prišli.« — Drugič pa še drugol *
Umrl je nagle smrii grebinjski župan Tomaž Schvvarz. Rajni je bil 15 let župan. Pridobil si je
rnnoee zasluge za občino.	.
Uboja svojega krušnega očeta je bil osumljen 10 letni Katzianka z Žilica. Sodišče ga jc oprostilo, ker ni moglo ugotoviti krivde
Petnajstletnica plebiscita. »Koroški Slovenec; piše: Deželni zbor je na svojem zadnjem zasedanju sprejel sklep, naj deželna vlada in domovinska fronta skrbita za dostojno proslavo petnajstletnice glasovanju Zbor je pri tem nedvomno vodila zelja na i bi petnajstletnica doprinesla svoj delež k mirnemu sožitju obeh narodov v deželi. Zanj j>a more biti hvaležna tudi naša narodna manjšina.
Predvidenih je več proslav, tako v Celovcu, Velikovcu. Kamnu pri Vctrinju in še po nekaterih drugih krajih. Upamo in z nami vred upa vse slo-
vensko govoreče ljudstvo v deželi, da prireditelji teh proslav ne bedo v interesu dežele in države dopustili nobene žalitve naše narodne in domovinske časti. Medsebojno spoštovanje obeh naro-dov-sosedov, nemškega in slovenskega, se nam zdi najdragocenejše darilo deželi ob petnajstletnici glasovanja.
Tujska sezona tla Koroškem. Z letošnjo tujsko sezono sme biti Koroška zadovoljna. Poset koroških letovišč se je zvišal za 18% v primeri z lanskim letom in za 9% v primeri s predlanskim. Sezona jc bila razmeroma kratka, šele koncem julija je bil dosežen višek števila tujcev, ki pi so v avgustu že spet zapuščali deželo. Cene letovanja so bile razmerno nižje kot v prejšnjih letih, docini so ostali stroški in javne dajatve neizpremenjeni. Največ jc bilo v deželi med inozemei Ceškoslova-kov, katerih število znaša letos 22.000, dočim jih jc lani došlo 12.700 in predlanskim 195C0, Ogrov so našteli 4108, Nemcev iz rajha 1451, 1180 Angležev, 1363 Holandcev in 1240 Francozov. Nove ceste čez Pako, Veliki Klek in preko Plčickna so se že letos izkazale koristne za tujsko sezono v deželi. Pričakujejo, da bo v prihodnjih letih njihova korist še vidnejša in izdatnejša. Tudi omejitev osebnega prometa z Jugoslavijo je vplivala na število avstrijskih letoviščarjev v Ital:;i.
Pri Pečah je zadel pek. f>ornoL'iuk i^isscr iz Beljaka z motornim kolesom, v katerega prikolici sta sedela delavca Reihter in Riederer, v nek avte. j Delavca sta obležala nezavestna, avto-vozač pa jo J je odkuril.
! V Vrbi so prijeli dva nevarna vlomilca, ki sc I hočeta imenovati Malle (iz Borovelj) in Christan-| sig (iz Južne Amerike).
Dva komunista, llubitianna in Morilza, je višji I sodni dvor obsodil vsled razširjevanja komunističnih'letakov na 5 let težke ječe.
V Zaberdi pri Radišah so aretirali 22 letno j Albino Jesenko in njenega ljubimca Matitscha. Sumijo, da je Albina zastrupila svojega moža, da bi • se zamogla ]x>ročiti z drugim. Zgodba je žalostna ' in jo bo obravnavalo preko sodišče.
slikarstva.
je	— -	. .
naj a! Pešal mu jc in dobil odgovor od VCeisskopfa, ki se je medtem oženil in ima /t 15 letno hčerko, naj se nauči nekoliko nemško in naj pride k njemu, kar je fant seveda i veseljem sprejel na znanje.
Zaradi zabavljanja v abesinski zadevi jc bil v Gorici aietirnn 27 letni mehanik Venccslav Usaj in obsojen ua 5 letno konlinacijo na otok Nen-totene.
Mladeniški fašjo se je ustanovil v Renčali ]>ri Gorici. Komandant je Miha Manicone, adjunfant pa Ivan Mikluš.
Požar je izbruhnil v žagi tržaške lesne industrijske družlie v Colu pri Vipavi. Škode je nad 100.000 lir Požarne hrambe so prišle, ko je požar svoje delo že opravil, sicer r« v tistem kraju popolnoma primanjkuje vode.
Tor|vcdovko, ki jo jc naročila Mamska vlada, so spustili v morje 10 t. m. v ladjedelnici v Tržiču. Botra je bila siamska princesa Mah idol.
Kongres furlansk-ga jezika sc je vršil te dni v Gorici. Vidimo, da se v Italiji kljub strogemu unitarizmu slejkoprej gojijo |x>samezni dialekti in da ljudje ostajajo še danes zvesti svojim tradicijam.
Znpel smrtna nesreča zaradi granat. Smrtne nesreče zaradi granat iz minule vojne, ki se niso razpočile, so zopet na dnevnPin redu. V kraju Si roko v kanalskem okraju je taka granata ubila BI letnega kmetovalca Vincenra Klodičn. Ne-srečni mož je zadel na polju s krampom granato, ki je eksplodirala in ga ubila.
Visoko ploho 2I.")0 lir je morala plačati razen procesnih stroškov H8 letna Marija Kogovšek iz HotedrSice, ker je vtihotapila v Italijo preko Godoviču 432 gramov saharina.
Stroga kazen je zadela Jožefa Erjavca izčepo-vana. ker se je zoperstavljal karabinjerjem. Dobil je eno leto in osem mesecev.
— Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje v trebuhu, zastajanjc v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splos-no slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čušo »Franz Josefove« grenčice.
Trst
N! PRIJETNO
■« r ? «
ie mraz prihaja, a toplota odhaja
pri zaprtju, motnjah v prebavi
vzemite ziutrai na prazen želode : kozarec
naravne FRANZ JOSEF grenčice.
Ileeistrirano od Min. soe. nol. in nar. /dr. S. br. 15.485 od 25. V. I93i.
Kako so že pred 50 leti
sllavenski deci na Koroškem vbijali nemščino v glavo
Borovlje so bile pred j»lstoletjem se cisto slovenski trg A Netnci so hoteli Borovlje po-nemčiti in vpeljali so 'nemško šolo. Einspielerjev »Mir« jc prinesel leta 1S83 v 14. številki tale dopis iz Borovelj: »Rožna dolina je slovenska, m Borovlje so poglavitni kraj naše lepe doline Znano je pa, kako se naš materni jezik j» šolali za duri postavlja. Več ali manj se to povsod godi, najbolj pa pri nas v Borovljah. Moja hči hodi /.e več let v šolo, pa če jo vprašani: Kaj si sc v soli naučila? odgovori mi: Nič; kaj se bom naučila, frajla (učiteljica) govorijo vse po nemško, m i j e pa ničesar ne za stopimo
Torei leta 1883 so bile Borovlje šc čisto slo venski Irg. Preteklo je od tedaj nad 50 let in Borovlje imajo danes čisto nemško lice. Nad |x)1-stoletja že obstoji v Borovljah nemška Šola, ta je Borovlje po ne m čila! Danes je v Borovljah 5 razredna deška in 5 razredna dekliška osnovna šola, torej skujiaj 10 razredov, ter 3 razredna deška glavna (meščanska) in 3 razredna dekliška glavna šola, skupaj 0 razredov, jxileg tega še puškarska strokovna šola. Vse šole so nemške! lil da se otrok poneinči že prej, predno začne hoditi v šolo, za to skrbi nemški otroški vrtec, ki že malim otrokom vlije kol temeljno resnico v glavo: »Wir Ferlacher sind alle deutsch — mi Borovljanci snio vsi Nemci!«
Nečuveno jc, kako sc f>onetnčiije naš rod na Koroškem!
Na Celovški ravnini pod goro Sv. Helene se razprostira lepa jtokrska župnija. V 10. številki »AAira« 1882 je dopis iz le župnije, v katerem piše dopisnik: Sc ni dolgo tega. kar sem bil v Po-krčali. Ko sc v mraku vrnem domov, srečam nekega fantiča, kateri me je z »kuten Morgcn« |)o-zdravil. Na to ga jaz nemško pobaram: Was ist jetzt: Mor gen oder Abend? (kaj je zdaj: jutro ali večer).« Ali sirotče me ni zastopil iti me kar debelo gledal. Vprašam ga zatem po slovensko, kdo ga jc naučil kuten Morgen« rekati? In ko jc povedal. dn šulmaster, podučim ga jaz in inu rečem, da kadar pozdravlja, naj reče vselej in jx)V-sod lepo |X) domače v slovenskem jeziku: dobro jutro itd. Nekako- otožen sjtn postal ivolem pomi-slivši ua dandanašnjo šola
Torej zofiel ista pesem: Ubijanje nemščine v glave slovenske dece! In nemški pozdrav tudi že takrat kakor danes. Samo da mora danes otrok z »Griiss Gott« |x)zdravljati. ln če danes vprašaš oiroka, zakaj nemško pozdravlja, ti bo odgovoril: učitelj tako zahteva; in čc kdo pozdravi slovensko, se učitelj huduje nad njim in ga celo kaznuje. —
V 9. številki »Mira« iz leta 1883 nekdo iz Šmarjete v Rožti takole opisuje sadove in uspiehe nemške šole: Prav resnico je »Mir« govoril, ko je pisal, da so naši otroci z nemško šolo ob šolska leta dejani. To vem potrditi iz lastne skušnje, ker se meni ni nič bolje godilo. Hodil sem v nemško šolo, kakršna je pri nas, namreč le nekaj mesecev slovenska, potem pa čisto nemška. Naučil sem se res jx> nemško brati in pisal i, kar nas je jia učitelj drtizega učil, od tega nisem nič zastopil. Tudi nemških bukev nisem zastopil, če sem katere v roke vzel. Vsak mi bo rad vrjel, da sem bukve z ves e -ljem proč vrgel, ko sem šoli odraste!. Dolgo časa nisem nobenih bukev več |> o -gledal; čemu pa t ud ti ? saj nemških nisem ra z u m e 1, slovensko pa brati nisem znal! Ko bolj k pameti pridem, začel sem sam sebe vpraševati: Čemu sem neki hodil v šolo? V šoli se nisem drtizega naučil, ko nemško brati. Kaj mi na to jx>maga, če |ia ne zastopim, kaj berem? — Da bi pa vendarle nekaj znal, z a -čel sem se sam učit'i slovenskega branja. V kratkih mesecih sem se navadil slovensko brati, in to mi več pomaga, kakor učenje vseh dolgih šolskih let. Večkrat si zdaj mislim: Koliko lepega in koristnega bi sc bil lahko v osmih šolskih letih naučil, ako bi bile šole slovenske! — Tako so vzgajali in še vzgajajo slovensko deco na Koroškem!
Občutljive obleke niso več luksus, ker jih
v 15 minutah lahko operete, posušile in zlikate, tako da so spet kot nove. Kako sc lo napravi, boste zvedeli zastonj v Kad ion iiosvo-iovalniei na Mostnem trgu št. 23 nasproti ro-lovža. Prinesite s seboj obleko, jia sc Vam l»o nazorno pokazalo, kako boste v bodoče lake si vari csaini doma uredili.
Novo palačo bo dobil Trst na trgu Malla, in
sicer jo bo zgradila Banca di Napol . Široka bo 30, dolga pa 38 metrov in bo zgrajena iz istrskega marmorja.
Umrl je v Bomba ju Tržačan Julij Mauri, kapitan Lloydovega parnika vConte Verde«, rojen I. 1877. Bil je zelo znan in ugleden. — Uinrl je tudi č. g. Oskar Prelner, duhovnik pri cerkvi sv. Ma tere božje v mestu. N. v m. p.l
Novo vino se bo smelo v Trstu prodajati šele od 31. oktobra naprej, odzdaj naprej pa se sme prodajati mošt.
Za javna dela. ki jih hoče tržaško mesto na vsuk način nadaljevati, je najelo mesto na svoji seji 25. t. m. posojilo 15 milijonov lir. da se dela dovedejo do konca. Predvsem se l>o podiralo dalje staro mesto. Med drugim se bo tudi razširila lw>l-nišnica za kronične bolezni. Tudi se bo prenesla j tržnica iz Corso Cavour na Cainpo Marzio. Sezida se nova gimnazija Dante Alighieri. Tudi znana Assicurazione Generali bo zgradila liovo^ palačo. Čudno je, kje Italijani jemljejo denar v času, ko ; morajo trošiti take ogromne denarje za vojsko v j Abesinijo.
Istra
Utonil je v Kopru nek Cesare Marši. Nesreča se je zgodila ponoči, ko je rajniku sjiodrsnilo in jc padel v morje. Mož se je leta 1918, ko je bil avstrijski vojak, nahajal na potu v Dubrovnik na neki ladji, katero je torpedirala laška podmornica. Čeprav mi znal plavati, se je rešil. Nekaj mesecev jx>tem, ko se je jx>dal v Italijo, je ladja, na kateri je potoval, zadela na laško mino in se potopila. Tudi tojx)t sc je rešil. V mestu Aquili v Italiji j)a je stanoval v neki hiši, ko je nastal potres. Skočil je s tretjega nadstropja, da si reši življenje, i">a je priletel na tla jx)jx)lnoma nepoškodovan. Zdaj , pa jc mož, ki je raznašal pisma koprskega fašja. ponoči utonil, ko se je vračal domov.
Jug pat. k obučevinaslo kovinsko zatesnilo za okna in vrata A. Mrlič, Zagreta, Oaieva ulica 20
Pulj so te dni zavarovali pred kakim event napadom. Od rta k<;ni|)iire do Ma Kristo je Ink.-za|)ru zo|>t'r podmornice in zavarovana z minami Zato morejo ladje v lul.o samo p> danih znamenjih in sc potrebnimi varnostnimi odredbami
l.nko /a ribiške ladje so zgradili v Mednima pri Pulili.
V Dinjami j>ri Pulju je imenovan za občinskega komisarja dr. Sansn
Zgorela je v Pulju Starka Marija Sbisa v svoji podstrešni sobici v Oberdanovi ulici, kjer je služila kljub svojim 7!I letom za hišnico. N -veji s,, bie.i je namreč pulila pa.-ti nn tla petrolejko. Ui ji je zažgjila obleko. Preden so ji stanovalci hiše mogli |iriti na pomor, je starka bila že vsi v pla menili in je izdihnila.
Kras
Spremembe na bistriški občini. V svoji zadnji številki z dne 0. septembra smo bih ponatisnili iz »Istre* iioiko. v kateri |)isec hud*1 >ali bisiri-škega /u pa na g. Ogninem. I a milica p.i nc ocl govaija, kakor nam zagotavljajo i/ Bistrice, dejstvom. Prvič je že vte let, kar Ognibcnc ni več žu|)an v Bistrici, drugič pa je bil vedno mož jxv štenjak in od vseli čislan. Notica, v kateri ie
''odgrajih, •ov ra^tva.
bil g. Ognibcne, ki jc velejx)sesmik v
paden, jc bila nikakor pa od
narekovana od osebnega resnice.
*
Kupovna moč lire jc ponovno padla iu dcci v trgovini na veliko v avgu u ua t;iT8 (v pihnem z letom 1913 kot I (KI). V teku septembra ^ o|>aža zopet večji padec in je /c p*i-1<■ na 2".82. Indeks
cen na debelo v za 3.16% od 319.1
Italiji v teku > na 322/26.
avgusta j x> ni se'
Iz italijanskega glavnega stana v Asm.iic v f rnreji Vrhovni [xiveljnik italijanskih čet v Vzhodni Afriki de Bono (desno) z generalom Grazianijem pri |>rc-gfedovanju čel
VABILO!
Tvrdha Ani. Krisper, Ljubljana, Mestni tre Št. 26
Vas vabi, da s'i ogledate brezplačno predvajanje
MODNE REVIJE"
jesenskih in zimskih modnih plaščev od ponedeljka, dne 30. septembra naprej dnevno ob 5 popoldne.
99
i«
a ■
n u
n *
H
a
n
n
a ■
■
M ■
n ■
■
■
o
Za razne pomade, j)ii-dre, šminke iti barvanje nohlev izdajo Američanke letno 350 milijonov dolarjev. — Na trgu pri ubogi kmetici pa hočejo kakor pri nas od kmetic solato skoraj -- *božji Ion«.
Slamoreznice, geplje,
stiskalnice in mline za sadje, pluge in brane, kotle za žganjekuho in živinsko krmo, jermena, štedilnike, železne peči, vodovodne cevi, črpalke za vodo in gnojnico, ves stavbni materiial — nudi najugodneje tvrdka F r. Stupica, Ljubljana. Gosposvetska cesta 1. Zaloga potrebščin za če-belorejo, mlekarstvo in sadjarstvo. Nakup starega železa in drugih kovin. Monopolna zaloga raz-sLreliiv. vžigalnih kanic in vrvic.	0)

UmrU nam je naša dobra, skrbna mama. stara mama in prababica, gospa
Zaletel Neža roj. Zupan
v 83. letu svoje starosti.
Pogreb bo iz mrtvašnice hiralnice sv. Jožefa na Vidovdanski cesti v ponedeljek, dne 30. septembra ob pol štirih popoldne na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, Maribor, Ilir. Bistrica, Chicago, U. S A . 29. 9. 1931
Marija Plazer, Alojzija Zupan, Pcpca Kolar, Bnrbi Povodnih, hčere. Peter, Vinko, telovadni učiteli dr. Rudolf, zdravnik v Chicagu, U. S A., sinovi. Ema roj. Burger, Štefanija roi. Prime, snahe. Viljem Zupan, železniški uradnik, St« f«n Kolar. podielnik, Joško Povodnik, hotelir, zetje. Vnuki in vnukinje let ostalo sorodstvo,
7Vec?el/sJci spori
Motorne dirke na Ljubljanski grad
Ljubljana, 20. sept.
Danes popoldne so se vršile na urad prvič dirke motociklislov in skupine kolesarjev, ki so v celoti usi>ele dobro, toda so /al nesrečno končale, ker se je smrtno ponesrečil znani dirkač Hermesa Stane Seunig. Ironija usode je hotela, da je vprav on dosegel najboljši čas dneva in s tem častno darilo — pokat pokrovitelja prireditve g. župana dr. Ravnikarja. O nesreči sami prinašamo na drugem mestu obširno poročilo. Omenjamo le, da ni pripisati krivde za to tako tragično nesrečo organizatorjem prireditve, saj je bila dovozna cesta komisijsko pregledana in je bilo dovoljenje za to dirko izdano od pristojnih oblastev kr. banske uprave in policije. Stane Seunig je postal žrlev svoje lastne pregoreče vneme za športnimi uspehi, ki imajo žal svoje določene meje kot vse drugo. Bil je pri svojem tretjem startu že močno utrujen in zato pri vožnji nesi-guren. Nesrečni dogodek je razumljivo zelo pretresel številne gledalce, tekme pa so bile takoj nato zaključene.
Prireditev sama je bila dobro organizirana, ie radio-napovedovalcu g. Aliančiču se vidi, da nima še potrebne rutine pri takem poslu. Med odličnimi gosti, ki so posetili prireditev omenjamo pokrovitelja g. predsednika občine dr. Ravnikarja s soprogo, g. podpolk. Jakliča kot zastopnika komandanta Drav. div. oblasti gea. Nedeljkoviča, g. nač. dr. Faturja kot zastop. žel. dir. Cugmusa, g. ing. Bartla, predsed. Touring kluba in zastop. za MK Ilirijo ter gg. Rada Hribarja ter M. Urbasa za Autoklub.
REZULTATI
Uspehi, doseženi na naši najkrajši gorski dirkalni progi — 800m so naslednji:
V skupini kolesarjev je zmagal Štefančič (Ljubljanica) 21 sek. Slede Gartnar (Ljub.), Kačič (Herm.) in Zerjal (Prim.).
Motorje so razdelili po kubaturi v naslednje skupine:
Turni do 350 ccm: 1. Puc (11), Puch, 1:00 ena petinka; 2. Skaberne Peter (H) Puch 1:04 2 pet.; 3. Stariha (II) Puch, 1:06 2 pet.
Turni do 500 ccm: 1. 1'rešern (H) Puch, 1:02;
2.	Rudolf (II) Puch, 1:02 4 pet.; 3. Zalaznik (MK II.) Motosacocbe, 1:03 2 pet.
Turni do 1000 ccm: I. Seunig Stane (II) llar-ley 55.2 pet. (najboljši čas dneva); 2. inž. Luck-mann (MK I.) 56.2 pet.; 3. Prešern (II) Puch 1:01. Športni do 250 ccm: 1. Seunig Vital (11) Rudge
56.1	pet. (drugi čas dneva); 2. Poljšak (II) JAP 1:04 t pet.
Športni do 350 ccm: 1. Seunig Vital (11) Rudge
56.2	pet.; 2. Jenko Boris (MKI) BSA 57.4 pet.;
3.	Zgur (MK Maribor, Pohorje) Velocette 58.2 pet.
Športni do 500 ccm: 1. Skopee (II) Rudge 57.4 pet.; 2. Jenko (MKI) BSA 58.4 pet.; 3. Jelovčan (II) RS A 59.3 pet.
Športni do 1000 ccm: 1. inž. Luckmann (MKI) Indian 56.3 pet. (trelji čas dneva); 2. Skopee (H) Rudge 58.1 pet.; 3. Zelinka (II) Motosaeoche 58.4 petinke.
Rediteljstvo so vršili vojaki kolesarskega bataljona, zdravniško službo pa Samaritanski odsek Rdečega križa, ki je imel topot žal težko nalogo, ki pa jo je hitro in vestno opravil, in so ponesrečenega Seuniga takoj odpeljali v Slajmarjev saua-torij — /al kljub temu prepozno, da bi ga še rešili.
Izbirni lahkoalletski miting
Na igrišču Primorja sc je vršil v soboto in nedeljo izbirni nastop naših lahkoatletov, ki so kandidati za reprezentante v dvoboju proti Gradcu. Izbirno tekmovanje se je vršilo v 13 točkah in bi morda nekatere lahko že prej odpadle. Koliko in kateri pridejo najresneje v poštev, to je menda tudi odbor za dvoboj vsaj za nekatere discipline že prej lahko ugotovil. No, izbirni miting je končan in upamo, da bo uspelo prirediteljem kljub temu, da niso nastopili disciplinirano vsi atleti — uspešno sestaviti res najboljšo reprezentanco. Škoda, da niso smatrali nekateri najboljši atleti za dovolj resno, da bi prišli na nastop. Za nobenega se ne da kar pavšalno trditi, da je v stalni formi. Ta nastop je imel predvsem ta namen, da se izbira med vsemi — če pa ravno oni, ki so prav za prav najresnejši kandidati, manjkajo, ni to tovariško glede na ostale sotekmovalce. Sodnikov jc bilo nalo, publike še precej manj. Posamezni uspehi so •e povprečni.
Teki: 100 m: prvi trije Šter, Pleteršek, VVeibe (vsi Pr.) po 11.9.
200m: 1. šter 23,8.
4(inm: 1. Pleteršek 54.5.
800 m: 1. Zorga A. 2.02! Lep uspeh. Skupno t Gorškom prideta v reprezentanco.
Mariborski spori
1500m: 1. Srakar Fr. (P) 4:19. Zanj je to lep uspeh.
5 km: 1. Srakar Iv. (P) 16:35.
III km: 1. Krpan (P) 35:26.
Skoki: daljava: I. Putinja (Pr) 019, 2. Martini (Pr.) 031. Skoro gotovo pride v poštev se Stepišnik.
Višina: I. Martini 175 — skakal v soboto, 2. Svctek (II) 170 —■ v nedeljo. Točka je bila pravočasno preložena na drugi dan, menda vprav radi Martiniia. Ta pa je vendarle sam skakal prej Žgur in Slanina nista nastopila. Imata pa tudi znamko 170. —
S palico: Sket in Garšpcršič (oba Pr) po 320. Lep uspeh bomo videli, če bosta ostala na tej znamki. Tretji Orozcy (II) je v treningu in zato ni skakal svoje običajne višine.
Meti: Krogla: 1. Jeglič (II) 1195. Le povprečna znamka — metal je že boljše. Skupno s Stepišnikom se bo moral potruditi za lepši uspeh
Disk: 1. Serše (Pr) 3755. Ze letos je dosegel preko 33 m. On in Stepišnik prideta v poštev najresneje.
Kopje: 1. Dcčman (II) 5070 Kdo bo drugi? Orhek (4330), llovar, Pulinja?
Kladivo: 1. Korče (P) 3545, 2. Jeglič (II) 3453.
Maribor: Rapid 4:1 (2:1)
Maribor, 29. septembra.
Na igrišču Maribora v Ljudskem vrtu se je odigral gornji derby, ki je prinesel vUoko in zasluženo zmago belo-črnim. Posebno v drugem polčasu je moštvo Maribora dominiralo na igrišču in potisnilo SK Rapid popolnoma v obrambo.
Kratek potek igre.
Rapid začne in takoj ostro napada. Obramba SK Maribora in krilci imajo polne roke dela. V 9. minuti hiter prodor Rapidovega napada, ki ga zaključi Najžar z ostrim strelom v gol 1:0. Zaradi faula na 16 m v prostoru Maribora diktirani prosti strel zabije Heller 1:1. Tempo igre, ki je že itak hud, se še stopnjuje. Duško ima krasno priliko, toda prosto stoječ iz 2 m zastrelja. V 28. minuti zakrivi Barlovič faul. Diktirano enajstmetrovko zabije Duško 2:1.
Takoj nato nevarna situacija pred vrati Rapida, kjer vratar Pelko jemlje Najžarju žogo z noge.
Drugi polčas.
V drugi polovici je opaziti veliko premoč Maribora. V 21. minuti se strelja prosti strel z desne.
Dušek prevzema iz zraka in Pelko mora jemati žogo iz mreže. 3:1. Desni branilec Mar. Koren je blesiran in zapušča igro, toda se kmalu vrne na desno krilo, kjer pa je samo slatiral. V 4. minuti prenos žoge z desne in Miloš zabije ter postavlja končni rezultat 4:1. Kmalu nate j„ sodnik Scbneller, ki je sodil sigurno, odžvižgal konec. Gledalcev je bilo okoli 600.
V predtekmi sta igrali rezervi ter je zmagalo moštvo Maribora z 2:1 (0:1). Sodil je Bergant.
Celjski spori
SK Atletik : SK Celje 3:2 (2:2)
Ta tekma se je vršila za prvenstvo prvega razreda. Atletiki so bili v drugem polčasu mnogo boljši, pa tudi Celje je pokazaio, da je precej napredovalo. Tekma ni bila lepa. Sodil je dobro g. Vesnaner iz Maribora. Gledalcev 400 do 500.
Predtekma rezerva SK Atletika : mladini SK Celje 4:1,
SK Jugoslavija : SK Šoštanj 4:2 (2:0).
Primorce:Gradjanski 2:2 (1:0)
Ljubljana, 29. septembra.
Današnja kvalifikacijska tekma, ki se je odigrala pred 1500 gledalci, je bila zopet precej burna. Razburjenje med gledalci je povzročil v glavnem sodnik s svojimi nepojmljivimi določitvami v drugem polčasu. Zato je igra precej izgubila na svoji privlačnosti in gledalci so odšli zelo nezadovoljni z igrišča.
Sodniku g. Rilaču iz Splita sta sc predstavili moštvi v naslednjih postavah:
Primorje: Slarec-Hassl, Jug-Kukanja, Sla-mič, Roncelj-Janežič, Pupo, Pepček, Stane, Uršič.
Gradjanski : Baratulič-Hiigl, Rajkovič-Pogačnik, Premrl, Sinkovič-Zalont, Novoset, Bokov, Antolkovič, Marinčič II.
Prvi polčas so otvorili >purgerji«, Primorje pa je kmalu prevzelo vodstvo in začelo ustvarjati nevarne situacije pred golom gostov. Izredna šan-sa se je nudila žc takoj prve minute, a Uršič pošlje žogo z glavo čez prazen gol. Primorje kar naprej ustvarja nevarne situacije, toda spremlja ga velika smola, ker žoga ni šla pa ni šla v mrežo. V osmi minuti sledi korner proti Gradjanskemu, ki ga spremeni Pupo v 1 :0 za Primorje. Korner, diktiran v 11. minuti proti Gradjanskemu, ne spremeni stanja. Primorje je še vedno v premoči, vendar tudi Gradjanski lepo kombinira, tako, da je bilo nekaj prav lepih potez izvedenih obojestransko. Gradjanski skoraj ne pride do veljave, ker namreč samo Primorje pritiska. V 28. minuti sledi korner proti Primorju, ki ga Zagrebčani niso znali izrabiti. Zadnje minute je začel tudi Gradjanski bolje igrati, vendar ni nič opravil. — Edino en korner, in sicer v 42. minuti, proti Primorju, je iztisnil, in prvi polčas konča 1 :0 za Primorje.
V drugem polčasu ima začetni udarec Primorje. Komaj pride pred gol in že v prvi minuli potrese mrežo »purgerjevc. Janežič poda, Uršič
lepo prime in zabije drugi gol za barve črno-belih. Toda domači še ne odnehajo in ustvarjajo ponovno nevarne situacije pred golom gostov. Starec na momente dobro brani, izredno nevarno žogo pa pošlje Hassl z glavo v korner. Zato diktira sodnik v 12. minuti korner proti Primorju, ki pa nič ne koristi Gradjanskemu. Isto se zgodi s kornerjem v 16. minuti. Zaradi llasslove roke v kazenskem prostoru diktira sodnik 11 metrovko, ki spremene Zagrebčani v gol in stanje se glasi 2 : 1. Odslej je začel Gradjanski še z večjo korajžo napadati in posledica tega je bilo izenačenje v 2«. minuti, ki je sledilo iz kornerja proti črno-belim. Medtem so plavi v lahni premoči. V 39. minuti sledi korner proti Gradjanskemu, ki domačim nič nc hasne. Primorju se nudijo še zrele šanse, zlasti ona v 40. minuti, toda nič se ni zgodilo.
Igra je bila v splošnem zelo napeta in zlasti v prvem polčasu tudi zanimiva. Toda v drugem polčasu jo sodnik s svojo slabo presojo mnogo pokvaril in lo samo v škodo domačih. Primorje je imelo zelo slabo zasedbo s Stanetom v napadu, kamor prav golovo ne spada. Slab je bil tudi Starec v drugem polčasu in tudi nekateri drugi naši niso bili na višini prvega polčasa
Gradjanski igra lepo igro, morda je več pokazal kakor Primorje, toda uspeha ni imel. Po današnji igri bi Primorje zaslužilo zmago vsaj z enim golom diference.
Sodil je g. Rilač iz Splita prvi polčas dohro, v drugem je pa zelo grešil pri faulifi in to samo na škodo Primorja. Tudi precej surovo obračunavanje med posameznimi igralci gre v glavnem na račun le presoje.
PREDTEKME
Primorje (rez.) : Ilirija (rez.) 2:0 (1:0).
Teniško akademsko prvenstvo
Prvak Šivic G. (Ljubljana).
Akademsko prvenstvo v singlu gospodov si je osvojil Šivic Gustav z zmago nad Bankom Janezom (oba univerza, Ljubljana). Double še ni končan. V finale pridejo pari Šivic—Pušenjak in Banko—Gogala. Damsko prvenstvo je odpadlo, ker ni bilo tekmovalk.
Akademsko utešno tekmovanje je končalo z zmago Gerziniča.
Srednješolsko prvenstvo je osvojil Gogala.
Prvenstvo SK Ilirije. Končan je le single dam. Prvakinja je Potočnik Marta. Utešno je prva Bizjakova.
Single gospodov bo končan danes ob 15. Se vrši skupno z akademskim zaključkom. V finale so se plasirali Šivic, iz partije Banko—Truden pa še zmagovalec.
V handicap klubskem tekmovanju je prvi Žiža Pero. Tekmovalo se je po posebni tabeli gosp. E. Nagyja. — Ostalo poročilo sledi po zaključku.
Hašk : Ilirija 7:2 (4 s 1)
Zagreb, 29. septembra, š. Tu se je vršila prvenstvena tekma med Haškom in Ilirijo za prehod v ligo. Za tekmo je bilo veliko zanimanje. Prisostvovalo ji je nad 2000 gledalcev. Ilirija je igrala požrtvovalno, imela pa je mnogo smole. Več golov gre na račun vratarja. Hašk je igral tokrat zelo povezano in z nekaterimi starejšimi igralci.
Split, 29. septembra, b. Hajduk : Hajduk Sarajevo 6:1 (3:0).
Belgra>ski spor1
Belgrad, 28. septembra, m. BSK:Slavija (Skop-lje) 2:2. Jugoslavija:Gradjanski (Niš) 7:1.
Belgrad, '.!J septembra, m. BSK:Gradjanski (Niš) 9:0. Jugoslavija:!:lavija (Skoplje) 4:1.
Včeraj in danes sla se vršili v Belgradu kvalifikacijski tekmi za vstop v ligo. Proti Jugoslaviji in BSK sta igrala dva pokrajinska kluba, od katerih je Slavija iz Skoplja pokazala, da je tiin, ki ga ne sme nihče podcenjevati. Prvi dan je BSK, ki je nastopil s 5 rezervami, komaj dosegel v borbi s Skoplja;:ci nedoločen rezultat. Danes pa je kompletno prvo moštvo Jugoslavije ime'o veliko srečo, da je premagalo skoraj enakovrednega nasprotnika, saj bi jx> jx>leku igre sodeč odgovarjal tudi danes nedoločen rezultat.
Balkanska olimpijada v Carigradu
Letošnje balkanske igre so se končale z zmago Grčije, ki je zmagala s 148 točkami pred Jugoslavijo, ki ima 123 točk. Romunija iina 85, Turčija 72, Bolgarija 5, Albanija 5.
Ciklon na Kubi
Pariz, 29. scjMembra. AA. Havas poroča iz Ha-vane, da so iz krajev, kjer je divjal ciklon, zahtevali tristo zdravnikov na ]x>moč. Ciklon je napravil v kubanski jx>krajini Matansas strašno razdejanje. Vremenoslovske jiostaje so neurje že vnaprej najx>-vedale. Zaradi tega se jc prebivalstvo še pravočasno pripravilo na bližajočo se hudo uro. Navzlic temu je število človeških žrtev veliko. V Sienfeugu je 32 mrtvih in 300 ranjenih oseb. Nad 1000 hiš je jx>rušemh.
Udanosi slovenskega ljudstva dr. Korošcu in dr. Natlačena
Shod g. dr. I. Stanovnika na Igu
Včeraj po prvi sv. maši je dosedanji jiriprav-ljalni odbor jj{Z za občino Ig-Studenec sklical prvi občni zbor. Ob 10 dojioldne pa se je enak sestanek vršil v Tomišlju. Na obeh občnih zborih je jiodal zelo izčrjmo jioročilo o ne preveč zavidljivi politični dedščini, ki jo je prevzela sedanja vlada od bivših režimov ler o pomenu in nalogu na novo se snujoče stranke JUZ g. dr. Ivan Stanov n i k.
Priporočal je zborovalcem, naj težko delo vlade in svobodo političnega udejstvovanja pravilno in razumno tolmačijo, naj ne nasedajo raznim zlonamernim emisarjem, ki prihajajo z namenom, da bi sejali neslogo in razdor med našim slovenskim ljudstvom, jia naj se trdno oklenejo Jugoslovanske radikalne zajednice. S pozivom na složno delo in udanitn jiozdravom banu g. dr. Natlačeni! iu našemu narodnemu voditelju g. dr. Antonu Korošcu je govornik j>o enournem govoru končal svoje jioročilo med splošnim pritrjevanjem navzočnih. Oba ozredno obiskana občna zbora kakor tudi složni potek volitev novih odborov sta dokazala, da hoče slovensko ljudstvo zvesto nadaljevati jiolitiko, ki so jo začrtali njegovi voditelji in jim vračati zvb-stobo za zvestobo!
Gibanje JRZ
Belgrad, 29, septembra, m. Tudi danes so imela razne politične skupine številne shode in sestanke. Največ sestankov je imela JRZ, na katerih so poslanci izvršilnega komiteja organizacijskega odbora te stranke tolmačili somišljenikom program nove stranka ter dajali krajevnim činiteljem navodil* za organiziranje stranke v posameznih krajih.
Pogreb žrtev rtanjske katastrofe
Boljevac, 29. septembra, m. Na poškodbah, ki so jih dobili ob priliki rudarske nesreče v rudniku Rtanju, so podlegli sedaj še trije rudarji, tako da znaša skupno število mrtvih rudarjev 16, Pogreb smrtnih žrtev se je vršil včeraj popoldne ob veliki udeležbi občinstva in številnih zastopnikov državnih oblasti. Pogreba se je udeležil tudi bai moravske banovine Dobrica Matkovič, ki je ob» skal tudi vse ponesrečene rudarje v banovinsk bolnišnici.
Kongres jugoslov. zdravnikov
Belgrad, 29. septembra, m. V fiziološkem institutu splošne državne bolnišnice v Belgradu je pričel zasedati 17. kongres jugoslovanskih zdravnikov. Otvoritvi kongresa so prisostvovali zastopniki Nj. Vel. kralja ter kr. vlade. Pri otvoritvi kongresa sta bila navzočna tudi bolgarski in češkoslovaški poslanik. Po pozdravnih govorih zastopnikov posameznih ministrstev ter zastopnikov češkoslovaških, romunskih in bolgarskih zdravnikov je bilo prečitano poročilo o delovanju društva jugoslovanskih zdravnikov v pretekli poslovni dobi. Poročilo nadzornega odbora je podal dr. De-reani. V splošni debati se je sprožila tudi misel, naj bi se v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ustanovil položaj ministrovega pomočnika za zdravstvo. Popoldne je priče! znanstve-ni del kongresa, ki se bo jutri nadaljeval.
mm
loterija
Pravna razredno lofcriia Jc izdelalo zo naslednic 31. kolo srečk nov lo ter lis ki načrt z znatnimi spremembami.
Srečke I. razreda 31. kola so bile dane v prodajo 4. septembra 1935 v višini 100.000 celih srečk z žrebanjem in sicer:
I.	razred 8. in 10. oktobra 1935
II.	»	5. in 6. novembra 1935.
III.	»	10. in 11. decembra 1935.
IV.	»	14. in 15. januarja 1936.
V.	»	od 7. do 29. februarja 1936.
Cena srečk za vsak razred je sledeča:
celo srečha Din 200*—, polovica Din 100 — (etriinka Din 50'—.
V V. razredu bo 5 premij in to: 2,000.000'-, 1,000.000—, 500.000 —, 400.000 - in 300.000 — Din.
Poleg teh premij bodo večji dobitki in sicer: 5 po 200.000 — Din 10 » 100.000'— » 10 » 80.000'— » 10 » 60.000'— » 15 » 50.000'— « 15 » 40.000'— » in večje število po 30.000'-, 20.000'—, 10.000'—, 8.000' - Dinarjev itd. V najsrečnejšem slučaju dobite v V. razredu
Din H00.000-.
Srečke se dobe pri vseh pooblaščenih prodajalcih in njihovih preprodajalcih, hi so skoraj v vseh večjih
mestih.
Natančnejša navodila z loterijskim načrtom ter splošnimi pravili se dobe no zahtevo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk.
fasdaaa konaorcii »Ponedeliskeiža Slovenca«. Zastoouik Miha Krob-
"Ireiuie Ciril Kočevar.
Ju2ojlgi*a»ii» tataceftt ZMtflBsiin K. Cei