Leto fll.v štev. 261 Poštnina parfalTrena. V Ljubljani, petek dtie 3. novembra 1922 Posamazna ftav. stana 1 Dir lahat« o" « x|utra|. Stane mesečno 10*— Din n inozemstvo 20•— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravni štvo: Ljubljana. Prešernova ul. št 54. Telet št 36. Podružnice: Maribor. Barvarska nlica št L TeL št 22. r»]i#t llolfmnrfii miti VVI|Vt - m m m — Račun pri pošte, čekov, zavodu štev. 11.842. Mussolini je vi prvi ukazi 'Angorska skupščina odstavila sultana NOVE VOLITVE SPOMLADI. — TISKOVNA »SVOBODA*. — DOSEDAJ DEMISIJONIRALI ŽE TRIJE ITALIJANSKI POSLANIKI. - PRED RATIFIKACIJO SPORAZUMA Z ITALIJO. OTOMANSKO CESARSTVO POSTANE REPUBLIKA Z IMENOM - •TURŠKA DRŽAVA«. Pariz, 2. novembra. (Izv.) »Chieago Tribun* javlja iz Carigrada, da je na-rodna skupščina v Angori na svoji sobotni seji na predlog Rizza Nuri beja proklamlrala po debat], ki je trajala d0 polnoči, odstavitev sultana. Za generalnega guvernerja Carigrada je imenovala Kiscim Karabekir pašo ter ga pozvala, naj takoj odpotuje v glavno mesto in naj prevzame 6vojo dolžnost Narodna skupščina še ni imenovala sultanovega naslednika, vendar pa si je pridržala pravico, izvoliti državnega poglavarja brez dinastičnih pravic. Nadalje je narodna skupščina proglasila suvereniteto naroda ter sklenila, da se bo država namesto aOtomaosko cesarstvo« imenovala «Turška državam, kar pomenja prokla-tnacijo republike. KEMALISTI V LAUSANNU. Angora, 2. novembra. (Izv.) Kemalt-stična delegacija za mirovno konferenco v Lausanne odpotuje pod vodstvom Izmet paše 6. novembra v Lausanne. Pariz, 2. novembra. (Izv.) Angorska vlada je pri zaveznikih protestirala ke; so tudi carigrajsko vlado pozvali na konferenco v Lausanne. Političarji mislijo, da je angorska vlada s to noto indirekt-no sprejela povabilo v Lausanne, Pariško časopisje je mnenja, da naj to vprašanje rešijo Turki med seboj, da pa se bo na konferenci sami še pokazalo, kakšne težkoče vsebuje orientsko vprašanje. Občinske volitve na Angleškem VELIK PORAZ DELAVSKE STRANKE, Ljubljana, 2. novembra« Čudno je sedaj obnašanje gotovega dela našega časopisja. Odkar so se vsled energične protidraginjske akcije in nov« valutarne politike začele rušiti cene vsakdanjih potrebščin, napadajo izvestni organi, ki so preje najbolj hujskali proti vladi radi draginje, ravno isto vlado radi — padanja cen. Od vseh predmetov, kojih draginja tlači priprosto ljudstvo, najbolj teži draginja blaga za oblačila. Nesrečna veleagrarna | voli tika, ki je gnala navzgor cene žita, pa ni le oškodovala konsumenta, marveč tudi našega kmeta. kar je zopet dražilo cene kmetijskih produktov. Kmet je moral platno in sukno plačevati strašno drago in če se je vprašalo, zakaj kmet zahteva tako visoke cene za 6voj pridelek, se je navadno čulo, da naj se poskrbi za nižje cene klobukom, spodnji in gornji obleki, pa bo kmalu nastopilo izboljšanje. Vlada je to uvidela in se je odločila, da začne pobijati na vse moč draginjo živil, vendar istočasno z draginjo oblačil. oziroma blaga za obleko in perilo. V to svrho je začela velik boj, da se vzdisme vrednost našega denarja, kajti velik del teh potrebščin nam prihaja iz tujih dežel. Lahko se reče. da so prvi uspehi tega boja že tu. Cene blagu so začele padati. Seveda so trdovratne od sile. kajti blago lahko počaka. Priznati se mora, da se po človeškem razumu ne more zahtevati od trgovcev, da čez noč začno v zgubo prodajati. A toliko je gotovo, da zdaj vsak hiti, da odrine kar ima v zalogi, da Čim prej dobi novo. cenejše blago To bo v dogled-nem času izvršeno in bomo potem dobili boljši položaj za vse, ki kupujejo. Vsi moremo pričakovati, da bo ljudstvo potem mnogo zadovoljnejše. Zanimivo je, kako se klerikalci jezijo radi padanja cen. Ko so oni bili na vladi — in to je bilo čez dve leti izza osvobojenja — so cene neprestano hitele navzgor. Pri tem se je redila klerikalna »Gospodarska zveza«, ki plačuje »Slovenca«, »Domoljuba« in vesoljno »orlovstvo«. Širila se je in malone je izgledalo, da bo vso trgovino vzela v svoje roke. Dobički klerikalnih špekulantov so bili ogromni in so ž njimi zakladali vse, kar ima namen kupovati duše za klerikalno temo. Zdaj pa je prišlo drugače. Naenkrat ge je državi posrečilo rešiti se iz krempljev špekulantov. Ti so začeli kričati in obrekovati državo, doma in na tujem, da ji vzamejo kredit Če bi kdo bral »Domoljuba«, »Slovenca« in »Stražo«, pač ne bi jugoslovanski državi posodil ni beliča. A vse to ni pomagalo. Resnica je zmagala in »Gospodarska zveza« z velikanskimi zalogami pšenice, moke, s u k n a in lesa je ostala na cedilu. Kdor vse to vidi, ta razume, zakaj sedaj tako tulijo. Tu so zadeti v življen-ski živec. Vse, kar 6e je mastilo okrog klerikalnih organizacij, bo moralo zdaj uvideti, da za svetopisemskimi mastnimi leti pride sedem mršavih let Hvaležni moramo biti Demokratski stranki, da je končno enkrat v boju Boper draginjo dobila več moči. Oslo-boditi je treba tudi kmeta draginje vsega onega, kar se mora na deželo privažati in kupovati, pa bo potem tudi kmet lahko in rad prodajal ceneje. Tako se najdejo interesi konsumenta iz mesta in z dežele na isti točki. Vaini dogovori v Pragi Beograd, 2. novembra. (Izv.) Z večernim brzovlakom so se danes vrnili iz Prage v Beograd finančni minister Ku-manudi, njegov pomočnik Plavšič in ravnatelj Narodne banke Novakovič, ki je našemu dopisniku izjavil, da so naši delegati s češkimi zastopniki sklenili sporazum glede nakupa in prodaje čeških kron in dinarjev. Središče nakupovanja in prodaje dinarjev bo Praga, za češke krotit pa Beograd. Na ta način se bo delalo za dosego paritete in za stabilizacijo deviz. Narodna banka je nadalje sklenila s češkim čekovnim uradom sporazum za prevzetje čekov in menic naših trgovcev, ki bi se glasile v dinarjih. Ta urad prevzame tudi ves riziko za eventuelne diierence v kurzu, kar pomeni za naše trgovce veliko olajšavo. KRALJ LAHKO OBOLEL. Beograd, 2. oktobra. (Izv.) Kralj je lahko prehlajen. Zdravnik mu je za nekaj dni odsvetoval zapustiti sobo, vendar pa je kralj še včeraj sprejel Pašiča, ki mu ie referiral o položaju. Chiasso, 2. novembra. (Izv.) Včeraj je imel Mussolinijev kabinet svojo prvo sejo, ki je trajala pozno v noč in ki se je bavila z notranjo in zunanjo politiko. Glede zunanje politike nove vlade se ne more doznati mnogo. Uradna objava pravi, da je ministrski svet dal Musso-liniju obširna pooblastila. Nato se je razpravljalo o predlogu finančnega ministra de Štefanija za izboljšanje gospodarskega položaja. Finančni minister je bil pooblaščen, da stavi tozadevne predloge. Na predlog Mussolinija, je ministrski svet sklenil določiti 4. nov. za dan zmage. V Rimu se bodo udeležili cerkvenih svečanosti kralj in vsi višji urad-nikL Vsi člani vlade odidejo nato v sprevodu k spomeniku neznanega vojaka, kjer bodo klečali eno minuto pred grobom neznanega vojaka. Po vsej Italiji bodo dopoldne zvonili vsi zvonovi pol ure. Chiasso, 2. novembra. (Izv.) Glavna naloga novega italijanskega kabineta na polju zunanje politike, je ratifikacija dogovora, sklenjenega v S. Margherit.i za izvršitev rapallskega dogovora od decembra 1920. Prva konvencija vsebuje ureditev carin ter obmejnega prometa Zadra in njenega jugoslovanskega zaledja. Za ured:tev razmer mesta Zadra se je sklenil dogovor, sličen dogovoru za svobodno ozemlje Ženeve. Za prepro-čenje tihotapstva in davčno prikrivanje se je sklenila konvencija za dobo petih let ki se lahko odpove eno leto prej. Splošne določbe urejujejo vprašanja zemljiških kreditov, premičnin in nepremičnin Italijanov v Dalmaciji in Jugoslovanov v Zadru. Za izvršitev teh vprašanj so predvidene mešane komisije. V enem odstavku se urejuje vprašanje prosvete, šol, jezika in ver, v drugem pa lastninske pravice, uprava itd. Za vprašanje Reke in izpraznitve Susa-ka, ki bi se izvršila pet dni po ratifik:* ciji, se bo dol?Čila komisija, obstoječa iz treh Jugoslovanov in treh Italijanov. Ta komisija bo imela nalogo, v sodelovanju z izvedenci nadzorovati izpraznitev. določitev mej, organizacijo trgovine in uprave ter obratov Reke, in sicer na podlagi odstavka rapallske pogodbe. Delo te komisije bi se končalo v enem mesecu. Vendar pa se ta rok v medsebojnem sporazumu lahko podaljša. V slučaju nesoglasij obe stranki lahko apelirate na določeno razsodišče. Pariz, 2. novembra. (Izv.) «Matin» poroča iz Chiassa, da je italijanski ministrski predsednik sklenil sklicati zbornico za 15. novembra. Mussolini je že predložil zakonski načrt za izpremembo volilnega reda. Nove volitve se bodo vršile meseca marca. Mussolini je na seji ministrskega sveta obrazložil, da je sestava kabineta spočetkoma vsled revolucije sicer povzročila vznemirjenje, meni pa, da se je to vznemirjenje vsled njegovih brzojavk, ki jih je poslal tujim vladam poleglo. Dvig lire v zadnjih dneh dokazuje, da se inozemstvo počenja zopet pomirjevati Vse omejitve svobode, ki so se izdale proti osebam, listom in drugim institucijam, se bodo zopet preklicale. Osebna svoboda se bo vzpostavila. Sedaj bo pokazal, da eksi-stira samo ena država in da ne more biti nobena država v državi. Mussolini namerava razpustiti vsa ministrstva, ki so nepotrebna ter izročiti vse javne Volitev v grško zbornico Atene, 2. novembra. (Izv.) Nove volitve v zbornico se bodo vršile v drugi polovici decembra. BIVŠI GRŠKI MINISTRI POD OBTOŽBO. Atene, 2. novembra. (Izv.) Listi javljajo, da bivši grški ministrski predsednik Gunaris in ostali aretirani ministri ne bodo stavljeni pred vojaško sodišče, temveč v zmislu ustave pred najvišje sodišče. Amerika se ne udeleži orijentske konference Washington, 2. novembra. (Izv.) Državni departement je danes izročil angleškemu, francoskemu in italijanskemu poslaništvu noto, v kateri formalno odklanja predlog, naj bi Zedinjene države bile zastopane na konferenci, ki b" razpravljala o orijentskih vprašanjih. obrate, ki se ne rentirajo, privatni industriji Rim, 2. novembra. (Izsv.) Mussolini je uredniku »Stampe« izjavil, da je popolnoma vseeno ali ima vlada večino ali ne. Glavna stvar je. da sa more zanesti na 300 tisoč mož, ki so mu udani. Mussolini smatra svoje stališče kot ministrski predsednik precej za diktatorsko. Častnikom je izjavil, da se imajo le pokoriti, da pa nimajo pravice, odobravati ali obsojati vlade. Proglas, ki ga je naslovil na uradnike, veli, da ne bo sprejel nobene demisije in da ne bo dopustu. da kdo odloži svoje mesto. On sam bo določil delo uradnikov. V Rimu se vrača normalno življenje. Rim, 2. novembra. (Izv.) V odgovoru na pozdrav novinarske organizacije je obljubil Museolini, da bo, ko preneha izjemno stanje, vzpostavil tiskovno svobodo, v kolikor jo je vredno časopisje, ki nima le pravic, temveč tudi gotov« dolžnosti. Rim, 2. novembra. (Izv.) V Napolju, Piacenzi in Ravenni je množica priredila fašistom, ki so se vrnili iz Rima navdušen sprejem. V Ravenni so nacijonalisti, ki imajo zasedeno delavsko zbornico, uredili v njej svoje uradne prostore. Vodja nacionalistične milice Paolucd je danes ob štirih popoldne izdal povelje za deraobilizacijo nacijonalistov. Jz Rima je do danes odšlo 45.000 fašistov. Rim, 2. novembra, (Izv.) Vodstvo italijanske ljudske stranke odobrava sestavo novega kabineta ter izraža željo, da bo prinesla državi red in svobodo ter gospodarsko in politično obnovo. Pariz, 2. novembra. (Izv.) Kakor javlja »Chicago Tribune« is Washingtona, je tamošnji italijanski poslanik Loran-do Rieei podal ostavko. Milan, 2. novembra. (Izv.) »Corriere della Sera» poroča iz Rima, da namerava ministrski predsednik Mussolini tv koj razpravljati t jugoslovanskim poslanikom o vprašanju odnošajev med obema državama, da se doseže čimprej medsebojno prijateljsko sodelovanje. Chiasso, 2. novembra. (Izv.) Predno so fašisti zapustili delavsko zbornico v Turinu. so poizkusili zažgati poslopje. Izgorelo pa je le nekaj sob. Zahtevali so, da se mora Izobesiti za en mesec italijanska trobojnica. Policija je vrnila lastnikom po fašistih razdejano poslopje »Avantija*. Beograd, 2. novembra. (Izv.) Iz Rima poročajo, da je danes Mussolini sprejel našega poslanika Antonijeviča. NAPAD FAŠISTOV NA POSLOPJE SOVJETSKE DELEGACIJE V RIMU. Chiasso, 2. novembra. (Izv.) Sinoči je večja skupina fašistov pridrla pred vilo Terme, kjer se nahaja rimska sovjetska delegacija. Dva fašista sta stražila pred vhodom, ostali pa so vdrli v poslopje ter poklicali vratarja, katerega so nato na dvorišču ustrelili. IZPREMEMBA V ITALIJANSKEM POSLANIŠTVU V BERLINU. Rim, 2. novembra. (Izv.) Kakor poroča «l'Epoca», pride na mesto dosedanjega italijanskega poslanika v Berlinu Frassatija baron Romano Avezzano, ki je bil svojčas poslanik v Washingtonu. PRVI KEMALISTIČNI ODDELKI V EVROPI. Milan, 2. novembra. (Izv.) »Corriere della Sera« javlja iz Carigrada, da so prvi kemalistični oro?niki 'n uradniki dospeli v Tracijo, in sicer 673 orožnikov in 175 uradnikov, kjer so od Julijanskih čet prevzeli oblasti. »PICCOLO« ZOPET DOVOLJEN V NAŠI DRŽAVI. Beograd, 2. novembra. (Izv.) Notranji minister je zopet dovolil tržaški »Pic-colo» razpečavati v naši državi. REDUKCIJA URADNIŠTVA V AVSTRIJSKEM PROMETNEM MINISTRSTVU. Dunaj, 1. novembra. (Izv.) Kakor do-znava »Reiehspost*, so priprave za znižanje števila uradnikov v prometnem ministrstvu že v teku. Iz železniško službe bo odpuščenih v ministrstvu 79 uradnikov, med temi 7 akcijskih šefov, 15 ministerialnih svetnikov in 13 dvornih svetnikov- London, 2. novembra. (Izv.) Včeraj so se vrSile po vsej Angliji in v Wale-su občinske volitve, ki so z ozirom na predstoječe volitve v parlament posebno zanimive. Dosedanje vesti javljajo o težkem porazu delavskih kandidatov ter o uspehih konservativcev. Posebno se poudarja, da so industrijska mesta na severu glasovala proti delavskim Povratek neših poslancev iz Prage Beograd, 2. novembra. (Izv.) S sinoč-njim brzovlakom se je vrnila v Beograd večina poslancev, ministrov in novinarjev z izleta v Prago. V Parkanju, obmejni postaji, »e je vršilo izredno ganljivo 6lovo s češkimi poslanci, ki so naše spremili. Od Parkanja dalje so se gostje vozili preko Madžarske v dveh naših vagonih, priklopljenih rednemu brzovlaku. Pri slovesu je govoril v imenu češkega parlamenta poslanik Uhlif, kateremu je odgovarjal predsednik skup ščine dr. Lukinič in se zahvalil za izredno gostoljubnost. Naši so Uhlirja dv; gnili na rame. Do Subotice je spremljal goste zastopnik češkoslovaške vlade. — Slovo je bilo enako ganljivo tudi v Pragi, kjer so poslanci položili ceneč na grob neznanega junaka, na skupni grob legionarjev in na grob v Pragi pomrlih srbskih vojakov. Popoldne je še bil v parlamentu sestanek, na katerem je bil izbran interparlamentarni odbor za tesnejše sodelovanje obeh parlamentov in narodov. Zvečer se je vršila v reprezen-tacijskem domu poslovilna večerja m koncert Smetane. Velike in burne ova-cije so bile zopet prirejene gostom. Id so pa sami proslavljali Beneša. Na veliki kolodvor je spremljala jugoslov. goste množica senatorjev, članov vlade in poslancev, godba in ogromna množica Pražanov, ki so goste pri odhodu burno pozdravljali. Kumanudi o pogafa-njih s Češkoslovaško Praga, 2. novembra. (Izv.) Jugoslovan ski finančni minister dr. Kumanudi je imel razgovor s sotmdnikom »Prage* Tagblatta« glede končanih pogajam s Češkoslovaško. Na vprašanje, ali odgovarja resnici vest da zahteva Jugoslavija od Češkoslovaške posojilo, je izjavil dr. Kumanudi, da ta vest ni resnična. SieeT so zastopniki češkoslovaških bank razpravljali v Beogradu s konzorcijem jugoslovanskih bank o bančnem kreditu, ki bi ga jamčili obe državi. Ta kredit bi ee uporabil izključno v investicijske svrhe. Na vprašanje glede položaja v Avstriji je odgovoril dr. Kumanudi: »Naš interes je, da imamo za soseda Avstrijo, s katero bomo v trgovinskih stikih. Avstrijo rabimo ne le kot konzumenta, temveč tudi kot most med nami in Češkoslovaško«. IZMENA BRZOJAVK POVODOM POVRATKA NAŠIH POSLANCEV IZ PRAGE. Praga. 2. novembra. (Izv.) Predsednik češkoslovaške zbornice Tomašek je prejel od predsednika jugoslovanske skupščine dr. Lukiniča zahvalni brzojav, v katerem Izraža ob povratku jugoslovanskih poslancev v domovino trdno žaganje, da se bo sk"nno sodelovanje po skupnem geslu »zvestoba za zvestobo« [kandidatom. Do opoldne je bilo v Lo& donu znano, da so delavski kandidati v raznih volilnih okrožjih, kjer so dosedaj imeli znatno večino, izgubili. Tako je delavska stranka izgubila v South warku vseh 30 mandatov, v Greenwiehu 10 mandatov, v Shorditchu 22, in v Fonlha.mil vseh 24 mandatov. končalo z uspehom v korist obeh narodov. Brzojavka izraža končno nado, da bo imel jugoslovanski narod v kratkem priliko, z isto prisrčnostjo pozdraviti češke parlamentarce v Jugoslaviji. Predsednik Tomašek je odgovoril s prisrčnimi besedami, v katerih se še enkrat spominja nepozabljivih dni, ki so mnogo pripomogli k medsebojnemu spoznavanju Predsednik dr. Lukinid je tudi praškemt županu dr. Baxi posla! brzojavko s prošnjo, naj župan Pražanom in prebivalstvi onih mest, katera so posetili Jugoslovani, še enkrat izreče bratsko zahvalo z? vse dokaze simpatij jugoslovanskim poslancem. FINANČNA POGAJANJA MED CE-ŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO Praga, 2. novembra. (Izv.) Danes sc se končala v Pragi finančna pogajanja z Madžarsko. Nerešena so ostala le gotova vprašanja glede nostrifikacije v Češkoslovaški se nahajajočih bivših madžarskih obratov. V to svrho sta odpotovala ministerijalna svetnika Para in Ba-yer v Budimpešto. Pretnje zemljoradnikov Beograd, 2. novembra. (Izv.) Povodom incidentov v Dalmaciji, izzvanih vsled tamošnjih kolonatskih odnošajev, je izvršni odbor zemljoradniške stranke zaključil, da njeni poslanci zapustijo parlament ako vlada ne ugodi njihovim zahtevam in ne napravi pravičnega reda, Na prvi seji nar. skupščine pa bo zemljoradniški klub stavil kolektivno interpelacijo o dogodkih v Dalmaciji Beograd, 2. novembra. (Izv.) Predsednik zemljoradniškega kluba Voja Lazili je danes posetil Pašida in se z njim dolgo razgovarjal. ( NOV VPAD BOLGARSKIH KOMI-TAŠEV NA NAŠE OZEMLJE. Beograd. 2. novembra. (Izv.) Dan«, šnja »Tribuna^ poroča o novem vpadu bolgarskih komitašev v naše ozemlje. Komitaški vojvoda Ilija Koslov se je s svojimi roparji zopet pojavil med Bito-ljem in Ohrido, kier ropa, mori in požiga. DIPLOMATSKA VEST. Beograd, 2. novembra. (Izv.) Z nocojšnjim brzovlakom se je pripeljal iz Budimpešte naš tamošnjj poslanik Milc-ievid. POMANJKANJE TOBAKA V NAŠI DRŽAVI. Beograd, 2. novembra. (Irv.) Finančni minister je poslal upravi monopolov vprašanje, zakaj primanjkuje tobaka. Država ima vsled tega veliko škodok ALFRED CAPUS UMRL. Pariz, 2. novembra. (Izv.) Včeraj je umri v Parizu Alfred Capus, eden najboljših francoskih nieateljev. 7S3V3 I8SK8 V53S53 Trsf, 1. novembra. »Fašistovska revolucija* je uspela, ne da bi bilo prišlo do revolucije. Mirni potek in popolni uspeh fašistovskega pohoda na vlado imata svoj izvor v vse nečem drugem kot pa v idejni moči fašizma samega. Vzroki tičijo drugje. V največjo nesrečo Italije je izšla iz obojih povojnih volitev na podlagi proporca poslanska zbornica tako zelo razkosana sama v sebi, da ni bila sposobna za tisto korenito reformno delo, ki je bilo tako nujno potrebno za obnovo države. Ker ni bilo vlade, ki bi se bila upala sama z močno roko zagrabiti komuniste je sledila z vladno voljo in tudi proti njej pravcata meščanska vojna, ki je sicer vrgla ob tla komunizem, ali vendar spravila državo na rob propada. V parlamentu pa ni bilo stranke, ki bi se upala vsaj sedaj pristopiti obnovitvenemu delu. in pritegniti k temu delu tudi ostale. Tako je šlo dalje s politiko od danes do jutri, pojutrišnjem pa, kar Bog da; gospodarski položaj države pa je postajal od dne do dne nevarnejši. Vse stranke so se zavedale tega, ali izhoda iz te nevarnosti niso znale najti, ker ga tudi nikdar resno niso iskale. V tem pa le rastel in rastel fašizem; v začetku z voljo vlade, pozneje pa tudi proti njeni volji, dokler ni zrastel nad glavo njej in parlamentu. V splošni resignaciji naj oni pokažejo, kaj znajo, je izvor sedanje Mussolinijeve vlade. Fašisti so prišli na krmilo, ker ni bilo nikogar, ki bi se bil potegoval za to tako odgovorno mesto. In če danes či-tam, kako je Mussolini vabil svoje tovariše poslance, da prevzamejo to ali ono listnico: »Kolega, dajem ti to ministrsko listnico! Spreimeš?* — in so mu kolegi drugih strank drug za drugim, ne da bi se prej o stvari temeljito posvetovale njihove stranke, odgovarjali s kratkim: «Sprejmem!» vidim v vsem tem le potrdilo onega, kar sem rekel zgoraj. Mussolini ie sestavi! koncentracijsko vlado od strank po lastni izbiri. Sel je od desne proti levi in dal fašistom 13 mest, 4 listnice in 9 podtajništev, nacijo-nalcem 1 ministra in 2 podtajništvi, liberalcem 2 ministra in 2 podtajnika, popo-larom 2 ministra in 4 podtajništva, soci-jalni demokraciji (demokratska, ne soci-jalistiška stranka) 2 ministra in 2 podtajnika. Tri demokratske stranke, med njimi giolittijanci potem reformisti in agrarci niso v koncentraciji, kakor je seveda izključena vsa socijalistlška levica. Ali če bi bil Mussolini ponudil po kako listnico tudi vsem izpuščencem s socija-listiškimi unitarci vred, bi gotovo ne dobil nikjer košarice, saj se je celo Bal-desi topil od navdušenja za sodelovanje, ko se mu je namignilo, da bi znal priti v poštev, in menda vendar ne iz prepričanja v edinozveličavnost fašizma, on, so-cijallst?! Mussolini dobro ve, da ima v svoji lastni stranki, ki je še mlada, lepo število dobrih agitatoričnih moči, ne pa za vladne posle tehnično izvežbanih moči, in je zato posegel po takih ljudeh v stranke, ki so mu bile po svojih programih in tudi osebno najbližje. Odpor pri njih pa ni našel, ker so pač povsod računali z dejstvom, da bo sedanja vlada — volilna vlada in da tisti, ki bo v kuhinji, ne bo ostal lačen. Gotovo pa sedanja vladna večina ni nič manj heterogena, kakor je bila dosedanja, in treba bo Mus-soliniju krepke roke, da jo bo obdržal na okupu, in hitrega dela, da si z novimi volitvami ustvari enotnejšo podlago za izvajanje svojega programa. A. Ekar. lojalni napram evropskim državam in upati je, da bodo tudi zavezniki, čijih odnošnji do nas niso slabi, lojalno postopali, kadar bo Slo za vprašanje interesov Bolgarske. Stambo8££ski © p©liki Dne 28. oktobra je bolgarski ministrski predsednik Stambolijski podal v sobranju obširno poročilo o zunanjem položaju Bolgarske. Rekel je, da se vlada v prvi vrsti trudi olajšati zunanji položaj države in da je dosegla, kar se tiče valute, že precejšnje izboljšanje. Če bi morala Bolgarija plačati vojno odškodnino, bi prišla v silno finančno stisko. Ne brani se sicer plačati dolžne odškodnine, toda zahteva odlog do leta 1925. Kar se tiče zunanjepolitičnega programa vlade, je izjavil Stambolijski. da obsega ta same ukrepe za izvedbo pogodbenih obveznosti iz mirovnih pogodb. Izjavil jo, da so pritožbe, da bolgarska vlada podpira komite še, neosnovane. kakor .;o neosnovane tudi vesti, da ima bolgarska vlada zveze s Kemalom. Tudi z Rusijo Bolgarija nima zvez. Kar se tiče Tracije. bolgarska vlada ne bo dovolila, da se preselijo na bolgarsko ozemlje tisti, ki nameravajo delati proti politiki vlade. Po volji velesil je poslala Turčija soseda Bolgarski, iz česar izvira, da bo treba vzpostaviti z njo gotove odnošaie. Če se bo Turčija upirala izhodu Bolgarije na morje, se ti odnošaji ne bodo mogli ustvariti. Turki zase ne morejo zahtevati več kot avtonomijo Tracije. Egejsko morje pa se bo moralo napraviti svobodno in dostopno tudi za Bolgarijo in Jugoslavijo. Kar se tiče Grške, mora ta zapadno Tracijo izprazniti. Bolgarska pa mora dobiti istotako kakor Jugoslavija del obale ob Egejskem morju. Glede Jugoslavije in odnošajev do nje je izjavil Stambolijski. da je smatral za svojo dolžnost, da ji kot zmagoviti državi ponudi roko v spravo. Zal. doslej sprave še nismo dočakali, je rekel Stambolijski toda resno voljo imamo, da vzpostavilo prijateljstvo z vsemi Sosedi. Judi z Rusijo. Vedno smo bili Politične iieležtie + Zaupni zbor JDS za mariborsko oblast, ki bi se imel vršiti 12. t m., je načelstvo preložilo, dokler se položaj popolnoma ne razčisti. Dnevni red zboru se določi na seji načelstva oblastne organizacije dne 12. novembra. Krajevne organizacije bodo dotlej delovale na ureditvi lokalnih *a-dev. -j- Odbor krajevne organizacije JDS v Ribnici je sklenil v svoji seji dne 21. oktobra sledečo izjavo: Odbor krajevne organizacije JDS v Ribnici pol-noštevilno zbran, izreka načelstvu stranke soglasno popolno in neomajno zaupanje; odobrava njeno odločno nastopanje pri zasledovanju demokratskih načel in interesov, obsoja pa hkrati nastop bivših strankinih vodilnih mož. Zgražamo se nad nesramnimi in neutemeljenimi napadi na našega neumorno delavnega ministra dr. Žerjava, kateremu izrekamo srčno zahvalo in neomajno zaupanje. -f- Intervjuv z gosp. Rusom. Sinoč-nji »Slovenski Narod* objavlja »izjavo* gosp. Alojzija Rusa, ki pravi, da je pomotoma sprejel kandidaturo kot namestnik na listi JDS, da se ji zato odpoveduje in da hoče podpirati »Za-jednico*. Nam se je zdela stvar nekoliko čudna, ker je gosp. Rus ponujeno mu mesto dvakrat sprejel; na sestanku svojega političnega društva in na zaupnem zboru v »Kazini*. Zato smo še sinoči poslali v znano Rusovo gostilno svojega posebnega poročevalca. ki je našel gosp. Rusa popolnoma zdravega. Gosp. Rus je na vprašanje našega poročevalca, ali je res za izstop iz demokratske stranke, to odločno zanikal. »Narobe. jaz stojim_ na stališču, da treba vzdržati j e d i n -stvo stranke.* Zakaj pa ste potem za Zajednico? »Rekli so mi, da so »mladini* se odcepili. S tistimi, ki stranko cepijo, pa jaz ne morem.-* — --! Za božjo voljo gosp. Rus, p® to je ravno narobe. Od Vas hočejo, da se odcepite od demokratov in Tre?te z NSS! «To pa ne. S temi hudiči pa ne.» Naš poročevalec je krilil z rokami in gosp. Rusu dokazal, da ga Za-jedničarji res vodijo naravnost, v skupnost z NSS. «Če bodi šli pa po tej poti. si bom stvar že premislil!* Končno je gosp. Rus izjavil, da je on odločno za to. da se odpravijo ministri na razpoloženju, ker so stroški, ki jih trpi država za njihove penzije, preveliki. — Kakor čujemo. je izjava g. Rusa v »Slov. Narodu* eden najlepših in dosedaj največjih političnih in di-plomatičnih uspehov gosp. R. P. -r «Slovenskl Narod« in g. dr. Sa-pUa. "Slov. Narod* ponovno zlorablja odstop g. dr. Šaplje od kandidature na demokratski listi. Pooblaščeni smo, da priobčimo z ozirom na to naslednje pismo: »Predsedstvu, oziroma tajništvu JDS, Ljubljana. Vrnivši se v Ljubljano čitam, da ste me uvrstili med kandidate za bodoči obč. svet. Kakor je na eni strani zaupanje, ki ga stranka stavi v mojo osebo zame nad vse laskavo, tako moram na drugi strani izjaviti, kakor sera že tudi ustmeno storil, da kandidature z ozirom na svojo pravkar prestano težko bolezen in z ozirom na svoje rahlo zdravje, pod nobenim pogojem sprejeti ne morem. Izvolite ta moj deiinitlvni sklep na znanje vzeti. Z zagotovilom, da ostanem tudi v bodoče zvest strankin pristaš beležim z odličnim spoštovanjem dr. Tone Šaplja, 1. r. Ljubljana, dne 21. oktobra 1922. -f Manifest «Zajednice» so vč;raj nalepili po ljubljanskih ulicah. Zanimivo je. da je večina gospodov, ki so svoj čas podpisali ta čudni preg-am in katerih imena so bila objavljena v »Slovenskem Narodu*, z manifesta brisana. Na plakatih je ostalo od bivših demokratov le pet gospodov. Po Ljubljani se mnogo ugiba, kaj naj to pomeni. Eni pravijo, da se Zaiednič-ar-jem ostali podpisniki niso zdeli dovolj veljavni možje, da bi kazalo njihova imena lepiti na vogale, drugi so mnenja, da je na bivše demokrate močno vplivala zagrebška sokolska resolucija, ki tako odločno odklanja teorijo treh narodov in da so svoje podpise preklicali. Nekaj tretjega si je res težko misliti. -f- Vprašanje «Slovenskega Naroda«. Včerajšnji »Slovenski Narod* nas izprašuje. ali si upajo demokrati brez zveze z narodnimi socijalci doseči napredno večino v občinskem svetu ljubljanskem? In če to ni mogoče, ali «i upajo pridobiti narodne soci.jalce za svojo listo? Na to naj odgovori kratek, a jasen račun: Demokratska stranka je dobila pri državnozborskih volitvah čez 3200 glasov, jiri občinskih volitvah pa vsled delne abstinence nekaj manj. NSS je dobila pri občinskih volitvah okoli 1300 glasov, komunisti 1050, klerikalci 1500. socialdemokrati pa 800 glasov. Ako bi šli sedaj vsi klerikalci in komunisti ter vsi Peričev-ci (200) na volišče bi klerikalno - komunistični blok dobil nekaj nad 2750 glasov, torej manj kot jih je dobila JDS pri državnozborskih volitvah (3200) in tudi manj kot pri zadnjih občinskih volitvah foad 2S00 dasov). Računati se pa mora še z veiikanskbni notranjimi boji v komunistični ln klerikalni stranki, ki lahko reducirajo glasove bloka tako, da ne bo dobil niti 2400 glasov. Jasno in evidentno je, da podpira »Slovenski Narod* klerikalizem, ko hujska proti demokratom in na vse pretege podpira uskoke in dezerterje JDS, kajti ravno tistih par sto glasov, Id jih bo »Narod* o^.bil JDS. lahko prinese klerikalcem zmago, dočim so za NSS oddani demokratski glasovi tudi zanjo čisto izgubljeni, ker NSS sama v očigled zveze z »Narodovo* grupo niti 800 glasov ne bo dobila. Kdor hoče napredni stvari dobro, naj torej nikar ne razdira demokratske stranke. + Brez pietete. Mi smo že enkrat pozvali »Narodove* gospode, da naj rešpektirajo prošnjo starega, na smrtni postelji ležečega dr. Ivana Tavčarja star. (ki so jo sami objavili), r.aj ga puste pri miru in naj ca ne zloralv Ijajo za svoje politične trike. Gospodje pa očividno ne poznaio nobenih ozi-rov pietete. Ali je dr. Ivan Tavčar to zaslužil? Moža. ki bi moral biti že danes, ko še ni zatisnil oči, visoko vzvišen nad vsakdanjo politiko, tako pro-fj>nirati. je pač mogoče le ljudem, ki so izgubili ravnotežje resnosti ir. — takta. -f- Mussolini odklonil demisijo poslanika Sforze. Italijanski pariški poslanik grof Sforza je podal, čim je ^vedel, da je postal Mussolini ministrski predsednik, ostavko na svojo službo. Ministrski predsednik Mussolini je nato Sforzi odgovoril s sledečo brzojavko: »Vašo ostavko moram tolmačiti kot malo prijateljsko in zelo neprimerno dejanje, "ker ste se odločili za ta korak, predno ste dobili uradno poročilo o smernicah moje zunanje politike, o katerih bom poročal zbornici In te smernice ne bodo le zmes čustev in jeze, kakor Vi mislite. Poživljam Vas formalno da ostanete na svojem mestu in da ne delate sitnosti vladi, ki predstavlja v sedanjem hipu r.aibolj vzvišen izraz narodne zavesti.* -f Vatikan proti politikujočim duhovnikom. Papežev državni tajnik je razposlal škofom poseben razpis, v katerem je rečeno: »Znano Vam je, da je v zadnjem času sveta stolica postala predmet napadov liberalnega tiska, da je ona sporazumna z ljudsko stranko, ki naj bi biia eksponent svete stolice in katolikov v parlamentu in deželi. Proti takim insinuacijam. popolnoma napačnim in klevetniškim, je sveta stolica vedno energično protestirala in ponovno izjavlja, da je popolnoma tuja »ljudski* kakor tudi vsaki drugi stranki! Razširjajo se obtožbe proti episko-patu in kleru. trdeč, da dobiva »ljudska stranka* svojo najmočnejšo oporo v cerkveni hierarhiji, t. j. pri škofih in župnikih. Sveta stolica ne dvomi o tem, da je vedenje škofov in župnikov po večini bilo v r o glasju z navodili (zal se sveta stolica moti. Op. ur.), ki so jih v tem smislu večkrat prejeli od rimskih papežev. Ker se pa gre za deli-katno in zelo komplicirano stvar, smatra sv. stolica za svojo dolžnost vzbuditi pazljivost škofov. Res. Škofu in župniku se ne sine oporekati pravica do lastnega političnega prepričanja, dokler je ono v soglasju z onim kar pristoja vesti in verskim interesom. Ali enako očividno je, tla se morajo držati škofi in župniki daleč od strankarskih bojev in od vsakega političnega dela.» Ko bi bilo v klerikalni duhovščini še kaj krščansko pokorščine, bi morale imeti papeževe besede kar najdalekosežnejše posledice. Tako pa bo njegovo svarilo bob v steno. Naši duhovni gospodje se bodo izgovarjali, da papežev razpis ni zanje, temveč da je namenjen le laškim duhovnikom. SV — Milijonarjev oče se obesil radi bede. Zadnjo nedeljo popoldne so v neki bedni koči v sarajevskem predmestju našli obešenega 63 letnega Johanna Ha-senkopfa. V zadnjih letih se je preživljal s starinarstvom, dokler ni popolnoma obubožal. Za pomoč je prosil svojega sina Franca, milijonarja, toda — ni bil uslišan! V pismu, ki ga je starec zapustil, pravi, da mu je to sinovo obnašanje vzelo življenje. Končno v pismu ostro očita sinu. da vkljub milijonskemu imet-ku ni pomagal očetu, ki je bil v skrajni bedi. — «Hm, Hasenkopf se pišeta oče in sin, torej Nemca, ali Zida? In pa v Sarajevu, — eh. saj vemo!» Tako poreče kdo. Meni pa vstaja, ko čitam to vest, marsikateri spomin izpred vojne, ko sem I prav slične slučaje videl med našim «do-! brim katoliškim ljudstvom*. Priv nič I redkega ni bilo, da je sin očeta pre^žit-J karja po dvakrat na dan pretepaval z I vilami in mu kratil hrano... — 1001) ločitev zakona. To po' ne v Ameriki, ampak pri nas doma, v Vojvodini. Število ločitvenih procesov je neobičajno r.araslo, procesi se rešujejo v 5 — 8 tednih, toda vedno novi ločitve in premembe željni pari se javljajo. Za vsako malenkost že lete pred sodnika. Samo v Novem Sadu je v zadnjih mesecih sodišče izreklo povprečno 40 — 50 ločitev na mesec, in v celem letu jih je v vsej Vojvodini precej nad 1000. Darujte za €iril-Metodovo - družs>c3 Prosveia Ljubljanska rframa. Petek, 3.: Hedda Gabler A. Sobota, 4.: Hedda Gabler. Izv. Nedelja, 5.: ob 3. popoldne Jack Straw. Izv. — Ob 8. zvečer R. U. R. Izv. Ponedeljek, 6.: Hedda Gabler. C. Ljubljanska opera. Petek, 3.: Lakme. C. Sobota, 4.: Jenufa. D. Nedelja, 5.: Triptychon. Izv. Ponedeljek, 6.: Zaprto. * ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota. 4. novembra: »Mladost*, ljubezenska drama. Nedelja. 5. novembra: »Mladost*, ljubezenska drama. * Mariborsko gledališče. Petek. 3.: Koncert Glasbene Matice. Sobota, 4.: »Ilirci*. A. Noviteta dramskega gledališča v Ljubljani. Prihodnji dramski noviteti bo sta. dramatizacija velikega romana Dostojevskega »Idiot* in Pecije Petroviča komedija . V naslovni vlogi je nastopila kot gost g. Marija Vera. Ljubljanski gostje so nalogo odlično rešili, ter si za razvoj našega gledališča ter za vzgojo gledališke publike v Celju pridobili novih zaslug. Marija Vera je v naslovni vlogi izklesala sijajno podobo, ki je bila prav posebno v tretjem dejanju na umetniško dovršeni višini. Njene kretnje, gestikulacija, sigurno obvladanje vsake situacije, kažejo in razodevajo umetnico, katero želimo še večkrat videti. Njej ob strani so se odlikovali in ugajali posebno Ejlert Lfjvborg (g. Ro-goz), JSrgcn Seeman 'g. Peček) in Ase-sor Brack (g. Skrbinšek). Da so tudi ostali svoje vloge odlično in dovršeno rešili, tega ni treba posebno omeniti. Režija je bila dobra in točna. Gledališče je bilo polno do zadnjega kotička. Mnogo, mnogo ljudi, ki so se veselili na umetniški užitek, je moralo vsled pomanjkanja prostorov oditi. Občinstvo je mile goste neprestano burno klicalo na oder ter poklonilo Mariji Veri krasen šopek cvetic. Bil je lep večer. Dramatični odsek »Narodne čitalnice* v Kranju je priredil dve gledališki predstavi z Halbejevo dramo »Mladost* — Kranjsko meščanstvo .je imelo lep užitek. Vsi igralci so izpolnili v polni meri zahteve, ki jih je stavila nanje težka igra. — Igra je bila vseskozi harmonična in dobro naštudirana, kar je r prvi vrsti zasluga spretne roke režiserja g. Vaclava Držaja, ki je že ope-tovano nudli občinstvu s svojo spretno režijo skoro umetniške užitke. — Gdč. Reboljeva v vlogi Anice je podala dovršeno delo. Bila je v resnici Anica: deklctce, ki živi pod pritiskom fanatičnega vaškega kaplana. Veselje in bol. vse to je gledalec lahko opazil, živeti je moral z njo, posebno v tretjem deja-nju, ko se poslavlja — morda za vekomaj — od ljubečega študenta Ivana. Podal ga je g. Držaj tako. da je bil vreden svoje partnerce. Edino njegova maska je bila prestara. Omeniti moram pa tu njegov okus glede scenerije, s katero nas pri vsaki igri naravnost preseneti. — Kaplan Gregor Zigorski v osebi g. Pešla je bil resničen kaplan. Župnik Hoppe, g. Sumi, dober, mestoma prav dober, le včasih se je opažalo, da ne doživlja v svoji notranjosti duševnega boja. katerega povzroči nepremišljeno Ivanovo dejanje. — Amanduščku, kot ga ie nazivala Anica, je-treba gra-tulirati, zakaj prvič v vlogi in tako podat je nekaj posebnega. — Maruška, gdč. Pečarjeva dobra, saj i njo je bila igra harmonična. — Nedostatki in pomanjkljivosti so odpadli pri tretji predstavi, ki jo je dramski odsek priredil v Čitalnici v Kamniku. Želeti pa bi bilo eno, da občinstvo ne moti igralcev z vednim smehom in šepetanjem. — In še eno bi bilo želeti — zdaj ko gradimo dom. je treba malo čitalniško dvorano napolniti do zadnjega kotička, za- kaj diletanti zgu&ijo veselje do dela. 6e vidijo praznoto pred seboj. Kulturno zbirko priredi v soboto in nedeljo v Mariboru »Ljudska knjižnica* v svrho nabave novih knjig in brezplačnega posojanja knjig revnim učencem, ker skoro nobena tukajšnja šola nima potrebne mladinske knjižnice. Zveza godbenikov za Slovenijo. V Ljubljani ee je dne 24. septembra vršil ustanovni občni zbor »Zveze godbenikov za. Slovenijo*, s sedežem v Ljubljani. Cilj te Zveze je prvič organizirati brez izjeme vse poklicne muzike v Sloveniji, in sicer v posameznih sekcijah zac gledališke in sinfonične orkestre za salonske kapele, za glasbene učitelje itd.: drugič pa je njen namen pospeševati glasbeno kulturo s prirejanjem koncertov in raznih glasbenih večerov, kakor tudi predavanj etc. Priprave za ustanovitev raznih pododborov v vseh večjih krajih Slovenije so v polnem teku. Organizacija stopi v stike z enakimi udruženji Hrvatske in Srbiie. ter v svetovno federacijo. Kot redni člani te Zveze morejo biti le godbeniki in glasbeniki po pokliru, vsi ljubitelj: glasbene umetnosti pa zamorejo to kulturno tako pomembno organizacijo podpirati s tem. da pristopijo kot podporni člani k Zvezi. Vse prijave in dopise je začasno pošiljati na tajnika »Zveze godb. za Slovenijo*. Ivan Bajda. Ljubljana, kr. operno gledališče. Srhska akademija znanosti v Beogradu je razpisala natečaj za najbolj?" literarno delo, natisnjeno v letu 192;. Nagrada znaša 6 tisoč Din. Podeli se is fonda bivšega poslanika v VVashingtonu Ljubomira Mihajkmča. Rok za prijavo poteče dne 1. januarja 1923. Samopomoč naših duševnih delavcev. V kratkem se bo v Beogradu ali Zagrebu vršilo zborovanje pisateljev, novinarjev. profesorjev in javnih uradnikov. ki publicistično delujejo, dalje založnikov in izdajateljev, ki bodo razpravljali o sedanji založniški krizi ter o krizi časopisja. Skušali bodo najti primerne izhode iz sedanjega nevzdržnega stanja. Na beograjski univerzi se je vpisa/, lo v zimski semester 1922/23: Na iuri-dični fakulteti 670 rednih, TO izrednih, na modroslovni 415. na medicinski 150, ca teološki 86. na tehnični 472. na v;so-ki šoli za poljedeljstvo 70 slušateliev. vsega skupaj torej 1783 slušateljev. V Jošanici se je v tamošniem samostanu ustanovila ljudska univerza. Vzdrževal jo bo samostan iz svoiih sredstev. Prosvetno ministrstvo je ukrenilo vse potrebno, da se zavarujejo dragocene freske po jugoslovanskih samostanih pred poškodbo obiskovalcev. Ce te na-I redbe ne bi imele zadostnih uspehov, j bi se obisk imenovanih spomenikov sploh prepovedal- Sokolstvo Sokol v Kranju priredi v zimskem času več zanimivih in poučnih predavanj in članskih sestankov. Prvo predavanje se vrši v soboto dne 28. novembra ob pol 21. uri v sokolski telovadnici. Predava brat Josip Varaha o »Delovanju čeških legi] na Ruskem za časa svetovne vojne in velike ruske revolucije*. __ Prvenstvena tekma med Rapidom io Hakoah, ki se je "ršila v sredo, je končala z Rapidovo zmago 3 : 2 (1 : 1). Na obeh straneh so igrali zelo sirovo, kar j s imelo za posledico, da je bil en igralec Hakoah izključen. Dva igralca Rapida sta bila ranjena. Hakoah je bil v drugi polovici sicer v premoči, vendar pa vsled nervozitete svoje napadalne vrste ni moglo doseči zmage ali vsaj izenačiti. Občinstvo je bilo zelo nedisciplinirano m je morala po koncu igre posredovati policija. Iz upravnega odbora LNP. (Službeno.): Prošnja S. V. Rapida za anuliranie 6 mesečne zabrane igre se odbije, ker so razlogi S. V. Rapida neutemeljeni ter se mora slicno postopanje eksemplaričuo kaznovati. Prošnja S K. Slovana, da se I ne verificira prvenstvena tekma s S. K. ! Jadranom, se na podlagi izjave takratnega dežurnega odbornika LNP. odbiie. V. Rapid in S. K. Slovan imata pravico priziva na JNS. — Vsled dosedaj še popolnoma neosnovanih napadov S. K. i i-rije na osebo g. predsednika, peda isti svojo demisijo. Isto izstopita iz LNP. e-Bašin ter g. podpredsednik SircelJ, in sicer vsled preobile zaposlenosti pn zimskem športu. - Na mesto e- podpredsednika Sircelja se soglasno kooptira g. Betetto. Mesto g. Bašina se stavi b. K. Primoriu v dopolnitev. — laimk I. Prvenstvena tekma Ilirija : Primorje. V nedeljo dne 5. t m. se vrši že težko pričakovana prvenstvena tekma med Ilirijo in Primoriem. Za to tekmo vlada tako med ljubljanskimi kakor tudi med ostalimi športniki Slovenije veliko zanimanje. S. K. Primorje, kateri se od dne do dne boljša in izpopolnjuje bo precej opasen protivnik IlirijL Ta je v zadnjih tekmah ponovno pokazala svojo mednarodno kvaliteto. Z ozirom na to bo tekma nad vse zanimiva in polna športnih užitkov. Igra se na igrišču S. K. Primorje ob Dunajski cesti ter prične ob 15. uri. Predtekmo igrata obe rezervi ob 13.50. Sodil bo najbrže g. Šuput iz Maribora. Koroški nogomet. Prošlo nedeljo st je vršila v Beljaku nogometna tekma med reprezentancama Celovca in Beljaka. Zmagali so Celovčani z 1 i 0 .(0 i 0), Domače vesti * Minister za soc;?-' io politiko dr. G. Žerjav se je z v> Ura. popoldanskim brzovlakom m Beograd. Na kolodvoru se je poleg xih poslovil od ministra tudi gosp. -ralni konzul CSR dr. O. B e n e .-■ Zdravstveno stanje gosp. ministra je sedaj precej Dovoljno. * Vstoličenje patrijarha Dimitrija, ki bi se moralo izvršiti v Peči istočasno s kumanovsko proslavo, je preloženo na 28. junija 1923, na Vidov dan. * Obletnica osvoboditve Beograda. Dne 1. novembra so minula štiri leta, odkar je postal Beograd po dnevih težkega suženjstva zopet svoboden. Kot oznanjevalci svobode so prispeli v mesto kot prvi trije komitaši, entuzd-jastično pozdravljeni od naroda. Zadnji nemški oddelek, ki je zaostal na Kali-megdana in ni mogel več pobegniti čez Donavo in Savo, je kapituliral. * Češki delegati v Beogradu. Te dni prispe v Beograd v svrho pogajanj glede ureditve poštno - brzojavnega prometa med našo državo in Češkoslovaško, posebna delegacija češkoslovaškega poštnega ministrstva. * Otvoritev bakteriološke stanice v deželni bolnici v Ljubljani. Včeraj dopoldne je otvoril še! zdravstvenega odseka dr. Katačic ob navzočnosti velikega števila ljubljanskih zdravnikov novo bakteriološko stanico. Dr. Kata-čič je v svojem govoru poudarjal, da je vsako pobijanje nalezljivih bolezni brezuspešno, ako ne temelji na bakte-rijološki preiskavi. Odslej se bodo vsi za nalezljivimi boleznimi oboleli preiskali v bakterijološki stanici. Nato je voditeljica stanice gdč. dr. Šimencova imela izSrpno predavanje o pomenu bakterijološke stanice. Primarij dr. Iv. Jenko .je čestital dr. Katačiču in gdč. dr. Šimencovi za trud in uspelo ustanovitev te važne zdravstvene institucije. Dr. Derganc je naglašal, da poteče dne 27. decembra t. 1. ravno 100 let, odkar je umrl Louis Pasteur, ki je odkril mikroskopični svet najmanjših organizmov in predlagal, da naj tudi Ljubljana dostojno proslavi to obletnico. S predlogom se je strinjal tudi dr. Tičar in predlagal, da naj ee izdela načrt za slovesno proslavit v. Končno sta še govorila v imenu mestnega fizikata dr. Rus, v imenu vlade pa dr. Pavlin. * Ameriška moka in mast. Prejeli smo- Tvrdka Kmet in Komp. je uvozila ameriško moko št. 0 in jo prodaja po 19 kron na debelo in 20 kron na drobno. — Tvrdka Šarabonje uvozila mast in prodaja eno vrsto na debelo po 99 kron in drugo vrsto po 98 kron. Na drobno se prodaja po 106, oziroma 105 kron. * Sijajna blamaža Zajedničarjev. V torek ob 8. zvečer je bil sklican sestanek zaupnikov narodnih socijalcev v gostilni »Pri krofu* na Sv. Petra cesti Določiti so se imele smernice za volilno agitacijo. Tajništvu je bilo naročeno, da pismeno povabi 80 zanesljivih somišljenikov. In res so se začele vsipavati goste množice skozi vrata ter polniti »obširne* gostilniške prostore Prvi je bil šef generalnega štar ba g. Rupnik, takoj nato se je pojavil njegov pobočnik žoviialni g. Est. Čez nekaj časa je prišel še g. Šircelj in precej kasneje še g. Tavčar. To je bil ves zbor. Štiriperesna deteljica je bila v silni zadregi radi te nepričakovane udeležbe svojih somišljenik dv, zlasti ker so sedeli pri sosedni mizi trije pravniki druge politične barve, pri stranski pa neka nič hudega sluteča zakonska dvojica. Vsa ogorčenost je šla na rovaš tajnika g. Kravosa (kateri g. Kravos je pa to?), ki je baje prepozno odposlal vabila. »Jugoslavija* bo, upamo, poročala o krasni udeležbi. * Invalidi, pozor! V nedeljo, dne 5. novembra ob 9. dopoldne vsi na sestanek, ki se vrši v gostilni pri Mraku na Rimski cesti. Ker je sestanek zelo važen za vojne invalide, se prosi, da se polnoštevilno udeležite. * Smrtna kosa. V škofji Loki je v sredo umrla gospa Marija Komatarjeva, roj. Gosar, posestnica mlina in žage v kapucinskem predmestju. Pokojnica je bila sestra junaka Janeza Gosarja, ki je prišel med svetovno vojsko kot srbski oficir težko ranjen v bolgarsko ujetništvo in bil pozneje po avstrijskih krvnikih usmrčen. Pokojnica si je mnogo prizadevala, da bi odkrila grob svojega junaškega brata, kar se ji pa žal ni posrečilo Sedaj je sama podlegla v najlepši dobi neozdravljivi bolezni — raku. Bila je vedno odkrita pristašinja napred ne misli, vsled česar si je v vseh krogih pridobila obče spoštovanje. Revnejši sloji so izgubili z njo svojo veliko dobrotnico, ki nikogar ni pustila iz hiše praznih rok. Pogreb bo danes popoldne ob 8. uri na škofjeloško pokopališče. Bodi ji žemljica lahka, soprogu in sorodnikom pa naše iskreno sožalje! * Smrtna kosa. V Semiču na Belokranjskem je umrl vBeraj trgovec in posestnik g. Štefan Derganc, oče pri-marija kirurgičnega oddelka ljubljanske splošne bolnice, v 74. letu svoje starosti. Blag mu spomin, rodbini pa naše sožalje! * Imenovanja v državni službi. Za tajnika prvega razreda v ministrstvu za socialno politiko je imenovan Dragotin Gonrp, doslej komisar invalidskega odseka pri oddelku za socialno politiko v Ljubljani, za inšpektorja tretjega razreda ohlaMn« inanekciie dela .v Ljubljani pa Alfred Dejak, doslej inšpektor oblastne inšpekcije dela v Celju. Dr. Jakob Borko, višji kontrolor v oddelku za kontrolo dohodkov pri ministrstva za promet, je imenovan za inšpektorja prvega razreda. * Nov ameriški konzul v Zagreba. Eksekutura je podeljena novemu konzulu Zedinjenih držav, Josipu Curku, v Zagrebu. Dosedanji konzul Alfred Thom son je bil imenovan za generalnega konzula v KOvenhavenu in je že odpotoval na svoje novo mesto. * Železniški zdravnikL Iz Beograda poročajo, da izdeluje prometno ministrstvo nov pravilnik za železniške zdravnike, ki bodo po tem pravilniku nameščenci delavskih fondov in ne državni kot doslej. * Začasni sodniki. Beograjsko časopisje poroča, da bo ministrstvo pravde dne 1. januarja 1923 odpustilo iz službe vse one začasne sodnike, ki do tega termina ne polože sodnijskega izpita. Ker je v južnih krajih Jugoslavije pretežna večina začasnih sodnikov, bi lahko ti kraji povsem ostali brez sodnikov. V prečanskih pokrajinah pa itak nihče ne more postati sodnik, ki ni položil sodnijskega izpita. * Novi zakoni o novčanicah. Uradni listi objavljajo besedilo zakonov o tečaju srebrnih kron in perperov, o državnih novčanicah po 1, pol in četrt dinarja in o zamenjavi novčanic avstro-ogr-ske banke po 1, 2 in 10 kron. Po določilih zakona se srebrni denar bivše av-stro-ogrske monarhije po 1, 2 in 5 kron, srebrni denar kraljevine Črne gore po 1, 2 in 5 perperov izenači v vrednosti s srebrnimi dinarji po 1, 2 in 5 dinarjev. Prepovedano je kupovati in prodajati srebrne krone in perpere in sploh vsak priznani srebrni denar naše kraljevine za kak drugi denar, ki ima zakonit tečaj v kraljevini bodisi nad, bodisi pod njegovo nominalno vrednostjo. Kronsko-dinarske novčanice po 1 Din in po 0.50 Din predstavljajo državni papirnati denar. Ob priliki plačevanja ni nikdo dolžan, sprejeti naenkrat več kakor 100 dinarjev v novčanicah po 0.50 in več kakor 200 Din v novčanicah po 1 Din. Finančno ministrstvo se pooblašča, da da takoj izdelati državne nov Sanice po četrt dinarja, s katerimi se zamenjajo pravilno žigosane kronske novčanice po 1 in 2 kroni in pravilno žigosane novčanice po 10 kron. Novčanic po četrt dinarja se natisne 200 milijonov komadov v vrednosti 50 milijonov Din. * Pravilnik za štipendije. Iz Beogra-da poročajo, da je ministrstvo prosvete izdelalo pravilnik za delitev štipendij. Pravilnik e odposlan vsem našim univerzam, da ga one prouče, nakar bo razpisan rok za vlaganje prošenj. * Fašisti ukradli zastavo z našega parnika. Dne 30. oktobra, ravno takrat, ko so fašisti na Sušaku zaplenili avtomobil, o čemer smo že poročali, so se natepli fašisti na bregu okrog parnika »Uskok*, ki je bil vsidran pred Martin-gčico na nevtralnem pasu. Zahtevali so, naj se naša zastava, ki je bila pritrjena na parniku, takoj odstrani ter njim izroči in so začeli metati kamenje na parnik. Mornarji so Ee bali pretepa, pa so zastavo izročili fašistom. Načelnik sušaške policije, ki je bil o tem incidentu takoj obveščen, je zahteval od poveljnika fašistov in karabinjerjev. da fašisti zastavo takoj vrnejo. Omladinec Čeligoj je na svojo roko naznanil Italijanom, da bo prišla naša vojska po zastavo. če jo do 9. ure zvečer ne vrnejo. Med tem so fašisti zastavo izgubili. Šele drugi večer je prinesel italijanski major v spremstvu fašistovskega poveljnika na Sušak neko zastavo, ki pa ni bila prava. Fašisti so s samokresi v rokah uropali v neki hrvatski vili zastavo. Ko naši s to zastavo niso bili zadovoljni, je prinesel drugi dan dopoldne italijanski major drugo zastavo, ki je bila tudi ukradena. Prosil je načelnika policije, naj sprejme zastavo v zameno, češ da one z »Uskoka* ni mogoče^ več najti, oziroma, da so jo raztrgali pri nekem pretepu. Prebivalstvo energično zahteva nazaj pravo zastavo. O dogodku je bila obveščena tudi zagrebška vlada, * Dobava sanitetnega materiala iz Nemčije. Te dni je sprejelo ministrstvo za narodno zdravstvo veliko količino sanitetnega in bolniškega materiaU iz Nemčije na račun reparacij za letošnje leto. Material se bo v najkrajšem času razdelil na vse bolnice v Jugoslaviji. * »Splošno žensko društvo» za praktično nsobrazbo ženstva. Tekom mesecev novembra, decembra in januarja priredi Splošno žensko društvo dva tečaja s ciklem predavani, ki bodo med seboj v organski zvezi. V enem tečaju bo predaval vseučiliščni profesor, dr. Karel Ozvald o »Telesnem in duševnem razvoju male dece*. v drugem dr. Matija Ambrožlč »O negi dojenčka in male dece*. Pojasnil bo svoja predavanja tudi s skioptičnimi slikami. Dr. Ozvald bi rad dal svojim predavanjem deloma tudi obliko razgovora in torej želi, da se razvije v njegovem tečaju debata. Začetek kurzov bo 2. teden meseca novembra. Oba kurza se bosta vršila v fizikalni dvorani učiteljišča (vhod z moške strani) Resljeva cesta. Vsak predavatelj bo predava! po eno uro na teden, in siceT od pol 6. do pol 7. ure zvečer. Tečaj drU Ambrožiča bo vsak torek, tečaj prof. Oz-valda vsako sredo. Učnina za en tečaj s približno 10 — 12 predavanji znaša 10 Din. Ako udeleženke niso članice Splošnega ženskega društva, plačajo še po 2 Din vpisnine. Pristan ima vsaka žena in vsako odraslo dekle. Priglasiti se je ta plačati učnino počenši s 24. oktobrom vsak torek, četrtek ln soboto od 5. — 7. zvečer v Splošnem ženskem društvu. Rimska cesta 9, pritličje. Članice se Imajo izkazati z društveno Izkaznico. * Iz mariborske komunalne politike. V svrho upeljave novega socialnega davka na stanovanja ki ga hoče uvesti mariborska eocialistično-klerikalna večina so se letošnje počitnice izmerila vsa stanovanja, kar je stalo občino 80 tisoč kron. Tudi pobiranje ponočnjaškega davka je stalo do vratu zadolženo upravo 300.000 kron. dočim je neslo dosedaj šele 100.000 kron. * Mali prepisavček. Prvima dvema črticama v včerajšnjem »Naprejevem* felj-tonu si usojamo dostaviti skromno opaž ko, da sta prevzeti iz naših kolon »Iz življenja in sveta*. Hvaležni smo za vsako reklamo, prosimo pa v bodoče za blagohotno navedbo vira, * Škocijanska jama v italijanskih rokah. Prošlo nedeljo se je polastilo večje število članov italijanskega planinskega društva »Alpina delle Giulie* uprave škocijanske jame pri Sežani ter jo zasedlo. Pri tej priliki so uničili vse nemške napise. Jama ostan-i začasno zaprta. * Se ni ustreliL Iz Celja nam poročajo, da je trafikant na tamkajšnjem kolodvoru, o katerem se je splošno govorilo, da se je ustrelil, kar je poročal tudi naš list, umrl naravne smrti. Zuzi se je bil napotil iz Celja v Trst ter potoval menda večinoma peš. Pri povratku iz Trsta domov popadla ga je griža, kateri je podlegeL * Strah pred medvedom. Iz Delnic poročajo: Prava redkost v naših krajih je, da do prošlega tedna še nismo imeli snega Prvi sneg pa je trajal le par dni. Zima je letos mila, a namesto snega ima mo neprestano deževje. Zaradi tega ni prav nič čudno, da se tudi medvedi še niso poskrili v svoje brloge. V pondeljek je neka ženska iz občine Brod ob Kolpi šla k sodišču v Delnice. Zagledala je ob potu medveda, ki je tresel hruško. Čeravno se medved z* Žensko ni prav nič zmenil, je i rišla ta -- po d*«h urah hoda — k sodišča še vedno trepetajoča od strahu. * Letalska nesreča V Novem Sadu se je dne 31. oktobra o priliki svečanosti rečnega brodovja zgodila letalska nesreča. V nekem letalu se je pokvaril motor, nakar je letalo iz višine 120 m padlo v Donavo. Kapetan Uzelac in pilot-podoficir sta pravočasno skočila iz letala in se rešila s plavanjem, dočim je letalo izginilo v Donavi. Oba letalca sta bila le lahko poškodovana. * Povodenj in nalivi V pondeljek popoldne so padale v Celju in Savinjski dolini velikanske plohe. Savinja in vsi pritoki so že do večera zelo narasli ter deloma prestopili bregove in poplavili polja. Na poljih je še mnogo pridelkov, ki še niso spravljeni, še več pa je polj, ki bi morala biti že davno zorana in posejana Stalno deževje povzroča silno škodo in ogrožuje letino drugega leta. * Požar v Mankočevih skladiščih. Z ozirom na naše poročilo o požaru v Mankočevih skladiščih nam poročajo iz Trsta: Požar je uničil le eno manjših Mankočevih skladišč v mestu in sicer ono v ulici Fabio Severo št. 16. Zgorelo je nekaj desetin vagonov lesa. škoda znaša približno pol milijona lir. Kako je požar nastal, še ni docela dognano, izključeno pa je, da bi bila podtaknila ogenj zlobna roka v politične namene. * Krvava rubežen v Samoboru. Kotar ska oblast v Samoboru je pozvala sedem orožnikov za asistenco povodom ru-bežni pri kmetu Franji Libiču v Hras-nici. Oborožena z grabljami in debelimi koli sta hotela Libič in njegov brat rubežen preprečiti; poklicala sta tudi sosede na pomoč, ki so se začeli zbirati in psovati orožnike ter ogroževati njihovo telesno varnost. Prišlo je do spopada, pri katerem so orožniki rabili orož je. Več kmetov je bilo ranjenih. O zadevi se vrši preiskava * Predrzni vlomi in tatvine. Praznik Vseh svetnikov, ko je vse romalo na pokopališče k Sv. Križu in Krištofu in so posamezne stranke ostavile svoja stanovanja brez vsakega varstva, so razne tatinske zalege izrabile za svoje umazane namene. Izvršenih je bilo namreč več vlomov in tatvin in ee poizvedovanja pridno nadaljujejo. Dosedaj še neznani storilci so temeljito oplenili zlasti stanovanja strank, stanujočih v Šmal covi ulici na Marijinem trgu. V prvem nadstropju stanujoči stranki so ukradli 56.000 kron, ki jih je dobila ravno dan poprej kot odškodnino za lanski požar, ostalim strankam pa vso zlatnino in dragocenosti. Lopovi so temeljito preiskali vse omare in predale in zmetali perilo po sobah. Vlomi so bili izvršeni s ponarejenimi ključi in so morali biti lopovi dobro informirani o razmerah pri dotičnih strankah. * Tihotapstvo po hrvatskem Primorju. Sušačke »Primorske Novine* javljajo, da zavzema tihotapstvo po hrvatskem Primorju velike dimenzije. Tihotapci se nahajajo na celi demarkacijski črti in vtihotapljajo na Reko Živino ln mrvo. Oškodovana sta pri tem država, ker tihotapci ne plačujejo carine, kakor tudi tamošnje prebivalstvo, ker vlada vsled tega po hrv. Primorju veliko pomanjkanje življenskih potrebščin. * Velika tatvina na tržaškem državnem kolodvoru. Kakor poročajo tržaški listi, s*> je neki blagajnik na tamkajšnjem državnem kolodvoru v no?i od nedelje na pondeljek polastil vsote pol milijona lir ter je s plenom pobegnil iz Trsta. Gospodarstvo NEMŠKI GLAS O DVIGU DINARJA V početku oktobra je beograjski dopisnik »Frkf. Ztg.» g. F. W. nekako umalo-važujoče pisal o naši valutni politiki, češ da se napovedano naraščanje vrednosti dinarja lahko uresniči, toda le slučajno. Iz njegovega dopisa koncem oktobra pa je razvidno, da se je njegovo mnenje o valutni politiki naše vlade precej izpre-menflo. Iz zanimivega dopisa posnemamo nastopno: »Jugoslovanska vlada je postala zelo aktivna in pokazala, da je država gotovo v stanu, uplivati na razvoj svoje valute, dokler ni prepozno. Naloga beograjskega valutnega diktatorja g. Plavšiča je bila, skrbeti za dviganje dinarja. O. Plavšič je uporabil najprej prvo rato dolarskega posojila za kritje deviznih potreb In za nakup dinarjev v Inozemstvu. Obenem se je začel uvoz ze!o ovirati in sta se znatno otežili trgovina s tujimi valutami in Izvozna možnost deviz. Posledica tega Je bilo znatno zboljšanje di-narjevega tečaja. Zanimivo le, da je Curih pri ocenjevanju dinarja tempo for-siral. tako da Je bila včasih dispariteta med Curihom in Beogradom oziroma Zagrebom prav velika.* Dopisnik »Frkf. Ztg.» razpravlja tudi o valutni skupnosti med Češkoslovaško In Jugoslavijo ter pravi, da proti valutni uniji z jugoslovanske strani nimajo ničesar, vendar pa da Je pri tem korist na češkoslovaški strani večja, kajti pri sedanji diferenci med češkoslovaško krono in dinarjem se češkoslovaški industrijski produkti v Jugoslaviji zelo težko razpečavajo. »Čeprav se na jugoslovanski strani iz političnih vzrokov In ser.tlmenta želi zveza s Češkoslovaško v vsakem oziru, vendar priznavajo*, kakor meni dopisnik, »merodajni gospodarski krogi, da bi pri tesnejših stikih Jugoslovanskega gospodarstva z Nemčijo in Avstrijo bila srednjeevropska valuta še važnejša, nego češko-Jugoslovanska.* »Dviganje dinarja* pravi g. F. W. h koncu — *se v bančnih krogih presoja optimistično in se trdi, da Je vrednost dinarja še vedno večja, nego njegov tečaj. Visoka vrednost pa ne prija mnogim trgovcem, ki so računali na baisse in imajo polna skladišča. Tudi izvozniki bodo morali računati z naraščajočimi tež-kočami, ker so jugoslovanski produkti že itak preko cen sosednih držav z nižjo valuto. Dvig dinarja pa je tudi povzročil, da je postal problem znižanja cen še boli pereč. Država, ki zelo suvereno gospodari, je za važna živila odredila visoke izvozne carine, ki pomenijo skoro že Izvozno zabrano. Socijalni problemi stojijo nasproti čistim finančnim interesom. Vprašanje obstoji, če se ne bo moralo z ozirom na ta vprašanja višje ocenjevanje dinarja zavirati. Podoba pa Je, da ni namera jugoslovanske finančne politike, vzeti za vzgled viharni tempo češkoslovaške krone.* zadevi se bo v kratkem vrSila ankečS zastopnikov ministrstva in pokrajinskih uprav in sicer najbrže v Zagrebu. Statistični pregled naše zunanje trgovine. Kakor poročajo iz Beograd*, je izdala carinska direkcija pregled naie zunanje trgovine št. 2, v katerem sta v glavnih potezah podana izvoz in uvoz do konca avgusta. V tisku se nahaja tudi natančnejši pregled naše zunanje trgovine za prošlo leto. = Kaj izvažamo preko Solun«. Listi poročajo, da so se v času od 12. do 19. oktobra izvozile iz naše drfaive preko Soluna sledeče količine: 4 vagoni moke, 23 vagonov desk, 37 zabojev opija, 8 vagonov fiČola 8 vagone volov, 61 vagonov ovac, 1 vagonov sira in 2 vagona raznega blaga = Velika tekstilna tvornica ▼ Orosav-lju bo započela z delom v kratkem času. To podjetje bo največje t« vrste v Jugoslaviji. Pri podjetju je udeležen tudi češkoslovaški kapital. «= Obtok bankovcev v Avstriji je znašal po izkazu 23. oktobra 2683.8 milijarde kron. =» Znižanje cen železa v Češkoslovaški Iz Prage poročajo: Na plenarni seji prodajnega urada zedinjenih tvornic železa se je sklenilo znatno znižanje cen železu. = Omejitev uvoza sladkorja v Nemčijo. Iz Berlina poročajo, da bo uvoz sladkorja v Nemčijo dovoljen od 16. novembra le z dovolitvijo oblasti. Ta omejitev se je odredila, ker se računa na možnost, da bo domača produkcija zadostovala za domače potrebe. = Pridelek sladkorne pese v Češkoslovaški se ceni ca okoli 42 milijonov kvintalov. to je za 21.19 odst, več, nego lani. Pridelek sladkorja pa se ceni v celem na 6.68 milijona kvintalov proti 6.60 milijona kvintalov leta 1921. = Madžarska pogajanja za posojilo v AmerikL Kakor poročajo iz Budimpešte je podpredsedniku Anglo - madžareke banke Krauszu, ki se je nahajal v Ameriki, uspelo, dobiti posojilo za Madžarsko v dolarjih. =Stinnes pride v Budimpešto. Iz Bu-dimpešte poročajo, da pride Hugo Stin-nes dne 10. novembra tja ogledat si več industrijskih podjetij, glede katerih se pogaja za soudeležbo. = Primanjkljaj v madžarski zunanji trgovini znaša po uradnih podatkih v prvih 10 mesecih 1922 okoli 85 milijard Km. V prvi polovici 1922 je znašal le 7.7 milijarde in je torej v nadaljnjih 4 mesecih silno narasteL HMELJ. Češkoslovaški hmeljski trg. 2atec, 31. oktobra. Prošli teden Je bilo na deželi najmočnejše nakupovanje izza početka sezone. Mnogo občin Je oddalo ves hmelj ali vsaj tri četrtine pridelka. Poleg domačih ie bilo tudi veliko število inozemskih kupcev. Cene so se nekoliko okrepile in se gibljejo med 450 do 600 Kč za 50 kg. DOBAVE. Dobava železniških pragov in gradbenega hrastovega lesa. Ministrstvo saobračaja v Beogradu razpisuje na dan 10. t m. ofertalno licitacijo glede dobave 1,293.500 komadov hrastovih in bukovih pragov (od teh le ena tretjina bukovih) na dan 11. t m. ofertalno licitacijo glede dobave 8,747.006 m® hrastovega specijelnega stavbnega lesa za skret-nice in mostove. Pogoje in specifikacije vseh dimenzij dobe interesenti pri ministrstvu saobračaja (ekonomsko oddele-nje) v Beogradu. Dobava vodovodnih cevi. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici razpisuje na dan 10. t. m. ob 11. uri dopoldne pismeno ofertalno licitacijo glede dobave 4000 metrov železnih cevi. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v LJubljani na vpogled. Dobava ovsa. Dne 11. t. m. ob 10. uri dopoldne se bodo sklenile v Intenda-turi komande Savske divizijske oblasti v Zagrebu pismene neposredne pogodbe za dobavo 650.000 kg ovsa. Predmetni oglas je v trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani na vpogled. = Ukinjenje odborov za devize Inva-i lute. Odbor za devize in valute pri po-i družnici Narodne banke v Ljubljani je ' prejel na predstavko, objavljeno v na-i šern časopisju glede ukinitve odborov I zaradi zlorab, od pomočnika finančnega ! ministra g. Dušana Plavšiča to-le brzo-: javno obvestilo: »To ministrstvo ni do-■ bilo nobenih konkretnih pritožb zoper i poslovanje poedinih odborov in tudi ni j F.klenjen zakon o razpustu teh odborov. | Vprašanje bodoče ureditve odborov se i bo rešilo z novim pravilnikom, o katerem se bo pred Izdajo razpravljalo z pridobitvenimi krogi*. «= Organizacija poročevalske službe o začasnih rezultatih žetve. Letos se je zlasti pokazalo, kako nam je potrebna dobra poročevalska služba o začasnih rezultatih žetve, ker se je izkazalo, da špekulacija izkorišča pomanjkljive služ-: bene podatke. Zaradi tega je poljedelsko j ministrstvo naročilo pokrajinskim upra-; vam, da dopošljejo svoje predloge, ka-jko bi se poročevalska služba prihodnje /kampanje čim bolie oreaniziraia. O tei Borza Zagreb, devize: Dunaj 0.082 - 0.087, Berlin 1.20 — 1.50, Budimpešta 233 — 2.63, Bukarešt 40.75 — 42.25, Milan 250 — 254 London 272.50 — 277.50, New-york 61 — 62, Pariz 432.50 — 437.50, Praga 198.50 — 201.50, Švica 1120 — 1130, Varšava 0.445 — 0.545, valute: dolar 60 — 61, levi 29 — 31, češke krone 195.50 — 198.50, funti 267.50 — 272.50, franki 430, drahme 100, madž. krone 2.26 — 2.58, marke 1.39, Ieji 43.50, lire 246 — 250. Brodska banka 75 — 77. Hrvatska eskomptna banka 160 — 163. Jadranska banka 410 — 425. Jugoslovenska banka 101.50 — 102. Ljubljanska kreditna banka 200. Praštedlona 1055 — 1060. Rečka pučka banka 58. Slovenska eskomptna banka 160. Srpska banka 148 — 150. Eksploatacija drva 115 — 125. Goranin 95. Narodna šumska industrija 90 — 93. Našička industrija drva 108 — L'3,50. Gutman 270 — 280. Slavonija 100 — 101. Union 575. Ljubljanske strojne tovarne 16»). Trboveljska premog, družba 275 — 300. Beograd, devize: Berlin 1.33, Budimpešta 2.48, Bukarešt 39.50, Milan 255, London 275. Newyork 61.50. Pariz 440, Praga 200, Sofija 42, Švica 1128, Dunaj 0.0855. Dunaj, devize: Zagreb 289.75 — 290.25, Beograd 1159 — 1161. Berlin 15.6 — 15.9, Budimpešta 3116 — 3124, New-york 73.850 — 74.000, Pariz 5134 — 5146 Praga 2337 — 2343, Sofija 499.50 — 500.50. Varšava 495 — 505, Curih 13.485 — 13.515, valute: dolaril 73.425 — 73.725 jevj 4/g _ 482, marke 15.50 — 16.50, funti 328.600 — 329.600, iranc. franki 5075 — 5105, lire 3082.50 — 3097.50, dinarji 1145 — 1149, poljske marke 495 — 505, leji 479 — 481, švic. franki 13.400 — 13.460, češke krone 2325 — 2335, madžarske krone 29 — 29.20. Praga, devize: Berlin 0.55 — 0.75, Curih 574.50 — 577.50, Milan 132.75 — 134.25, Pariz 220.75 — 222.25, London 140.87 — 142.37, Beograd 50.87 — 51.37. Soiija 21.4250 — 21.8250, Dunaj 0.0355 — 0.0455, Varšava 0.1650 — 0.2&50, Budimpešta 1.21 — 1.31, valute: marke 0.56 — 0.76, iire 132.25 — 133.75, fr2nc. franki 220.75 — 222.25. funti 140.75 — 141.25 dolarji 31.7250 — 32.1250, dinarji 50.50 -51, avstr. krone 0.0355 — 0.0455. Curih: Berlin 0.11'/,, Ne»-york 54S, London 24.35, Pariz 38.20. Milan 23.60, Praga 17.25, Budimpešta 0.22. Zagreb 2.22. Sofija 3.75. Bukarešta 3.45. Varšava 0 04 Dunai 0.0071. avstr. krone 0.0077. Berlin: Italija 21.136 — 21.304, London 21 045 — 22.055. Newyork 4925.15 — 4949.S5. Pariz 34.413 — 4-1.587. Švica 00.373 — 90.727, Dunai 6.23 — 6.27, Praga 55.760 — 15.540, Budimpešta 2.07 — 2.09, aoiiit 33.91 34.«. Ljubezen na počitnicah ">3 Roman XXXVII Tužno je donelo nad K rakovim zvo-njenje, kakor klic ptiča, ki kroži nad grobom. Tuska je počasi stopila cd okna in je šla do srede hotelske sobe, ki jo je medlo razsvetljevala samo ena sveča. Pita je bila Se v postelji. Njeni zlati fazpuščeni lasje so kakor val oblivali blazina Earva njenega opaljenega obrazka je bila temnejša od barve vratu. Spala je in dihala prav rahlo. Ods-ja je zlezla navzdol. Tuska se je sklonila nad 6vojo hčer in jo pokrila. Potem se je približala mizi in je preštela svoje imetek. Z največjim trudom je rešila sto rubljev; in ž njimi je hotela začeti novo življenje. Pred odhodom iz Zakopan jo je gospodinja neusmiljeno izropala. V zadnjem hipu jej je predložila bajen račun za mleko, kruh, smetano, za razbito šipo in za pota v mesto. Poržicki, ki je potoval ž njo v Krakov, jej je 6vetoval, naj vse plača. Poznal je ic-sramno navado Zakopancev, ki bi ti-koma pred odhodom gostov najrajši izpraznili njihove denarnice do poslednjega vinarja. Take misli so navdajale Tusko, ko je sama sedela v svoji hotelski sobi v Krakovu. A tudi Tatre se je spominjala in razmišljala je, kolika bol jej je Stiskala srce, ko so jej izginile izpred oči te orjaške gore. Gore, ki so jo v prvih dneh mučile, a jih je pozneje vzljubila, da so se jej zdele dobre in prijazne. Objave • Pevski zbor Moravskih Učiteljic dospe v Ljubljano v soboto ob 5.21 zjutraj in ne kakor je prvotno naznanjeno popoldne ob 4.35, na kar opozarjamo naše občinstvo. Sedežev vseh vrst za ta koncert je še na razpolago v pisarni Glasbene Matice. Vstopnice se bodo prodajale tudi v nedeljo dopoldne od 10. — 12. in zvečer pri blagajni od 7. ure dalje. * Diskusija o načrtu kazenskega zakonika. V soboto, dne 4. novembra, priredi društvo »Pravnik* tretjo diskusijo o načrtu kazenskega zakonika. Diskusija se yrši kakor običajno ob pol 5. uri popoldne v pravosodni palači št. 79. Predaval bo g. univ. prof. dr. Stanko Lapajne tO meddržavnem kazenskem pravu*. • Društvo delovodij in industrijskih uradnikov v Ljubljani naznanja vsem Članom, da se vrši redno mesečno zborovanje v soboto 4. novembra ob pol 7. zvečer v rokodelskem domu, Komenske-ga ulica 12. Sprejemajo se tudi novi člani, ter je dolžnost vsakega delovodja, da pristopi k tej organizaciji. * Zveza godbenikov za Slovenijo v Ljubljani priredi v petek dne 10. novembra v veliki dvorani hotela Union I. veliki sinionični koncert pod vodstvom ka-pelnika kr. Narodnega gledališča g. Lo-yro Ma tačica. Pri koncertu sodeluje pomnožen operni orkester. Začetek koncerta je točno ob 8. uri zvečer. Na programu so: Smetana-overtura iz opere «Poljub»; Wagner: Smrt Siegirieda iz muzikalne drame »Gotterdammerung*; Cajkovskij fantastična overtura »Romeo in Julija* ter Bruckner: III. sinionija v D molu. Predprodaja vstopnic se bode vršila od sobote naprej v pisarni Glasbene Matice, Gosposka ulica 8. Dejstvo, da sodeluje operni orkester in dirigira g. Matačič nam jamči, da bode koncert na umetniškem višku. A sedaj to mesto z mračnim zidov-jem hiš in tužnim zvokom zvonov, te blatne ulice so jo navdajale z globoko melanholijo in so dražile njene živce. Poržicki, ki je imel sobo njej nasproti, je šel v mesto, da se snide s tovariši Tuska je ostala sama s Pito in se je jezila na Poržickega. ki jo je samo prepuščal težkim mislim. Možu Se ni sporočila, da se ne vrne domov. Poržicki jej je ukazal, da brez njegove vednosti ne sme ničesar ukreniti. Vedela je, da v Varšavi novodošla služkinja v Warecki ulici pravkar lika tla, stena preproge in da njen soprog snaži palme, briše slike in pripravlja postelje. Dečka sta že d orna, kupujeta knjige in zvezke za šolo in ponavljata zvečer svoje naloge. V Varšavi hite ljudje po cestah, novo, živahnejše življenje preveva zrak. Ona pa sedi sama tu v hotelski sobi, sama z otrokom, ki ga vlači seboj v negotovost, nervozna, brez sredstev, navidezno ljubica igralca, pa vendar ne, plen svojih lastnih, težkih misli. Zaprla je svojo denarnico in se zopet približala oknu. Spomnila se je enake noči, ki jo je preživela pred dvema mesecema v istem hotelu. Takrat jo je zavzemala misel ia stvari, ki jih je nakupila v Sukiennicach in v Florjanski ulici. Namesto obeda je jedla šunko in se je trudila, da bi imponirala hišni. Kako oddaljeno in kako malenkostno se jej je zdelo sedaj vse to! Stala je na križišču življenja. Resnoba sedanjega tre-notka jo je polnila z grozo. Šele davi, ko je Tuska ostavila kmetsko kočo in dolino zakopansko, polno krasote in čara, se je zavedla, kako dalekosežen sklep je dozorel v njeni duši tam v oni koči, ki jo je bičal dež in je vihral okoli nje gorski veter. Živela je ondi, ločena od cetahga sveta, kakor da se vse to ne odigrava v resnici, nego samo v sanjah. Sedaj ko je krenila'na pot, ki si jo je volila sama, jo je prevzel silen strah, in čutila je, da jej nedostaje moči. «Kod hodi?» je vpraševala trpko, c zakaj ga ni tu? Ali ne razume, kaj se godi v meni?* Kakor blisk, kakor jasnovidna vizija je plavala mimo nje cela vrsta let, polnih s In kakor da je iz teme vstala prikazen bledega, izmučenega moža v nele-pem jopiču. Z izteemj^nimi c>ami je stal tu in je oddajal sv,jo mesečno plačo. Za njim dečka v šol« d ui ifor-mi. Ponižno in tiho so «e ocjivili in so gledali Tusko z izrazom v očeh, ki ga dotlej ni poznala. Tuska se je zsrudila r.a .-tol. Tla so se zibala pod njenimi tresočimi nogami. Poržicki se jej ni približal. Bal se je vsekakor, da bi začel omahovati v svojem sklepu, kajti tudi on je bil bled, trepetal je in duš.t mu je zamirala. »Nekoč mi boste hvaležni!* Prekinila ga jc s proseče gesto. Dovolj je. Ničesar več mu ni tr<:ba govoriti. Vedela je, da je vsega konec, da se mora vrniti v Varšavo, v Wa-reeko ulico. Vedela je vsh že vdaj. ko je vdrla v to sobo... Ali morda tudi že prej. Kaj jej mi r? še povedati, ko je že vse sklenjeno in ne zahteva ničesar več cd njega? »Hotel sem šele jutri govoriti o tem ... a morda je bolje tako ... naj se za vrši.» (Konec prihodnjič.) POSLANO" dospodinu Ministru Vojnom i Mornaric«. Beograd. Okazom Ministarstva Vojnog i Mornarice premešten je peš. major gosp. Gjordje Vujič iz Ljubljane u Beograd, kamo je odmah i odputovao za Beograd, a kratko vreme nakon toga odputovala je i njegova porodica. Stanarinski ured u Ljubljani, kao i Pokrajinska Uprava dodelili su meni taj stan. Gospodin Vujič se nije žaliv protiv toga rešenja. Dne 9. septembra ov. g. primio je g. Vujič na blagajni Min. Vojnog 4900 Din na ime putnih i selitbenih troškova za sebe i dva člana porodice. Prema tome najdalje do toga dana, imao je stan biti izpraznjen, jer prema naredjenju Min. Vojnog ni jedan oficir ne sme primiti selitbene troškove pre nego što u svo-ioj novoj komandi ne izjavi, da je stvari zaisto preselio. Kao što sem napred naveo g. Vnjič primio je putne 1 selitbene troškove, ali stvari nije preselio. Nasprotno on je taj stan i stvari ostavi tetki svoje gdje su-pruge (nekoj Talijanki) rekavši joj, da ona ostane n tom stanu i da izdaje na-meštene sobe, a ona da spava u sobi za služavku. Gja tetka je izdala stan nekim osoba-ma, koje su zabave radi došle u Ljubljano, da provedu zimu. I tako dok ja sa svojom suprugom več treču godinu stanujem u jednoj jedinoj vlažnoj sobi bez kuhinje, dotle jedan viši oficir sa meni dodeljenim stanom, vodi verižnu trgovina Kada sam saznao za sve ovo, moja je snpruga odmah otišla u Beograd, gde joj je od blagajne Min. Vojnog izdato uve-renje, da je zaista g. Vujič primao putne t selitbene troškove. Na temelju toga uverenja naredio je stanarinski ured, da se stan ima isprazniti do 20, oktobra ov. g. U protivnom, da če se izvršiti de-ložiranje i da protiv istog rešenja nema pritužbe. Gospodin Vujič izvešten o tome od strane gdje tetke, izradio je preko Gene-ralštaba, da Min. za Socijalnu politiku telegrafski suspendira naredbu ovdašnjeg stanarinskog ureda i na taj način me ostavi sa spakovanim stvarima gotovo na ulici. Čudi me. da )e gosp. Vujič mogao dva put prevari« svoje predpostavljene i to: prvi put, da je preselio stvari u Beograd, a drugi put, da mu te iste stvari izbacu-ju u Ljubljani na ulicu. Kakova kontra-dikcija?!! Molim Vas g. Ministre, da pribavite po-štovanje svojim naredbama, a gosp. Vu-jiča predate za to nadležnom Vojnom sudu radi obmane svoje predpostavljene vlasti, kao i Min. za Soc. politiku, a sve u cilju koristoljublja. Za ostalo pak ču ga predati redovnom sudu. Ljubljana, 2. novembra 1222. g. Pavle K. Arsenič carinik. Za vsebino uredništvo nI odgovo.-no. Odgovorni urednik Fr. BrozovIC. I.astnik in Izdajatelj Konzorcij «Jutra* Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Llnhllanl. BLUZE spodnja krila, predpasniki, stezniki pn 1. Sinkovic nasl. K. SOSS »/iv Ljubljana, Mestni trg 19. SmPHl za avto Pavesi & Tolotti 3706 z visokimi stranicami se ugodno proda J. Goreč, Ljubljana. »t.na,o 9a 20 besed' Oln. S*—, raekth «adal!n|lk S oaeedl ' Oia. - Trgov**! Oflleal, «od!»o»»i>I», premičnina do 20 Besedi 5 Oln., .»ti* eadal]n|lk t 6eaai» 9 01». - *>la4e aa easral. (Lakke ma a — cnamkah.) Na »or«»an|e aa edjoaarla 'a, aka f* .pratanl« ofllolana mamka ra edgo»o». — »»»»0čino, nemščine, italijanščino in angleščine, de loma tudi francoščine in španščine, išče službo v večjem eksportnem podjetju. Dopisi pod »Nastop takoj* na upravo »Jutra*. Želod (žlr) kupuje po najvišji ceni kan-tiner v Domobranski vojašnici v Ljubljani. 3775 Morsko travo nudi vsako množino Sever & Komp., Ljubljana. Wolfova ulica št 12. 3671 Naprodaj imam nekaj krasnih eno- vprežnih vozičkov po jako ugodni ceni. Anton Petfcov-šek, Logatec. 3768 Železna postelja, zložljiva, nova, z žimnico, Be ugodno proda. Spodnja Šiška, iVova ulica 228, I. nadstr. 3/69 Poročen par 3774 brez otrok išče stanovanje z dvema sobama in pritikli-narai. Nagrada 5000 bron. Cenj. ponudbe pod »Mirna stranka* na upravo »Jutra*. Dijak, 3773 oziroma boljši gospod, se sprajme kot sostanovalec k visokošolcu. Soba s posebnim vhodom in električno lučjo. Naslov pove uprava »Jutra*. Lepo posestvo ln htia z gostilniško koncesijo na Dolenjskem pri farni cerkvi blizu premogokopa -e proda. Fosesva je 20 oralov, vse skupaj v lepi legi. Cena ugodna. Naslov pove uprava »Jutra*. 3772 Kupim, eventuelno vzamem t najem malo trgovino in gostilno na prometnem kraju na deželi. D ipisi z navedbo cene se naj pošljejo Antonu Jeršicu, Slivnica pri Celja. 3768 Trgovina z lesom z velikim obratom, krasna pozicija se radi nesoglasja odda. Informacije daje Frflhanf, Maril>or, Aleksandrova 39/11. Klet t Spodnji Šiški se odda takoj t najem. Naslov pove uprava »Jutra*. 3765 Flopijanska ulica štev. 4. Od danes naprej vsako soboto, nedeljo, torek in sredo najfinejše krvave in mesene pečene klobase, vsak ponedeljek, četrtek in petek polprekajene kranjske klobase in rebrca. Izborna kuhinja, vsa jedila po lastni ceni. — Toči se samo prvovrstna domača vina. — Producente samo prvovrstnih finih vin vabim, da mi prinesejo vzorce. 3725_ A. Kajfež. Suhe gobe in ftumno kupuje 3670 Oeger S Ko ran., tiobijan? Woltova ulica 12. Zimska sezija! Velike množine zimBkega blaga ravnokar došle. 84/IV 1S E. Shabsrne Priporočajte „ Jutro"! «53 9 V imenn sorodnikov naznanjam Tsem prijateljem ir znancem ialostno vest, da je naš dragi oč«, oziroma soprog, stari oče, brat, tast, stric in svak, gospod Štefan Derganc trgovec in posestnik umrl dne 2. novembra 1922. po daljši muŽni bolezni, previden e tolažili svete vere, v 74. letu svojega življenja. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo t soboto, dne 4. novembra 1922. ob 8. uri dopoldne iz hiše žalosti v Semiču na pokopališče k Sv. Duhu. LJubljana — Semič, 3. novembra 1922. Dr. Franc Derganc 3776 prlnart] kircrglčnega oddelka državne splrfoe tulile«. „TITANIT" D. D ZA3HE3, MAŽURANSCEV TRG 5, I. Tvcrnšca: MAHICNO PRI KARIOVCU Proizvaja : pod kontrolo ministrstva volne in mornarice. TšTAMI?" razstrelilo sigurnosti v jakosti tt B 11 Mili I dinamita. ..TITANITOM" ~Y8?AHIT" ne- provzro5a nobenUl struPenil1 NaroOiia se izvršujejo hitro od 20 kg naagorv^i mnoHni. Naročila ^ treba priložiti dovolilo prvostopne pristojne poli iine oblasti. Dovoli o komande V. armijske oblasti v Zagrebu pnskrbi na zeljo naročnika nroti plačilu monopolne takse društvo. Kot m-.nopolna taksa se plačuje po Vsakem kilogramu 16 K (šestnaj9t kror. po kilozramu) brez ™locka ali je naročnik rudokop ali kako drugo podjetje. Kapice n talilnice dobavljamo po naročilu in sprejemu dovolila pristojne oblasti in sicer prvovrsten izdelek po tvorniški ceni - Veliko za ogo imamo stalno t Zagrebu in v Karlovcu—Mahicnu. 6tou