M I G R A C I J E InštItut zA 1 slovEnsk 2 o IzsElJEnstvo zRC sAzu ISSN 1580-7401 MIGRACIJE 12 Natalija Vrečer Integracija kot človekova pravica Prisilni priseljenci iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji © 2007, Založba ZRC, ZRC SAZU Urednica zbirke Janja Žitnik Recenzentke Darja Zaviršek, Irena Šumi, Duška Knežević Hočevar Jezikovni pregled Janja Žitnik Oblikovanje Milojka Žalik Huzjan Izdajatelj Inštitut za slovensko izseljenstvo ZRC SAZU Za izdajatelja Marina Lukšič - Hacin Založila Založba ZRC, ZRC SAZU Za založnika Oto Luthar Glavni urednik Vojislav Likar Sozaložnik Andragoški center Republike Slovenije Za sozaložnika Slavica Črnoša Tisk Present, d. o. o., Ljubljana Naklada 360 izvodov Tiskano s podporo Agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije Fotograija na ovitku: ?????????????????? ?????? ?????????????????????????????? ?????????????? ?????????????? ??????????????????????????????. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 314.745.3-054.73(497.4) VREČER, Natalija Integracija kot človekova pravica : prisilni priseljenci iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji / Natalija Vrečer. - Ljubljana : Založba ZRC, ZRC SAZU, Andragoški center Republike Slovenije, 2007. - (Migracije / Založba ZRC, ZRC SAZU ; 12) ISBN 978-961-6568-97-5 232412160 Vse pravice pridržane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic (copyrighta). Integracija kot lovekova pravica PRISILNI PRISELJENCI IZ BOSNE IN HERCEGOVINE V SLOVENIJI Natalija Vre er lJuBlJAnA Knjigo posve am svoji h erki Nesi, ker je takšna, kot je. Posve am jo tudi svoji najljubši u iteljici Majdi Klarer, ki nas je že v nižjih razredih osnovne šole znala navdušiti za intelektualno. vsEBInA UVOD ........................................................................................................ tEMAtIkA ............................................................................................... oPREDElItEv klJu nIH konCEPtov In GlAvnE HIPotEzE ... MEtoDoloGIJA RAzIskAvE: EtnoGRAFskA MEtoDA In PRIMERJAlnA AnAlIzA ....................................................................... tehnika delne identifikacije ................................................................ udeležba v organizaciji ...................................................................... Aplikativna antropologija ................................................................... I. GLOBALIZACIJA, PRISILNE MIGRACIJE IN ANTROPOLOGIJA .......................................................................... zGoDovInA In vzRokI PRIsIlnIH MIGRACIJ ........................ soDoBnI tREnDI PRIsIlnIH MIGRACIJ .................................. AntRoPoloGIJA In štuDIJE PRIsIlnIH MIGRACIJ .............. PRIsIlnE MIGRACIJE In lovEkovE PRAvICE ...................... AntRoPoloGIJA In lovEkovE PRAvICE ............................. II. TEORETIZACIJA INTEGRACIJE .................................................. k CElostnEMu PRIstoPu ......................................................... kultuRA kot IMPlICItEn konCEPt PRI IntEGRACIJI ...... DEJAvnIkI IntEGRACIJskIH PRoCEsov ................................. PRIsIlnE MIGRACIJE In AntRoPoloGIJA: tEoREtskE PARAlElE ................................................................................... tEoREtIzACIJA EkonoMskIH MIGRACIJ ............................... tRAnsnACIonAlnE tEoRIJE ..................................................... tEoRIJE MultIkultuRAlIzMA ................................................ zagovorniki multikulturalizma ...................................................... kritiki multikulturalizma ............................................................... III. PRISILNA PRISELJEVANJA IZ BOSNE IN HERCEGOVINE V SLOVENIJO .................................................................................. PolItI nA IntEGRACIJA ............................................................ Ženevska konvencija o statusu beguncev in newyorški protokol ..... zgodovina termina za asna begunska zaš ita in njeni elementi ....... slovenski zakon o za asni zaš iti iz leta ................................. Direktiva Eu o minimalnih standardih pri dodeljevanju za asne zaš ite .......................................................................... Druga slovenska zakonodaja in uredbe o integraciji ....................... Model pomo i ............................................................................... vladne institucije, ki se ukvarjajo s prisilnimi priseljenci ................. Medvladne institucije, ki se ukvarjajo s prisilnimi priseljenci .......... Civilna družba in prisilno priseljeni ............................................... EkonoMskA IntEGRACIJA ......................................................... Desetletna prepoved rednega zaposlovanja .................................... Medkulturni vidiki zaposlovanja prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine .............................................................................. PsIHološkA IntEGRACIJA ......................................................... EtnoGRAFIJA: PERCEPCIJE PsIHološkE IntEGRACIJE PRIsIlno PRIsElJEnIH ......................................................... naselitev ...................................................................................... Izkušnje podaljšane liminalnosti .................................................. soCIokultuRnA IntEGRACIJA .............................................. Izobraževanje .............................................................................. zdravstvo .................................................................................... verska integracija ......................................................................... IntEGRACIJA sPolov ................................................................ EtnI nA IntEGRACIJA .............................................................. teoretski vidik ............................................................................. Etni nost in prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine v sloveniji .................................................................................. REPAtRIACIJA In REIntEGRACIJA PRIsIlnIH PRIsElJEnCEv v Bosno In HERCEGovIno ..................... Repatriacija ................................................................................. Reintegracija v Bosni in Hercegovini ............................................ zAklJu Ek .......................................................................................... PovzEtEk................ ............................................................................ IntEGRAtIon As A HuMAn RIGHt: FoRCED MIGRAnts FRoM BosnIA-HERzEGovInA In slovEnIA (suMMARY) ..... BIBlIoGRAFIJA ................................................................................... IMEnsko In stvARno kAzAlo ....................................................... UVOD tEMAtIkA Dan po osamosvojitvi slovenije junija se je za ela desetdnevna vojna, v kateri je slovenijo napadla nekdanja Jugoslovanska ljudska armada. vojna se je na žalost razširila tudi na Hrvaško. kmalu potem so jeseni za eli v slovenijo bežati pred preganjanjem Hrvati. še bolj tragi no vojno so doživeli prebivalci Bosne in Hercegovine, saj je vojna izbruhnila ob osamosvojitvi Bo- sne in Hercegovine v prvi polovici leta . Prisilno priseljenim iz Hrvaške so se pridružili še prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine, ki so bežali pred vojnimi krutostmi med drugim tudi v slovenijo. Približno , milijona prisilno razseljenih iz Bosne in Hercegovine se je razselilo po vseh kontinentih sveta. v slovenijo jih je prispelo ve deset tiso , po oceni urada za priseljevanje in begunce je bilo spomladi . pri- silno priseljenih iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine. takoj po prihodu so se nekateri razselili v države Evropske unije, kanado, združene države Amerike in skandinavijo. Prvo uradno štetje je bilo septembra . takrat je bilo v sloveniji še . prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine in Hrvaške. ve ina tistih iz Hrvaške se je kmalu vrnila v domovino, nekaj pa jih je ostalo v sloveniji. v tej knjigi se osredoto am zlasti na prisilno priseljene iz Bosne in Herce- govine v sloveniji, omenjam pa tudi tiste, ki so se priselili iz Hrvaške in pozneje tudi s kosova. namen tega dela je analizirati in interpretirati integracijske pro- cese prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v slovensko družbo. Integracija je namre poleg repatriacije in razselitve v tretjo državo ena od dolgoro nih rešitev begunskega vprašanja. Točno število ljudi, ki so zbežali pred vojno v Bosni in Hercegovini, ni znano. Navedena številka ,2 milijona je ocena UNHCR (Visoki komisariat Združenih narodov za begunce) (glej www.unhcr.org, 5. 5. 2000). Prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine so se naselili tudi v Afriki. 2 Vse statistične podatke o prisilno priseljenih v Sloveniji mi je posredoval bivši Urad za priseljevanje in begunce. Zahvaljujem se jim za prijaznost, s katero so mi vsa leta dajali podatke. Ocena, ki se je večkrat pojavila v medijih, da je bilo spomladi 992 v Sloveniji 70.000 prisilno priseljenih, je pretirana (Stanković, Urad za priseljevanje in begunce, osebna komunikacija, julij 997). Pričujoča obravnava ne vključuje tistih, ki so zbežali pred vojnimi grozotami v Bosni in Hercegovini in so imeli slovensko državljanstvo ali pa so bili rojeni v Sloveniji, ali pa so njihovi predniki izvirali iz Slovenije. Več o tem vprašanju glej Šumi 200. Uvod Med vzroki, ki so jih prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine navajali za odlo itev za slovenijo kot ciljno državo, je geografska bližina, obstoj socialnih mrež in kulturna podobnost zaradi skupne jugoslovanske preteklosti. Poudarili so, da so se odlo ili za slovenijo tudi zato, ker razumejo naš jezik. ve ina izmed prisilno priseljenih je ob prihodu menila, da bo vojna trajala samo nekaj dni in se bodo kmalu lahko vrnili v domovino. sledilo je razo aranje, saj je vojna v Bosni in Hercegovini trajala ve kot tri leta. slovenija se je sicer izkazala kot gostoljubna, ker je sprejela ve deset tiso prisilno priseljenih, ven- dar pa jim je ponudila v glavnem streho nad glavo in hrano, zato so se mnogi, zlasti intelektualci, kmalu razselili v zgoraj navedene države. Po koncu vojne v Bosni in Hercegovini ob koncu leta pa so se za eli vra ati tudi v Bosno in Hercegovino. Poudarek Daytonskega sporazuma, s katerim so poskušali uzakoniti mir, je bil med drugim tudi v tem, da se vsi vrnejo na svoje domove, vendar zaradi porušenih hiš in zasedenih stanovanj to ni bilo vsem mogo e. Repatriacija tako poteka vsa leta od konca vojne v Bosni in Hercegovini. v juniju je v sloveniji ostalo še približno prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine. odlo ili so se, da bodo ostali v sloveniji. Domovi nekaterih izmed njih v Bosni in Hercegovini so še razrušeni; ve ina med njimi se je že vsaj delno integrirala v okolje, v katerem živijo zadnjih ve kot deset let, mnogi pa so tukaj preživeli ve ino svojega otroštva. Uvod oPREDElItEv klJu nIH konCEPtov In GlAvnE HIPotEzE v sloveniji prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine niso dobili statusa begunca po Ženevski konvenciji o statusu beguncev ( ) in newyorškem protokolu ( ), ki konvencijo dopolnjuje. Enako kot ve ina izmed njih po svetu so bili obravnavani kot za asni begunci, redki so bili namre taki, ki so status begunca imeli. kljub temu je bilo stališ e unHCR in nekaterih drugih avtorjev (glej na primer lavenex , Joly ), ki se jim pridružujem tudi sama, da so si zaslužili status beguncev po Ženevski konvenciji, saj so mnogi bili žrtve vojnih zlo inov in niso imeli le utemeljenega strahu pred preganja- njem, ki opredeljuje status begunca. Iz omenjenih razlogov smo zato pogosto uporabljali termin begunec, da bi opozorili na pravice, ki jim pripadajo po Ženevski konvenciji. za za asno zaš ito je namre zna ilno, da omogo a manj pravic kakor Ženevska konvencija. Po Ženevski konvenciji se termin begunec nanaša na osebo, ki je zunaj dr- žave, katere državljan je, in je v stanju utemeljenega strahu pred preganjanjem, ki temelji na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti dolo eni družbeni skupini ali dolo enemu politi nemu prepri anju, in se v državo izvora zaradi take utemeljene ogroženosti ne more vrniti. ob asna raba termina begunec se zdi primerna zlasti v pogovoru z vladnimi, medvladnimi in mednarodnimi or- ganizacijami, ki dolo ajo begunsko politiko in opredeljujejo obseg pravic tistih, ki bežijo pred preganjanjem. zanimivo je bilo, da so se tudi prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine v sloveniji pogosto poimenovali s terminom begunec, ko so govorili o svojih pravicah, druga e pa niso želeli biti tako poimenovani. Izraz begunec namre pogosto spremlja negativna konotacija pasivnosti in žrtve. Pogosto beguncem pripišejo samo »utelešenost iste love nosti« in ni esar ve (Malkki, b). tako se jim utrjuje identiteta žrtve. Identiteto žrtve pa ne utrjujejo samo mediji in tisti, ki dolo ajo vladno begunsko politiko, temve pogosto tudi akterji humanitarnih organizacij. slednji pogosto predstavljajo begunce kot nemo ne žrtve in sebe kot rešitelje, ki pomagajo. Res je pomo nujno potrebna, vendar pa tak pokroviteljski odnos beguncem in begunkam škodi (glej tudi Harrell-Bond, ). obstajajo primeri, ko se je terminu begunec pripisovala zlasti pozitivna konotacija. to so bili po drugi svetovni vojni tisti ljudje, ki so bežali pred komu- nisti nim režimom iz srednje in vzhodne Evrope na zahod. termina begunec se je držala konotacija moralnega kapitala. Danes se poimenujejo z izrazom begunci tudi Grki iz Pontije, ki so se v devetdesetih letih za eli v ve jem števi- lu vra ati v domovino iz predelov nekdanje sovjetske zveze in želijo pravice, V nadaljnjem besedilu bom za omenjeno konvencijo s protokolom uporabila izraz Ženevska konvencija. Uvod ki jim pripadajo po statusu Ženevske konvencije (glej voutira: v tisku). Izraz begunec ima za te ljudi tako izrazito pozitivno konotacijo. zaradi pogoste stigme, ki spremlja koncept begunca, je v devetdesetih letih termin prisilni priseljenec za el izpodrivati to poimenovanje. koncept je opredelil Arthur Helton, nekdanji direktor Projekta o prisilnih migracijah, ki ga je financiral Open Society Institute. njegova opredelitev je liberalnejša in vklju-uje zgoraj navedene opredelitve begunca v Ženevski konvenciji, saj vsebuje Heltonov predlog tudi prebege zaradi naravnih katastrof in kršitev lovekovih pravic. naslednji razlog, ki pri a v korist rabi koncepta prisilno priseljenih, je poudarek, da so ljudje v migriranje prisiljeni in se jih ne drži stigma pasivne žrtve. Razlika med omenjenima konceptoma je tudi v tem, da koncept prisilno priseljenih vklju uje notranje razseljene osebe, medtem ko se termin begunec nanaša na tiste, ki so prešli mejo in zbežali iz svoje domovine zato, ker so utrpeli strah pred preganjanjem. Problem koncepta prisilnega priseljenca je v tem, da še ni pravni termin, zato je njegova raba omejena. nastajajo a zakonodaja Evropske unije, ki se harmonizira v mejah lanic ter kandidatk za Evropsko unijo, se zdi primerna za uzakonitev termina prisilni priseljenec, vendar je videti, da ni dovolj politi ne volje za nadgradnjo Ženevske konvencije. Pravzaprav že vse od za etka devetdesetih let govorimo o obdobju, ko se Ženevska konvencija vedno manj uporablja, saj je vpeljanih mnogo restriktivnih tendenc, kakor bom pojasnila pozneje. koncept integracija se nanaša na družbene in kulturne procese vklju evanja priseljencev v sociokulturni sistem države, v katero so se priselili, na na in, da priseljenci lahko prakticirajo kulturo države izvora v javni sferi. Reintegracija pa je termin, ki se nanaša na procese, ko se prisilno priseljeni (bodisi begunci ali notranje razseljene osebe) ponovno vklju ujejo v družbo, ki so jo bili prisi- ljeni zapustiti. koncept reintegracija se razlikuje od koncepta repatriacija, ki pomeni samo vrnitev v domovino. termin multikulturalizem je ve pomenski. najpogosteje se uporablja za državne politike upravljanja s kulturno razliko in je kot tak identi en z enim izmed pomenov koncepta integracija. Habermas ga opredeli kot »politi en projekt ohranjanja kultur« (v lukši -Hacin, ). lukši -Hacinova ( ) omenja prvo rabo termina multikulturalizem v letu v kanadi in navede še nekatere druge pomene multikulturalizma, kot na primer opis družbenokultur- ne realnosti pri sobivanju ve etni nih skupnosti, ki živijo v isti državi – termin se uporablja tudi za teoretske pristope, ki preu ujejo odnose med omenjenimi etni nimi skupnostmi – ali pa samo za politi ni diskurz o kulturnih razlikah. v primerjavi s terminom multikulturalizem se zdi koncept integracija bolj ope- racionalen, emur gre pripisati tudi njegovo vedno pogostejšo rabo. koncept 5 Angleško: forced migrant. Več o zgodovini konceptov glej Vrečer, 2002. 7 Več o opredelitvi integracije glej v poglavju o teoretizaciji integracije. Uvod multikulturalizem se vedno pogosteje uporablja tudi v skladu z družbenim dejstvom, da so vse državne družbe kulturno heterogene. za državo azila uporabljam izraz država sprejema in ne država gostiteljica, kakor je bila pogosta raba. strinjam se namre z van Hearom, da termin gosti- teljica implicira dobrodošlico, ki pa je redko prisotna, zato se zdi primernejši termin država sprejema (glej kora , v Binder in tosi , ur., ). Ena izmed temeljnih predpostavk je, da je prvi pogoj za razumevanje integracije celostni pristop, kjer upoštevamo asovni dejavnik, razli ne sto- pnje integracije in razli ne dejavnike, ki vplivajo na priseljence in njihovo življenjsko situacijo. Poleg sociokulturnega pomembno vplivajo tudi politi ni dejavnik, psihološki, biološki, geografski, zgodovinski in ekonomski dejavnik. Multidisciplinarni pristop je torej prvi pogoj za preu evanje integracije (glej tudi Frechette, ). kakor bo razvidno v nadaljevanju, lahko torej govorimo najmanj o sociokulturni, ekonomski, politi ni in psihološki integraciji. ker se antropologija ukvarja z vplivi celega spleta razli nih dejavnikov na loveka, lahko trdimo, da je kot disciplina dobro opremljena za preu evanje procesov integracije. naslednja predpostavka se nanaša na teoretski nivo raziskovanja. Moja teza je, da je stanje v teoriji t. i. begunskih študij primerljivo s stanjem v antropološki teoriji: obema disciplinama namre manjka veznih teorij, ki so pomembni deli generalnih teoretskih modelov in okvirov. naslednja predpostavka te raziskave je, da je manko teorij v študijah o prisilnih migracijah mogo e delno nadomestiti s teoretskimi pristopi v razi- skavah ekonomskih migrantov, vendar le ob upoštevanju dejstva, da gre pri prisilnih priseljencih za tiste, katerih življenje je bilo ogroženo. obstajajo namre podobnosti in razlike med situacijama prisilnih in ekonomskih migra- cij. nekateri izmed pristopov k teoretizaciji o ekonomskih migrantih so bolj elaborirani, eprav tudi tam mestoma manjka sofistikacije. v pri ujo i knjigi bosta predstavljena dva teoretska pristopa, ki poskušata razlagati ekonomske migracije: transnacionalne študije in multikulturalizem. Eden izmed ciljev knjige bo ovrednotiti, koliko sta oba pristopa ustrezna za razlago integracijskih procesov prisilnih migracij. naslednja predpostavka pri ujo e študije je, da mnoge integracijske stra- tegije za na novo prispele priseljence pomagajo integrirati tudi tiste, ki so bili v državi sprejema že prej, še zlasti, e so prišli iz iste države izvora kakor nanovo prispeli priseljenci. Integracijske strategije priseljencev imajo torej pomembno funkcijo pri ustvarjanju družbene kohezivnosti v državah sprejema. V času pisanja te monografije sem ugotovila, da je tako tudi stališče Komisije Evropske unije. 9 Barbara Harrell-Bond je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja uveljavila begunske študije kot posebno disciplino, ki je značilna zlasti za podiplomske oddelke mnogih univerz po svetu. Nekatere oddelke so že preimenovali v študije o prisilnih migracijah v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Uvod tak primer je na primer verska integracija muslimanov v sloveniji ob dejstvu, da še vedno nimajo džamije: e bi jo zgradili, ne bi bila na voljo samo približno prisilno priseljenim muslimanom iz Bosne in Hercegovine, tem- ve tudi drugim, približno . muslimanom, ki živijo v sloveniji. Podoben primer je tudi možnost u enja maternih jezikov in jezikov države sprejema za pripadnike etni nih skupnosti iz nekdanje Jugoslavije. Posledice odsotnosti integracije pa utijo prisilno priseljeni, ki se jim naredi mnogotera škoda, ker se niso mogli integrirati, in država sprejema, ki jih mora vzdrževati na socialni podpori, ker jim ni dovolila integracije. v pri ujo em delu izhajam tudi iz predpostavke, da integracija migran- tov postavlja izziv sodobnim državam (Favell, ), saj omogo a sobivanje kultur in prepre i stapljanje kultur v eno. Integracija v smislu integracijskih strategij omogo a torej heterogenost kultur in etni nih skupin, kar se zdi še zlasti pomembno pri procesih globalizacije, ko prihaja tudi do procesov ho- mogenizacije kultur. 0 Ta številka je ocena nekdanjega muslimanskega muftija v Sloveniji Osmana Ðogića. Uvod MEtoDoloGIJA RAzIskAvE: EtnoGRAFskA MEtoDA In PRIMERJAlnA AnAlIzA Pri empiri nem raziskovanju sem uporabljala etnografsko metodo. terensko delo med prisilnimi priseljenci iz Bosne in Hercegovine v sloveniji sem za ela leta , ko sem delala magistrsko nalogo o prisilno priseljenih v Celju v obeh tedanjih zbirnih centrih na teharjah in v Ribarjevi ulici. terensko delo sem na za etku nadaljevala v ljubljani v obeh tedaj še obstoje ih zbirnih centrih na vi u in šmartinski cesti, vendar pa ob asno še opravljam terensko delo v edinem preostalem celjskem zbirnem centru v Ribarjevi ulici. Center na teharjah je namre že ve let zaprt, prav tako so jeseni zaprli zbirni center na šmartinski cesti v ljubljani in jeseni še edini ljubljanski zbirni center na vi u. vendar terenskega dela nisem opravljala samo med tistimi, ki so bili nastanjeni v zbirnih centrih, temve tudi med privatno nastanjenimi. leta sem obiskala tudi zbirni center v Mariboru. eprav sem intenzivno fazo teren- skega dela v ljubljani v asu pisanja knjige že zaklju ila, še vedno ohranjam stike z nekaterimi informatorji, prav tako ob asno opravljam intervjuje in se družim z novimi informatorji. z etnografsko metodo sem poskušala preu iti emsko perspektivo, to je perspektivo prisilnih priseljencev samih. Etnografsko metodo kombiniram z metodo primerjalne analize. Prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine so bili namre razseljeni takoreko po vsem svetu, kakor sem že omenila. Poleg rezultatov tujih avtorjev pa primer- jalne podatke rpam tudi iz terenskih obiskov Beograda, sarajeva, zagreba, Budimpešte in Dunaja, kjer sem opravljala intervjuje s prisilno priseljenimi ter zaposlenimi na nevladnih, vladnih in mednarodnih organizacijah, ki se ukvarjajo s problematiko prisilnih migracij. v sarajevu sem preživela teden dni v novembru , kjer sem se pogovarjala s prisilno priseljenimi, ki so se vrnili v domovino, z notranje razseljenimi osebami, predstavniki mednarodnih organizacij ter predstavniki nevladnih ter vladnih organizacij. Tehnika delne identifikacije Da bi preu ila emsko perspektivo priseljencev, sem uporabila tehniko delne identifikacije, ki jo je formulirala nemška sociologinja Marie Mies. Izhaja iz Distinkcijo emsko in etsko je prvi uporabil Kenneth L. Pike v svoji knjigi Language in Relation to a Unified Theory of the Structure of Human Behaviour iz leta 97 po analogiji s fonemski, fonetski. Medtem ko se emsko nanaša na način, kako razmišljajo opazovanci, se etsko nanaša na perspektivo opazovalca (Barnard. V Barnard in Spencer, 99: 0). Uvod zavesti o obstoju razlik med ljudmi in »… predstavlja poskus konstituiranja bližine v vsakdanjem življenju kljub razli nim sociokulturnim kontekstom« (Rošker, : ; poudarek izviren). Moja raba delne identifikacije je bila torej zavestno ugotavljanje podobnosti in razlik med mano in informatorji. z delno identifikacijo sem torej ugotavljala harmoni nost naših izkušenj, hkrati pa sem bila pozorna na razlike. Delna identifikacija mi je omogo ila pristnejše loveške stike z informatorji in pove ala u inkovitost terenskega dela. tudi uni Wikan ( ) opredeljuje ugotavljanje harmoni nosti z informatorji kot pomemben del terenskega dela. omenjena avtorica je poskusila analizirati ob utja skladnosti in harmoni nosti, ki jih po njenem mnenju sestavljajo empatija, razumevanje in simpatija. Empatija se je izkazala kot pogoj za opravljanje terenskega dela. Po mnenju Michaela Jacksona je empatija prvi pogoj za razumevanje (v Boškovi , ). terensko delo med begunci je utrdilo moje prepri anje, da obstaja vsaj osnovna psihi na enotnost loveštva. Psihološki antropologi pogosto govorijo o psihi ni enotnosti, shweder jo opredeli kot »tisto, kar nas naredi prepoznavne za druge« (v Wikan, : ). ne glede na dejstvo, da sem izkusila ob utke harmoni nosti z informatorji, pa me je vseskozi spremljalo zavedanje, da je splet begunskih izkušenj v celoti razumljiv le njim in da velja tisto, o emer je pisal loizos, in sicer, da le begunec begunca razume (loizos, ). ne glede na dolo ene razlike v izkušnjah pa so nekatere travme, stresi in izgube, ki spremljajo pot v begunstvo in pogosto tudi življenje v državi sprejema, del vseh ljudi. ve ina nas je namre izkusila izgubo drage osebe ali padec standarda, spremembo jezikovnega okolja in v preselitvah tudi spremenjene socialne mreže. kar pa opredeli specifi nost ži- vljenjske izkušnje beguncev, pa je dejstvo, da so izkusili ve ino naštetih izgub zelo koncentrirano, v kratkem asu (Malkki, a). tehnika delne identifikacije mi je omogo ila u inkovitejše terensko delo tudi zato, ker je bil moj odnos do informatorjev tako egalitarnejši, saj so tudi prisilni priseljenci poznali del moje življenjske zgodbe in nisem pristopala k njim samo z nadrejene pozicije raziskovalke, temve so bili naši odnosi bolj prijateljski. Udeležba v organizaciji Prva leta raziskovanja sem uporabljala klasi no metodo neposrednega opazo- vanja z udeležbo, vendar so moje delo spremljale frustracije glede tega, da razi- skovalno delo prisilno priseljenim ne pomaga veliko, zlasti e ne zaide na mize tistih, ki odlo ajo o pogojih življenja prisilnih priseljencev, zato sem se pozneje bolj vklju ila v proces organiziranja njihovega življenja. Pristop neposrednega opazovanja z udeležbo sem bolj približala metodi, ki jo Chambers imenuje udeležba v organizaciji (v Harell-Bond, ). o problematiki prisilno priseljenih sem za ela pisati v dnevne asopise ter organizirati okrogle mize, na katere sem Uvod vabila prisilno priseljene in predstavnike nevladnih, vladnih in mednarodnih organizacij, kjer sem pred mediji in v dialogu z omenjenimi organizacijami predstavljala rezultate svojega dela in odpirala prostor za diskusijo. napisala sem tudi ve strateških dokumentov, v katerih sem predlagala konkretne (al- ternativne) predloge za reševanje problemov prisilno priseljenih. vendar omenjeno angažiranje ni koristilo samo prisilno priseljenim, temve je postalo koristen del terenskega dela samega, saj sem bila z vklju e- vanjem v policy proces hitro in natan no seznanjena s kontekstom, v katerem nastajajo normativne odlo itve, in s spremembami v zakonodaji in drugimi dokumenti. opravljala sem torej številne vloge, ki jih antropolog lahko opravlja na terenu. najprej naj navedem kulturno prevajanje, ki je potekalo na prakti nem in bolj simbolnem nivoju, saj sem pogosto prevajala eno kulturo v drugo v smislu etnografskega razumevanja. Evans-Pritchard kulturno prevajanje pri- merja z lingvisti nim in meni, da je naloga antropologije v tem smislu izrazito humanisti na in interpretativna (v seymour-smith, ). kulturno prevajanje pa se je izkazalo kot pogoj za zagovorništvo. Antropo- loško zagovorništvo kirsten Hastrup in Peter Elsass opredelita kot »… nejasen termin, ki obsega širok razpon aktivnosti« ( : ). te aktivnosti so povezane z angažiranjem antropologov pri zagovoru pravic dolo ene marginalizirane skupine. Glede potrebe po zagovorništvu in eti ne pozicije antropologa v tem po etju so mnenja v stroki deljena, vendar pa ostaja dejstvo, da se antropologi svoji vpletenosti ne moremo izogniti, ne glede na to, ali se odlo imo za bolj distancirano ali angažirano terensko delo (Hastrup in Elsass, ). omenjena avtorja menita, da teorija ne varuje pred uporabo rezultatov, zato je tudi razpra- va o aplikativnosti relevantna za vsako antropološko raziskavo. Pomembno pa je, da je zagovor skupine ljudi in njihovih potreb korektno izpeljan. v študijah o prisilnih migracijah je poudarjeno, da moramo delati s prisilnimi priseljenci in ne zanje. Prav tako opravljamo zagovorništvo le, e tega preu evana skupina ljudi sama ne opravi. tako ne more priti do pokroviteljstva. koncept zagovor- ništva torej priznava mesto antropologov kot kulturnih posrednikov. Kulturni posrednik je, po mnenju Marthe Davis, »posrednik med mo jo in dobrinami ‘struktur mo i’ in nosilci dolo enih tradicij« ( : ). Barbara Harrell-Bond in Eftihia voutira ( ) navajata Waldrona, ki ugotavlja nujnost antropološkega delovanja v kulturnem posredništvu, da se sporo a perspek- tiva beguncev. tudi kirsten Hastrup meni, da je distancirano opazovanje stvar preteklosti, in se zavzema za deljenje izkušenj ( ). Hazel Weidman nadgrajuje ideje Erica Wolfa in meni, da je kulturni posrednik povezava med dvema kulturnima sistemoma, ki sta enakovredna (v van Willigen, ). Po mnenju van Willigena je … kulturno posredništvo /…/ intervencijska strategija raziskovanja, usposa- bljanja in storitev, ki povezuje osebe dveh ali več sociokulturnih sistemov prek Uvod posameznika z osnovnim ciljem narediti programe skupnostnih storitev bolj odprte in odgovorne za potrebe skupnosti in izboljšanja dostopa skupnosti do virov (2002: 0). kulturni posrednik mora imeti znanje obeh kultur, da lahko opravi kultur- no mediacijo, ki se nanaša na proces povezovanja. tako proces mediacije š iti kulturne vrednote vpletenih etni nih skupin (van Willigen: ). omenjene vloge, ki sem jih opravljala, so bile tako pomemben del teren- skega dela in so predstavljale na in deljenja družbenega prostora s prisilno priseljenimi. Poleg tega pa so tudi okrepile zaupanje prisilno priseljenih vame in tako sem lažje prišla do informacij, kar je pripomoglo k uspešnosti mojega terenskega dela. Aplikativna antropologija tradicijo zagovorništva in kulturnega posredništva ima aplikativna antropolo- gija, zato bom na kratko orisala njen razvoj in poudarke. sicer je nesmiselno lo evati med teoreti no in aplikativno antropologijo, kot sem že opisala. Prav tako aplikativni oziroma akcijski antropolog pri svojem delu uporablja teorijo, pravzaprav je teorija prvi pogoj za kakovostno delo t. i. aplikativnih oziroma akcijskih raziskav, kakor meni tudi sol tax, utemeljitelj akcijske antropologije, ki jo bom pojasnila pozneje: »(Akcijski antropolog) … je in mora biti teoreti ni antropolog, ne le v osnovi, temve tudi v praksi.« (v šumi, : ) van Willigen opredeli aplikativno antropologijo kot antropologijo v upo- rabi ( ). v osemdesetih letih pa se je razširilo mišljenje, da je aplikativna antropologija to, kar po nejo akademski antropologi, kadar svetujejo v zvezi s prakti nimi problemi (van Willigen, ). ker ima aplikativna antropologija razli ne fokuse, se zdi še vedno uporabna opredelitev Georga Fosterja: Aplikativna antropologija je fraza, ki jo pogosto uporabljajo antropologi, da opišejo svoje profesionalne aktivnosti v programih, katerih temeljni cilj so spremembe v človeškem vedenju, ki se v glavnem bolj osredotočajo na reševanje družbenih, ekonomskih in tehnoloških problemov kot pa na razvoj družbenih in kulturnih teorij (v van Willigen, 2002: 9). van Willigen razlaga, da je bilo že pionirsko (predprofesionalno) obdobje antropologije zaznamovano z aplikativnostjo in disciplinskimi za etki (van Willigen, ). tako naj bi bil že eden izmed Herodotovih namenov zbrati podatke o potencialnih sovražnikih in (potencialnih) kolonizatorjih. tudi tomaž Akvinski ( – ) naj bi pisal o sorodstvenem sestavu in tabuju incesta v prizadevanju, da bi podprl cerkvene zakone o poroki (Honigmann, v van Willigen, ). Uvod za enega izmed za etnikov aplikativne antropologije velja tudi Pter Martyr d’Anghera, italijanski raziskovalec iz . stoletja, ki je zbiral opise za vatikan in špansko krono (Bennett, ). van Willigen navaja tudi jezuitskega duhovnika Josepha lafitauja, ki je pisal o šegah in navadah ameriških Indijancev na za etku . stoletja, hkrati pa je s pomo jo indijanskih zeliš arjev želel najti ginseng v severni Ameriki in ga promovirati v Evropi. to mu je tudi uspelo. v dvajsetih letih tega stoletja se je aplikativna antropologija razvila v veli- ki Britaniji kot podaljšek kolonialne administracije v Afriki. vodilo britanske aplikativne antropologije je bilo, da je treba izboljšati kakovost življenja ljudi v afriških družbah in preu evati družbene spremembe. ta dela so v zadnjih desetletjih predmet natan ne presoje t. i. pokolonialne kritike, van Willigen pa ve ini teh del pripisuje pozitiven namen ( ), saj so ve inoma želeli izboljšati enakopravnost in humanost notranjih in imperialnih kolonialnih sistemov, kakor so potrebo po tem pa sami razumeli. tudi prvi akademski oddelek antropologije na univerzi v oxfordu je bil ustanovljen zato, da bi usposobili kolonialne administratorje v neke vrste aplikativnem programu usposabljanja (Fortes. v van Willigen, ). tudi pri ustanavljanju ameriških antropoloških oddelkov je bila uporabnost navedena kot argument za ustanavljanje oddelkov (van Willigen, ). v tridesetih letih . stoletja pa se je v združenih državah Amerike aplika- tivna antropologija razvila zlasti v zvezi z vladnimi reformami v zvezni admini- straciji federalnih indijanskih rezervatov. v združenih državah Amerike je bil kot vodilo aplikativne antropologije pogosto prisoten deklarativen egalitarizem. z aplikativno antropologijo so namre pomagali spreminjati družbene razmere, ki so po njihovem naziranju zavirale samouresni evanje ljudi (Bennett, ). v štiridesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v združenih državah Amerike ustanovljeno Društvo za aplikativno antropologijo – za eno izmed za etnic velja Margaret Mead. asopis, ki ga to društvo izdaja, se imenuje Human Orga- nization. ustanovitev društva štejejo za prelomnico v razvoju aplikativne antro- pologije, sicer pa jo van Willigen ozna i tudi kot enega izmed najpomembnejših dogodkov v razvoju antropologije dvajsetega stoletja (v van Willigen, ). z za etkom ekonomske depresije ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja v združenih državah Amerike se je pove alo tudi število aplikativnih študij (van Willigen, ). van Willigen kot razlog navaja dejstvo, da je vlada potrebovala študije, prav tako pa so antropologi potrebovali službe. teme, ki so jih najpogo- steje zanimale, so bile izobraževanje, prehrana, kulturni stik, migracije, najem zemljiš itd. (van Willigen, ). Druga svetovna vojna je prinesla pove anje števila aplikativnih študij, po mnenju Margaret Mead so se skoraj vsi ameriški antropologi aplikativno angažirali (v van Willigen, ), zlasti v vojnem in povojnem naporu. tudi ameriški nacionalni raziskovalni svet je ustanovil dva odbora, ki naj bi vplivala na policy raziskave antropologov. to je bil odbor za 2 Society for Applied Anthropology. Uvod prehranske navade, katerega lanice so bile Margaret Mead, Ruth Benedict in Rhoda Metraux, ter odbor za nacionalno moralo, ki je imel za nalogo odkriti, kako bi lahko z antropologijo in psihologijo izboljšali nacionalno moralo med vojno. njegovi lani so bili Gregory Bateson, Elliot Chapple, Margaret Mead in drugi (van Willigen, ). Povojna aplikativna antropologija pa je bila v zDA izrazito akcijsko naravnana. sol tax je formuliral tako imenovano akcijsko antropologijo, za katero je bilo zna ilno, da je vklju evala informatorje kot aktivne udeležence in sogovornike v procesih ugotavljanja potreb in vrednot (Bennett, ). Irena šumi ( : ) navaja vogeta, ki meni, da gre … pri aplikativni antropologiji, kamor prišteva tudi akcijsko antropologijo za ‘tri načine ravnanja’ v interakciji z opazovanci, ko antropolog zaporedoma nastopa kot ‘tehnični svetovalec, humanistični posredovalec in diskutant – katalizator’. sol tax zastopa mnenje o univerzalnih vrednotah, ki niso zna ilne samo za nekatere kulture, temve so generi ne loveške vrednote (v šumi, ). o vlogi akcijskih antropologov sol tax pravi: Ne gre le zato, da opazujemo, kaj se bo ‘naravno’ zgodilo; povsem pripravljeni smo dogodke tudi sprožati ali jih pospeševati, ali pa vsaj delovati kot kataliza- torji dogajanja. Verjamemo, da se tako lahko naučimo veliko stvari, ki se jih drugače ne da naučiti. Smo torej antropologi in se zanimamo za antropološke probleme, vendar jih preučujemo v kontekstu akcije (v Šumi, 999: 72). Pri tem meni sol tax, da ima antropolog dva cilja: ho e pomagati dani skupini ljudi razrešiti problem in se iz tega procesa kaj nau iti (v šumi, ). tudi v mojih raziskavah o prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v sloveniji sem sledila obema ciljema. Pettanovo mnenje je podobno mnenju sola taxa, in sicer meni, da je bistvo aplikativne antropologije v tem, da uporablja antro- pološko znanje, da bi koristilo razvijanju odnosov med ljudmi in pomagalo pri reševanju njihovih problemov (Pettan, ). Aplikativna antropologija se tako ne iz rpava le v poglabljanju in razširjanju znanja, temve pomaga ustvarjati bolj uravnotežen odnos dobivanja in dajanja (Pettan, ). za povojno aplikativno antropologijo je zna ilno pomnoževanje vlog an- tropologa, ne priznavata se samo raziskovalni in svetovalni vlogi kakor prej. Pove a se tudi intenzivnost participacije, s tem pa število vidikov aplikativnega problema, s katerim se antropolog ukvarja. Antropologi se bolj angažirajo pri implementaciji in intervenciji, pove a se tudi odgovornost antropologov za reševanje problemov. Antropologi ne delujejo samo kot tisti, ki spremljajo in predvidevajo spremembe, temve delujejo tudi kot agensi sprememb (van Willigen, ). Uvod Bastide se je v knjigi Aplikativna antropologija, ki je izšla leta , zavzel za boj proti marginalizaciji, novim oblikam izkoriš anja in za pomo ljudem, da se sami odlo ijo za to, kar želijo (Bennett, ). Aplikativna antropologija se je zlasti od sedemdesetih let naprej razvila tudi zunaj akademskih okvirov in se razširila v druge institucije, kakor so na primer zdravstvo, mednarodni razvoj, javna administracija, na rtovanje mest itd. (Pettan, ). od sedemdesetih let naprej je pogostejše tudi zagovorništvo in kulturno posredništvo (van Willigen, ). v sedemdesetih letih se okrepijo tudi antropološke policy raziskave v združenih državah Amerike; v Evropi se ta razvoj odvija po asneje. I. GLOBALIZACIJA, PRISILNE MIGRACIJE IN ANTROPOLOGIJA zGoDovInA In vzRokI PRIsIlnIH MIGRACIJ ljudje so bežali v begunstvo, do koder sega spomin. vse imperialne sile so na- mre uporabljale izgon ljudi kot sredstvo za dosego svojih ciljev. Milan Mesi piše, da so prva migracijska gibanja, o katerih so ohranjeni zapisi, povzro ili Hetiti, ki so let pred našim štetjem prodrli v Malo Azijo in tam ustanovili svojo državo ( ). Pojem azila kot zaš ite pred preganjanjem je znan že iz asov Grkov in Rimljanov. Beseda begunec ( réfugié) se je prvikrat uporabljala za Hugenote, francoske protestante, ki so bežali iz Francije zaradi verskega preganjanja ob koncu . in na za etku . stoletja (Adelman, v Ager, ). tudi v zgodovini Bosne in Hercegovine so že bili primeri prisilnih priseljevanj. Prisilni priseljenci, imenovani uskoki, so med letoma in bežali ez uno in savo, v Avstro-ogrsko in tudi v Dubrovnik (vre er, ). v letih med in je bilo najve prisilno priseljenih med leti in , ko se je milijonov ljudi, v glavnem Evropejcev, preselilo v Ameriko (Widgren, v Chimni, ). Do sedemdesetih let . stoletja je bila Evropa zlasti emigracijsko podro je, iz katerega so se ljudje izseljevali, v sedemdesetih letih pa postane imigracijsko podro je, v katerega se ljudje priseljujejo. Migracije so tako spremljale rekonfiguracije politi nih prostorov (Brubaker, v nagy, Helton, ur., ). eprav sta politi ni in ekonomski dejavnik preple- tena, je za prisilno priseljene zna ilno, da se morajo preseliti proti svoji volji, neprostovoljno, medtem ko se ekonomski migranti sami odlo ijo za preselitev (prim. Joly, v nagy, Helton, ur., ). Po drugi svetovni vojni je za elo naraš ati število prisilno priseljenih, ki se je v asu pospešene globalizacije še pove alo. tako je bilo v petdesetih letih . stoletja , milijona beguncev, v sedemdesetih letih milijone beguncev v svetu, in milijonov beguncev v osemdesetih (loescher, ). na za etku novega tiso letja se je število prisilno preseljenih, ki so bili prisiljeni zapustiti državo, povzpelo na milijonov, približno milijonov pa je notranje razseljenih oseb, ki so se prisilno preselile znotraj svoje države. Po podatkih visokega komisariata združenih narodov za begunce je ena izmed vsakih oseb na Vir: Visoki komisariat Združenih narodov za begunce, glej www.unhcr.org. (2. . 2005) Globalizacija, prisilne migracije in antropologija svetu prisilno priseljena zunaj države izvora, % prisilno priseljenih pa jih je zunaj meja Evrope. Med prisilno priseljenimi, ki so zbežali v drugo državo, je od , % do % otrok brez spremstva (summerfield, v Ager, ). v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja so bili resni konflikti, ki so ustvarjali begunska gibanja v Mozambiku, Angoli, salvadorju, Gvatemali, nikaragvi, Južni Afriki, Peruju, kolumbiji, Etiopiji, sudanu, somaliji, v sierri leone, Alžiriji, liberiji, zairu, Ruandi, Burundiju, Afganistanu, Iranu, Iraku, kuvajtu, tur iji, Azerbajdžanu, e eniji, na okupiranih obmo jih Izraela in Palestine, v kašmirju, šrilanki, v indonezijskem vzhodnem timorju, na kitajskem, na Filipinih, v nekdanji Jugoslaviji, severni Irski itd. (summerfield. v Ager, ). zna ilno za vojne konflikte v . stoletju je, da je ve žrtev med civilnim prebivalstvom kakor kdajkoli poprej. za najve ja genocida v devetdesetih letih prejšnjega stoletja veljata pokol tutsijev v Ruandi, kjer so v treh mesecih leta pobili skoraj vse tutsije ( % celotnega prebivalstva v državi), in vojna v Bosni in Hercegovini, kjer je umrlo približno . ljudi, . pa jih še vedno pogrešajo (summerfield, v Ager, ). ve ino omenjenih konfliktov so izzvale sosednje države, da bi prišle do geopoliti nih ugodnosti (summerfield, v Ager, ). zna ilno za sodobne vojne je tudi, da poleg žensk in otrok pogosto ubi- jajo tudi medicinsko osebje in bolnike. to se je dogajalo med vojno v Bosni in Hercegovini in na Hrvaškem. naslednja zna ilnost vojnih konfliktov v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo uni evanje kulturnih spomenikov in institucij, kar se je dogajalo tudi v vojni v Bosni in Hercegovini (na primer uni enje starega mostu v Mostarju, številnih džamij in drugih in- stitucij kulturnega in nacionalnega pomena). Prisilno priseljeni predstavljajo torej globalno vprašanje, vse prepogosto pa se nanje gleda samo kot na humanitarno vprašanje in vprašanje državne in mednarodne varnosti. urejanje problemov prisilno priseljenih je tako tudi politi no vprašanje, urejanje prisilnih in ekonomskih migracij in integracije namre predstavlja izziv za sodobne države, kako so se pripravljene soo iti s sodobnimi politi nimi spremembami (glej tudi Favell, ). ne smemo na- mre pozabiti, da je množica prisilno priseljenih z vzhoda na zahod pomagala podreti Berlinski zid in da so vojno v Ruandi za eli prisilno priseljeni, ki so bili pod za asno begunsko zaš ito in veliko let niso mogli upati na dolgoro no rešitev svojega vprašanja. Gil loescher ( ) se zavzema za globalno strate- ško reševanje begunskega vprašanja. Po njegovem mnenju se bodo prisilne migracije na svetu nadaljevale, e bo v posameznih državah prihajalo do etnonacionalizmov. Adelman meni, da je bilo . stoletje stoletje beguncev tudi zato, ker je svet razdeljen na nacionalne države in ker je naloga držav š ititi pravice drža- Na začetku novega tisočletja se je to zgodilo tudi v Afganistanu, kjer so ubili članico UNHCR in pet zdravnikov iz humanitarne organizacije Medecins sans Frontiers. Globalizacija, prisilne migracije in antropologija vljanov in podeljevati državljanstva in s tem tudi odlo ati, kdo bo postal novi državljan. tisti, ki torej beži pred preganjanjem v eni državi, se lahko zate e v drugo državo in jo prosi za sprejem. Po drugi svetovni vojni se namre lo ijo tisti, ki pred nasiljem zbežijo ez mejo, in notranje razseljene osebe, ki pred nasiljem zbežijo od doma, a ostanejo v svoji državi (Adelman, v Ager, ). Pri tem begunce š iti mednarodno begunsko pravo, notranje razseljene osebe pa ne š iti nobena zakonodaja. Roberta Cohen je zapisala: Pogosto so (notranje razseljene osebe) ujete v notranjem konfliktu med svojimi vladami in nasprotujočimi si silami. Nekatere izmed najvišjih smrtnih stopenj do zdaj, ki so se zgodile v humanitarnih katastrofah, so se zgodile prav notranje razseljenim osebam. Ni … nobene mednarodne organizacije, ki bi bila odgovorna za zaščito in pomoč notranje razseljenim osebam (v Mertus, 99: 2). tudi unHCR se je šele na za etku novega tiso letja za el podrobneje ukvarjati z notranje razseljenimi osebami in je leta ustanovil poseben oddelek, ki skrbi za rešitve problemov notranje razseljenih oseb. Pravzaprav se je število notranje razseljenih oseb pove alo po padcu Berlinskega zidu, ko so se okrepile restrikcije v azilnem sistemu in mnogi niso mogli pobegniti ez mejo države izvora in so bili prisiljeni v njej ostati. notranje razseljene osebe š iti samo mednarodna zakonodaja o lovekovih pravicah (prim. Helton, v Helton, nagy, ur., ). komaj dve desetletji po tem, ko je postala veljavna Ženevska konvencija, so jo že v sedemdesetih letih nekatere države za ele strožje interpretirati in politike sprejemanja prisilnih priseljencev so postale restriktivnejše. Restrikcije so se v osemdesetih in devetdesetih letih še stopnjevale. v obdobju hladne vojne so države raje sprejemale prisilno priseljene, zlasti s komunisti nega vzhoda, saj so disidenti predstavljali moralni kapital, po padcu Berlinskega zidu pa tega argumenta ni bilo ve in strategije sprejemanja prisilno priseljenih so postale restriktivnejše (prim. lavenex, ; Mertus, ). Restrikcije se kažejo tudi v spremembah politike vizumov, v uvajanju viz tudi za potencialno prisilne priseljence. tudi od tistih, ki so bežali pred vojno v Bosni in Hercegovini, so pogosto zahtevali vize, uvedli so tudi kazni za letalske prevoznike, ki so prevažali ilegalne priseljence. Prav tako so dobili obmejni policisti ve ja po- oblastila (Mertus, ). tak restriktiven režim Chimni poimenuje non-entrée régime ( ). nerešen problem je še vedno tudi dejstvo, da države niso sankcionirane, e producirajo prisilne priseljence (prim. zetter, v Ager, ). Ena izmed restrikcij so tudi kvote. Države so dolo ile, koliko prisilnih priseljencev sprejmejo, tudi za prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine so uporabljali to institucijo. Po mnenju zetterja so države s to institucijo želele pokazati, da so humanitarne, hkrati pa so radikalno omejile število iskalcev azila (v Ager, ). Globalizacija, prisilne migracije in antropologija vzroki za prisilne migracije so po navadi kompleksni. Med njimi so voj- ne, diktatorski režimi, ki kršijo lovekove pravice, industrija orožja, naravne nesre e, razpad držav, hitra rast svetovnega prebivalstva, kolonializem, rasna diskriminacija in nizek ekonomski standard. Med razlogi za prisilna priselje- vanja v . stoletju lahko dodamo tudi nastanek novih držav in etnocentri ne politike, posledica katerih je izklju evanje drugih etni nih skupin. Globalizacija, prisilne migracije in antropologija soDoBnI tREnDI PRIsIlnIH MIGRACIJ Revš ina je eden izmed pogostih vzrokov za migriranje na za etku novega tiso letja, saj se v obdobju pospešene globalizacije poglablja prepad med rev- nimi in bogatimi. tehnološko-informacijski razvoj in cenejši stroški potovanj so pospešili migracije ljudi. vendar pa prostega pretoka kapitala ne spremlja tudi prosti pretok ljudi, saj je možnost migriranja pogosto razredno pogojena ne glede na to, da je svoboda gibanja lovekova pravica. Dejstvo na za etku tiso letja namre ostaja, da na primer izobraženci lažje dobijo vize, medtem ko manj izobražene vizni sistem pogosto izklju uje iz možnosti migriranja. Medtem ko izobraženci zaprosijo za garantno pismo svoje kolege in po navadi brez težav dobijo vize, manj izobraženi pogosto prestopijo mejo ilegalno, da lahko pridejo v zaželeno državo. zlasti je restriktivna politika Evropske unije, ki dovoljuje, da ljudje iz držav lanic lahko prosto potujejo po državah Evropske unije, vendar pa s schengenskim sporazumom postavlja zunanjo mejo svobode gibanja. tisti, ki bivajo za schengensko mejo, potrebujejo za svoj vstop v Evrop- sko unijo vize. zlasti restriktivna je migracijska vizna politika Evropske unije do držav tretjega sveta, ki najtežje dobijo vize za vstop in naselitev v Evropski uniji. Restriktivni ukrepi pa niso ustavili priseljevanja ljudi. Mnogi, ki so izklju eni iz sistema viz, so se v devetdesetih letih prejšnjega stoletja za eli zatekati k uporabi institucije azila, da lahko ostanejo v državi sprejema. ob prihodu v državo sprejema namre zaprosijo za status begunca po Ženevski konvenciji, eprav niso upravi eni do tega statusa, saj niso imeli izkušnje strahu pred preganjanjem, ki opredeli status begunca. Mnogi posežejo po instituciji azila, saj jim ostane kot edina mogo a pot za vstop in za trajnejšo naselitev v državi sprejema. Posledice tega so, da državni uradniki mnoge vloge za azil opredelijo za lažne, in tako je prišlo do zmanjšanja begunske zaš ite v svetu, saj se tudi vloge za azil tistih, ki so v življenjski nevarnosti, pogosto opredelijo za lažne (glej tudi Chimni, ). tako danes prisilni in ekonomski migranti pogosto potujejo skupaj, saj se prisilni migranti vedno pogosteje zate- kajo k ilegalnim prebegom. Migracijski tokovi v sodobnem svetu so tako vedno bolj mešani. zaradi globalizacije lovekovih pravic lahko zlasti pri akujemo, da bo v svetu vedno manj politi no preganjanih in vedno ve »ekonomsko preganjanih«. treba je torej ustrezno zaš ititi prisilno priseljene ter zagotoviti svobodo gibanja tistim, ki potujejo iz ekonomskih razlogov. ne glede na harmonizacijo lovekovih pravic na prisilno priseljene v svetu pogosto gledajo kot na grožnjo za službe, ekonomski standard in družbeno kohezivnost. Desni arske stranke so se namre pogosto razmnožile zlasti s poudarjanjem protiimigrantskih gesel (prim. Castles in Miller, [ ]). Poleg tega se morajo prisilni priseljenci v obdobju po padcu Berlinskega zi- du soo ati tudi z naraš ajo o ksenofobijo in rasizmom v državah sprejema. naraš ajo e restrikcije potrjujejo sovpaden odnos med državnimi strategijami in naraš ajo o ksenofobijo (Chimni, ). Globalizacija, prisilne migracije in antropologija Castles in Miller, ( [ ]) med sodobnimi migracijskimi trendi ome- njata tudi globalizacijo migracij, kar pomeni, da ljudje na za etku tiso letja migrirajo iz ve držav kakor v asih, in v ve držav. kot naslednji trend avtorja omenjata tudi feminizacijo migracij, saj ženske migrirajo iz ve regij kakor v asih in v ve držav kakor v preteklih zgodovinskih obdobjih. tudi iz Bosne in Hercegovine so najbolj prisilno migrirali ženske in otroci (Castles in Miller, [ ]). naslednji trend sodobnih migracijskih gibanj je, da so prisilno priseljeni z juga (zlasti Afrike) na severu manj zaželeni. Chimni ( ) meni, da se je v državah severa ustvarila umetna razlika med podobo prisilnega priseljenca, ki je v obdobju hladne vojne iskal zato iš e na zahodu (moški, bel, individualno politi no preganjan), in podobo sodobnega afriškega prisilnega priseljenca, ki masovno beži zaradi kršitev politi nih pravic ali neugodne socialne in ekonom- ske situacije. Po mnenju skanove obstajajo velike podobnosti med begunskimi gibanji medvojne Evrope in tistimi, ki potekajo v tretjem svetu od leta , in tistimi iz nekdanjih komunisti nih držav po razpadu sovjetske zveze (v Chi- mni, ). strategije izklju evanja afriških prisilnih priseljencev iz Evrope se omenjenemu avtorju ne zdijo upravi ene in prihaja do pretiranega poudarjanja razlik med afriškimi in evropskimi prisilnimi priseljenci. v devetdesetih letih prejšnjega stoletja in na za etku novega tiso letja se pojavlja še trend zapiranja iskalcev azila v posebne centre in omejevanje svobode njihovega gibanja (prim. Helton, v nagy, Helton, ). Po mnenju Arthurja Heltona iskalcev azila ne bi smeli zadrževati v posebnih prostorih in jim omejevati svobode gibanja. naslednji restriktivni trend, ki se je uveljavil v zadnjih letih v državah Evropske unije, je Dublinska konvencija, ki jo Arthur Helton imenuje »kolek- tivno zadrževanje ljudi« (Helton, v Helton, nagy, ). Gre namre za na elo, da mora iskalec azila prositi za azil v prvi državi, v katero vstopi. Cilj Dublinske konvencije je bil namre porazdeliti bremena, iskalci azila so namre preplavili nem ijo in veliko Britanijo. Po tem na elu mora iskalec azila zaprositi za azil v prvi varni državi, v katero fizi no vstopi, druga e ga lahko druga država vrne v tisto državo, kjer je najprej bil. za varne države veljajo tiste države, ki pravi- loma ne kršijo lovekovih pravic. v ta razpon spada veliko držav, ki pogosto ali poredko tudi kršijo lovekove pravice. eprav velja Dublinska konvencija za Evropsko unijo, pa se njen vpliv in na elo širi v države kandidatke in drugod po svetu (prim. Helton, v Helton, nagy, ). tudi tako se vzdržuje »trdnjava Evropa«. naslednji problem Dublinske konvencije, na katerega je opozorila nuala Mole, je, da Dublinska konvencija ne upošteva na ela enakopravnosti, saj imajo iskalci azila v razli nih državah razli ne pogoje. zato je Dublinska konvencija diskriminatorna. 5 Po predavanju Nuale Mole na poletni šoli Human Rights and Forced Displacement julija 999 na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti. Globalizacija, prisilne migracije in antropologija v devetdesetih letih se je pojavil nov trend. Ženevska konvencija se namre vedno manj uporablja, zaš ita prisilnih priseljencev pa se vedno bolj povezuje s lovekovimi pravicami, s tem pa prihaja v praksi do upada zaš ite prisilnih priseljencev (Chimni, ). Manjše upoštevanje temeljnih mednarodnih pravnih aktov za zaš ito prisilno priseljenih je torej vplivalo na zmanjšanje pravic prisilno priseljenih. Globalizacija, prisilne migracije in antropologija AntRoPoloGIJA In štuDIJE PRIsIlnIH MIGRACIJ kot akademski diskurz so se begunske študije uveljavile v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v devetdesetih pa se je zanje za el uveljavljati izraz študije pri- silnih migracij. so izrazito multidisciplinarno zasnovano raziskovalno podro je. Pomemben prispevek antropološke discipline k študiju prisilnih migracij je v sporo anju emske perspektive, to je perspektive informatorjev. Prav tako lahko antropološki vlogi zagovorništva in kulturnega posredništva veliko koristita pri reševanju problemov prisilnih priseljencev. Prisilno priseljeni so namre marginalizirana skupina, zagovorništvo pa utrjuje perspektivo skupine, ki je pod dominantnostjo drugih skupin in iš e rešitve, da bi okrepila pravice ter dosegla enakopravnejši položaj. Antropološka analiza omogo i razumevanje prisilnih priseljencev, s tem pa koristi pozitivnemu mnenju države sprejema. tako se ustvarja antinacionalisti ni sentiment, dviga se tudi zavest o možnosti izmenjave »kulturnih daril sebstva in drugega« (Greverus, v Povrzanovi , Jam- breši , ur., ), ki se ustvarja z bivanjem prisilno priseljenih v drugi državi. opozarjanja nekaterih politikov in zaposlenih pri organizaciji življenja prisilno priseljenih, da imamo opraviti z ljudmi, so na žalost še potrebna. Po mnenju Gingricha ( ) nam študije prisilno priseljenih pomagajo razumeti lokalne identitete na splošno, saj nas prisilno priseljeni neprestano spominjajo, da koncepti lokalnih kultur niso zaprte, stabilne in koherentne entitete. Antropologija ima z natan no etnografijo tudi pomembno vlogo pri dokumentiranju loveškega trpljenja. zbiranje življenjskih zgodb ljudi, ki so bili priseljeni s svojih domov, ustvarja pomembna zgodovinska dejstva, saj bo pozneje, ko bo zgodovina napisana na novo, kakor se pogosto dogaja, manj ljudi lahko trdilo, da tega trpljenja ni bilo. seznanjanje javnosti z izkušnjami prisilno priseljenih je pomembno »tukaj in zdaj«, zlasti za tiste, ki imajo mo ne obrambne mehanizme in se no ejo soo iti s trpljenjem (in s tem s politi no realnostjo), ki so jo prisilno priseljeni doživeli. Preu evanje problemov prisilno priseljenih antropologijo seznanja z realno- stjo družbenih razmer: z bole ino in trpljenjem (Harrell-Bond, voutira, ). Po njunem mnenju bi morali antropologi sodelovati pri na rtovanju begunske politike, saj antropološke raziskave razkrivajo strukture oblasti in mo i, ki povzro ajo ali pomagajo reproducirati nasilje, zna ilno za vse družbe. tako bi antropologija ne le dokumentirala loveško trpljenje, temve bi ga tudi poma- gala odpravljati. Premik od neposrednega opazovanja z udeležbo k udeležbi v organizaciji je za antropologijo kot disciplino torej pomemben poudarek, ki ga vnašajo med drugim tudi študije prisilno priseljenih. e bi antropologi vzeli izziv udeležbe v organizaciji resno, bi omogo ili tudi nove zaposlitve. Globalizacija, prisilne migracije in antropologija PRIsIlnE MIGRACIJE In lovEkovE PRAvICE Že iz omenjenih opredelitev begunca in prisilnega priseljenca je razvidno, da omenjene osebe bežijo pred zlorabami, ki so se za ele v njihovi domovini. nerimane kanberi, prisilno priseljena s kosova, ki je pobegnila v Makedoni- jo, je opisala situacijo lovekovih pravic na kosovu v zadnjih desetih letih z naslednjimi besedami: Najprej so izginile vse pravice, potem so izginili še ljudje. Ostala je samo pravica do begunstva (v Hladnik-Milharčič, 999: ). vendar pa tudi te pravice ne smemo šteti za samoumevne. Med vojno v Bosni in Hercegovini in na kosovem, na primer, so lahko v begunstvo zbežali le tisti, ki so imeli nekaj prihrankov. Denar so namre potrebovali za potovanje in za srbske vojake, ki so jih na poti pogosto ustavljali in grozili, da jim bodo ubili družinske lane, e jim ne dajo tedaj še veljavnih nemških mark. ne glede na to, da . len splošne deklaracije o lovekovih pravicah pra- vi, da ima »… vsak pravico, da iš e in uživa v drugih državah zato iš e pred preganjanjem«, je trend v Evropi v devetdesetih letih v zapiranju meja pred prihajajo imi prisilno priseljenimi iz držav, ki ne pripadajo Evropski uniji. treba je opozoriti, da omenjeni len splošne deklaracije ne pravi, da morajo prisilno priseljeni azil tudi dobiti. Pogosto imajo države do prisilno priseljenih dvoli en odnos, ko se na eni strani omenja, da gre za humanitarno krizo prisilno priseljenih, po drugi strani pa jih poimenujejo ilegalci in se njihovo vedenje pogosto kriminalizira. tak primer je bil ob koncu prejšnjega stoletja v asu vojne na kosovu, ko so se na prvih straneh asopisa Delo pojavljali naslovi o humanitarni krizi, v drugih lankih, ko so poro ali, da prisilni priseljenci trka- jo na vrata naše dežele, pa so taiste prisilno priseljene poimenovali ilegalce in poro ali o tem, da so jih celo lovili ob pre kanju meje s posebnimi napravami, ki izboljšajo vid v temi. Poleg tega pa, na žalost, v devetdesetih in na za etku tiso letja dejstvo, da prisilno priseljeni dobijo azil v državi sprejema, še ne pomeni, da jim bodo tam zagotovljene lovekove pravice (prim. krulfeld in MacDonald, ). Pri- silno priseljeni namre v mnogih predelih sveta še vedno predstavljajo tistega Drugega, za katerega ima vsakdo že a priori pravico, da ima ve od njega. vse prepogosto se namre pozablja, da so tudi prisilno priseljeni ljudje in zato Podobne reakcije so bile tudi med nekaterimi diskriminatorno razpoloženimi ljudmi ob prihodu prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji. Spominjam se Celjana, ki je dejal, da je videl, češ kako veliko denarja imajo prisilno priseljeni, saj otrokom kupujejo sladoled. Globalizacija, prisilne migracije in antropologija upravi eni do lovekovih pravic. Preve številna so tudi mnenja, da je samo fizi no zavetje, nekaj hrane in obleke za prisilno priseljene dovolj in da niso upravi eni do kakovosti življenja. lovekove pravice so torej standard, ki bi moral veljati tudi za prisilno priseljene. Predstavljajo pomembno orodje, s katerim lahko u inkovito zboljšu- jemo kakovost življenja ljudi v begunstvu. Menim, da bi morala biti perspektiva lovekovih pravic conditio sine qua non vsakršnega ukvarjanja s prisilno prise- ljenimi, ne glede na poklic ljudi, ki poskušajo reševati probleme, in ne glede na institucije, ki so vklju ene v tako delovanje: bodisi vladne, medvladne ali nevladne. Pomembnost perspektive lovekovih pravic pri raziskovanju problematike prisilno priseljenih je že od nastanka študij o prisilno priseljenih poudarjala njihova ustanoviteljica Barbara Harrell-Bond na Refugee Studies Centre v oxfor- du. tudi integracija je lovekova pravica, ki jo zagotavlja Mednarodni pakt o socialnih, kulturnih in ekonomskih pravicah iz leta . 7 Ob ustanovitvi in pod vodstvom Barbare Harrell-Bond se je imenoval Refugee Studies Programme. Omenjena ustanoviteljica se je upokojila leta 997, vendar še predava na Oddelku za begunske študije in študije prisilno priseljenih, ki ga je ustanovila na Ameriški univerzi v Kairu. Globalizacija, prisilne migracije in antropologija AntRoPoloGIJA In lovEkovE PRAvICE odnos antropologije kot discipline do lovekovih pravic se skozi zgodovino spreminja. veliko je zagrizenih ekstremnih kulturnih relativistov, ki jih moti univerzalizem lovekovih pravic. Mnogim pa so ideje lovekove svobode in kakovosti življenja blizu in se jim zdi globalizacija koncepta lovekovih pravic pomembna in u inkovita. Melville Herskovits je izoblikoval stališ e Ameriške antropološke zveze do lovekovih pravic že leta . zavzel je radikalno relativisti no pozicijo in v skladu z Boasevo tradicijo gledal na lovekove pravice kot na »etnocentri en podaljšek absolutisti nih zahodnih vrednot« (Wilson, : ). kultura je bila postavljena na piedestal najvišje eti ne vrednote, ki sama dolo a moralna pravila in ne neke univerzalisti ne vrednote, kakor so na primer lovekove pra- vice. kritikov Herskovitsove pozicije je bilo ve (na primer Barnett, steward, Washburn), Wilson pa mu o ita prevelik »kulturni optimizem«, saj je Hersko- vitz menil, da lahko v slabem politi nem sistemu kulturne vrednote ponovno vzpostavijo družbeni red. Po mnenju Wilsona ( ) je druga svetovna vojna s holokavstom, ki so ga povzro ili nacisti, dokaz, da kulturne vrednote same niso prepre ile tretjega rajha, do izraza je namre prišlo dejstvo, da lahko dolo ene kulturne prakse celo pospešijo kruta in nehumana dejanja; kulturne vrednote o antisemitizmu so v Evropi namre povzro ile genocid. Debate o lovekovih pravicah se zlasti osredoto ajo na vlogo kulture v razmerju do univerzalizma in relativizma (vincent, idr.). Mnogi pa želijo prese i omenjeno dihotomijo. Pomemben predstavnik tega zornega kota je Wil- son ( ), ki poskuša upoštevati sodobne teorije o kulturi, hkrati z empiri nimi opazovanji globalizacije lovekovih pravic. Po avtorjevem mnenju oba, univer- zalizem in relativizem, nekaj ponudita etnografu. Wilson meni, da so zaradi univerzalizma primerjave sploh mogo e, relativizem pa poudarja kontekste in s tem omogo a ob utljivost za razli nost ( ). omenjenemu avtorju se zdi pomembno, da se osredoto amo na pomen in uporabo lovekovih pravic. Danes je globalizacija zahodnih vrednot, pred katero je svaril Herskovits in š uval antropologe proti njej, nekaj vsakodnevnega. zlasti v devetdesetih pa je postalo jasneje, da meje kulturnih svetov niso dolo ene z državnimi mejami, da nimamo opraviti z izoliranimi enotami, temve z odprtostjo in migracijami. organizacije, ki promovirajo lovekove pravice, tvorijo eno izmed globalnih mrež, prek katere se povezujejo družbe v svetu (Wilson, ). sam umeš a lovekove pravice »za enega izmed lovekovih idealov, ki so še ostali« (Wilson, : ). Pravi, da lovekove pravice niso proizvod družbenih odnosov, temve so v teh odnosih imanentne, locirane na dveh podro jih družbenega: na podro- ju agensa in mo i. Relacije mo i pa so tema, ki bi se ji morala antropologija pogosteje posve ati (Barrett, ). omenjeni kanadski antropolog meni, da ni Globalizacija, prisilne migracije in antropologija dovolj, da š itimo marginalizirane kulture in se osredoto amo samo nanje, saj so te vedno odvisne od tistih struktur in v odnosu s tistimi strukturami, ki imajo mo . tako bi antropologi bolj koristili razkrivanju struktur v družbi. Menim, da povezava antropologije s podro jem lovekovih pravic ta cilj že pomaga uresni evati. Antropologija lahko precej prispeva k redefiniranju koncepta lovekovih pravic, saj mora ostati odprt koncept, katerega redefiniranje lahko ponudijo druge kulture (prim. Wilson, ). II. TEORETIZACIJA INTEGRACIJE k CElostnEMu PRIstoPu koncept integracija se po drugi svetovni vojni pogosto uporablja za politi no in ekonomsko integracijo zahodonoevropskih družb (prim. lillesaar, ). v devetdesetih letih pa se je termin integracija za el vedno bolj uporabljati za procese vklju evanja prisilnih in ekonomskih migrantov v države sprejema. eprav je koncept integracije ve krat omenjan v besedilih o prisilno priseljenih, ni nikjer opredeljen v mednarodnem begunskem pravu (prim. Crisp, ). v devetdesetih je termin integracija za el izpodrivati termin multikulturalizem, ki se pogosto uporablja kot sinonim za integracijo migrantov v družbo. koncept integracija se, kakor je bilo že omenjeno, nanaša na družbene in kulturne procese vklju evanja priseljencev v sociokulturni sistem države, v katero so se priselili, na na in, da priseljenci lahko prakticirajo kulturo dr- žave izvora v javni sferi. Poudarjena je dvosmernost procesa, saj integracija pomeni, da se ne prilagajajo državi sprejema samo priseljenci, temve da so tudi nosilci kultur znotraj držav sprejema pripravljeni sprejeti na novo prispele priseljence in se od njih u iti. Frechette ( ) meni, da imamo, ko govorimo o integracijskih procesih, v mislih razli ne stopnje interakcije med etni nimi skupinami, ki so v državi sprejema, in na novo prispelo skupino ljudi. Države sprejema namre niso homogene, temve so sestavljene iz razli nih etni nih skupin (glej tudi šumi, ). Predpostavljamo lahko, da je zlasti pomembna kakovost in pogostost stikov, ki jo ima na novo prispela skupina z dominantno kulturo države sprejema. Jeff Crisp lo i med lokalno integracijo in lokalno naselitvijo. Meni, da je … lokalna integracija osnovana na predpostavki, da bodo begunci ostali v državi azila dokončno in bodo tako rešili svoj begunski problem. V idealnem primeru lokalna integracija vključuje pridobitev državljanstva, ni pa nujno. Lokalna naselitev ne predpostavlja, da bodo begunci našli dolgoročno rešitev v državi azila. V nekaterih primerih lahko lokalno naseljeni begunci ostanejo v azilu in se tako postopoma integrirajo v pravnem, ekonomskim in družbenem smislu. V drugih primerih pa lokalna naselitev označuje začasno stopnjo, ki dopušča beguncem, da živijo z občutkom dostojanstva, varnosti, ki vključuje tudi ekonomsko varnost, dokler niso vzpostavljeni pogoji za prostovoljno repatriacijo (200: ). Teoretizacija integracije Pri lokalni naselitvi unHCR pogosto pomaga prisilno priseljenim, da postanejo ekonomsko samostojni s programi ekonomske pomo i, dokler ne po- stanejo popolnoma ekonomsko samostojni. Po Jeffu Crispu je lokalna naselitev strategija za upravljanje zlasti z masovnimi begunskimi gibanji. Pogosto so jo uporabljali v Afriki v šestdesetih, sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so imeli opraviti z masovnimi begunskimi gibanji. v asih je lokalna naselitev lahko predhodnica lokalne integracije, ko vodi v dolgoro no naselitev v azilu in ekonomsko, politi no, psihološko in sociokulturno integracijo. Jeff Crisp meni, da so se možnosti integracije v Afriki v zadnjih dveh desetletjih poslabšale. namen držav, ki no ejo ustvariti pogojev u inkovite integracije, je, da se prisilni priseljenci im hitreje vrnejo domov. Integracijo je že v osemdesetih letih opredelila Barbara Harrell-Bond kot … situacijo, v kateri so ustvarjeni pogoji za sobivanje skupnosti države gostite- ljice in begunskih skupnosti, kjer ni večjega konflikta med njimi, kakor je ta, ki je značilen za skupnosti države gostiteljice (9: 7). njeno opredelitev je dopolnil Paul stubbs v devetdesetih letih. Po njegovem mnenju se integracija nanaša na … poskus deljenja ekonomskih in družbenih virov in enakopravnost pravic, političnih in teritorialnih, ter razvoj kulturnih izmenjav in novih kulturnih oblik med prisilnimi migranti in drugimi člani družbe. Na lokalnem nivoju vsebuje proces integracije vse sektorje skupnosti, da se zmanjša družbena distanca in se okrepita komunikacija in sodelovanje v ustvarjalnih pogajanjih, ki ustvarjajo nove družbene pomene (99: ). ne glede na to, da se opredelitve integracije od avtorja do avtorja razlikuje- jo, imajo tudi skupne lastnosti, in sicer poudarjanje, da je integracija dvosmeren proces in da je terminu integracija implicitno dejstvo, da se kultura države izvora lahko prakticira v državi sprejema, medtem ko asimilacija tega ne dopuš a. Asimilacija se nanaša na enosmerne procese prilagajanja priseljencev domi- nantni kulturi države sprejema, ki ne dopuš a, da priseljenci prakticirajo kulturo države izvora v javni sferi države sprejema. tako procesi kulturnega u enja in prilagajanja pri asimilaciji niso zna ilni za nosilce dominantne kulture ali kultur, temve se prilagaja samo na novo prispela skupina. tako je zmanjšana možnost za nove kulturne izmenjave. tudi termin akulturacija se nanaša na enosmeren proces u enja nove kulture. Po Barnardu in spencerju je akulturacija »proces pridobivanja kulturnih zna- ilnosti, ki so posledica stika kultur« ( ). omenjeni termin se v zadnjih letih redkeje uporablja. Enega izmed razlogov za to lahko pripišemo zaton koncepta akulturacija je tudi dejstvo, da so na novo prispelega posameznika ali posame- znico oziroma kulturo v študijah o akulturaciji opredelili predvsem za objekt Teoretizacija integracije pri procesih prilagajanja dominantni kulturi (serpel, v Rogelja, ), vendar pa so že raziskave zgodnje psihološke antropologije (t. i. raziskave kulture in osebnosti) poudarile vpliv posameznikov na sociokulturni sistem, v katerem živijo, in s tem na obojestransko vplivanje, saj vpliva tudi sociokulturni sistem na posameznike. Drugi razlog za vedno manjšo uporabo koncepta akulturacija je v njegovi nedodelanosti. Enega izmed razlogov za to lahko pripišemo dejstvu, da je koncept nastal v asu asimilacijskih teorij. tudi zato je koncept integracija zlasti v zadnjem desetletju za el izpodrivati koncept akulturacija, predvsem zato, ker so se razvile integracijske teorije, ki nadomeš ajo asimilacijske, in ker je koncept integracija bolj razvit kakor koncept akulturacija. nekateri avtorji koncept akulturacija še vedno uporabljajo, na primer Portes ( ), in sicer v pomenu »prilagajanja na dominantno kulturo«. uporaba koncepta akultura- cija je redka tudi zato, ker je nastala v asu, ko so kulture še veljale za stati ne in niso poudarjali procesualne narave kulturnih izmenjav. ker integracijski teoretski pristopi poudarjajo spremenljivost kultur in družbenih procesov, je termin integracija ustreznejši, tudi zato, ker integracijske strategije ustrezno vklju ujejo ljudi v družbo, na na in, ki je v dobro etni nim skupnostim v državi sprejema in državljanom države sprejema (vre er, ). Asimilacijske državne politike upravljanja z migracijami so bile zna ilne do šestdesetih let prejšnjega stoletja, torej za klasi no obdobje migracijskih študij. v sedemdesetih letih so jih za ele nadomeš ati integracijske politike. ker so asimilacijski procesi povzro ili hitre in radikalne spremembe v identitetah mi- grantov, ki so morali opustiti veliko svojih kulturnih vzorcev in prevzemati samo kulturne zna ilnosti dominantne kulture, so asimilacijske politike povzro ale številne identitetne krize priseljencev, saj so v kratkem asu morali zamenjati veliko identitetnih sidriš , e uporabim Južni evo metaforo ( ). Pogosto so se zlasti prve generacije migrantov znašle v depriveligiranih situacijah, ker so morale opustiti dolo ene življenjske identitetne projekte, o katerih so sanjarile, saj so pogosto živele v skromnih razmerah. Migranti v depriveligiranih situa- cijah so tako pogosto pristali v sistemu socialne podpore, zato so tudi države spregledale, da jih asimilacija stane, saj migranti ne morejo ustrezno preživeti sami in mora zanje poskrbeti država. Poleg tega, da so od sedemdesetih let naprej želeli z državnimi politikami (zlasti države z migracijsko tradicijo, ka- kor so Avstralija, kanada, zDA) ustvariti bolj humane pogoje za migrante, so vendarle nameravali zmanjšati državne stroške za migrante. nekoliko boljša situacija je bila v mnogih primerih za druge generacije priseljencev, ki so imeli obi ajno možnost uspešnejše vklju itve v državo izvora. Da bi odpravili loveško škodo, ki je nastala zaradi asimilacijskih politik, so v sedemdesetih letih za eli integracijske politike zlasti v Avstraliji, kanadi, na švedskem in nekaterih drugih državah. Pogosto se navaja kot eden izmed vzrokov za nastanek integracijskih politik tudi dejstvo, da so politiki želeli pridobiti volilne glasove priseljencev. te integracijske politike so pogosto poi- menovali multikulturne. še starejši koncept kot multikulturalizem je kulturni Teoretizacija integracije pluralizem. kulturni pluralizem je termin, ki se je pojavil pred konceptom multikulturalizem (ve o tem glej lukši -Hacin, ), vendar ga koncept multikulturalizem pozneje nadomesti, zlasti v pomenu politi nih programov in strategij za vklju evanje. lukši -Hacin zapiše, da je termin kulturni pluralizem konceptualiziral filozof kallen leta , in navaja szaba, ki pravi, da kulturni pluralizem »ozna uje obstoj družbe, ki je etni no in kulturno heterogena, in spodbuja kulturno, jezikovno in versko razli nost« ( : ). eprav so asimilacijske politike že nekaj desetletij opredeljene kot nere- levantne in celo škodljive, pa na žalost ostaja dejstvo, da so prakse pogosto asimilacijske tudi v državah, ki sicer poudarjajo pomen integracijskih politik. taka primera sta Francija in norveška, medtem ko sta na primer Danska in nizozemska zglednejši pri implementaciji integracijskih politik. vendar pa se države, ki vztrajajo pri asimilacijskih politikah, soo ajo z družbeno, ekonomsko in kulturno škodo, ki jo povzro ajo asimilacijske prakse. v Franciji na primer pogosto prihaja tudi do demonstracij proti asimilacijski politiki do priseljencev, zlasti proti nedavnemu ukrepu, ki prepoveduje Muslimankam v šolah nositi rute na glavi. za združene države Amerike so bile specifi ne strategije upravljanja s kulturno razliko, ki so jih imenovali »melting pot« in pomeni ameriško razli- ico asimilacije, kjer so se dogajali procesi stapljanja in amalgamacije razli nih kultur (prim. lukši Hacin, ; šumi, ). t. i. »salad bar« multikulturne strategije so zna ilne od sedemdesetih let naprej. v svojem bistvu je asimilacija » asovni proces linearnih družbenih sprememb« (Byron, ). tudi zato je kot politika urejanja kulturnih razlik ob prihodu priseljencev v državo sprejema asimilacija neustrezna, ne glede na to, da se ve ina priseljencev v drugi, tretji ali poznejši generaciji v vsakdanjem življenju asimilira. Pri integraciji pa je poudarjeno sobivanje razli nih kultur in obstoj razli nih kulturnih identitet, ki so v odnosu. Byron ( ) meni, da je integracija »zunaj asa«, vendar se s tem ne strinjam, saj je asovna komponenta zelo pomembna pri integracij- skih procesih, ki se za nejo že ob prihodu migrantov v državo sprejema. za integracijske procese so namre zna ilne razli ne stopnje: sprejem, stopnja vklju evanja, stalno bivanje ali državljanstvo in pogosto ji v praksi sledi asimi- lacija v naslednjih generacijah, ki pa za sobivanje razli nih kultur ni nujna in je priseljenci pogosto ne želijo. Asimilacija migrantov pravzaprav ni zaželena tudi za državo sprejema, saj se z asimilacijskimi politikami v družbi izgublja kulturni pluralizem in z njimi pomembne kulturne in druge inovacije, ki jih prinaša kulturni pluralizem. Integracija se torej nanaša na družbene in kulturne procese, ki se dogajajo ob sobivanju kultur: med kulturo na novo prispele etni ne skupine in kulturami države sprejema. obstoj ksenofobije in diskriminatornih praks ter pogoji ob sprejemu v glavnem dolo ajo število interakcij in stopnjo bližine med kulturami in kakovost medosebnih odnosov med posamezniki razli nih kultur, ki bivajo skupaj v eni državi (vre er, ). Teoretizacija integracije Antropologija kot disciplina se zdi dobro opremljena za preu evanje in- tegracije, saj je multidisciplinarni pristop prvi pogoj za u inkovite raziskave integracijskih procesov (glej tudi Frechette, ). Prav tako antropologija preu uje razli ne dejavnike, ki vplivajo na loveka, kakor so sociokulturni, psihološki, biološki, geografski, ekonomski, politi ni in zgodovinski dejavni- ki. tako lahko govorimo o politi ni, ekonomski, psihološki in sociokulturni integraciji. vendar pa menim, da samo multidisciplinarni pristop ne zadostuje, preu evanje integracijskih procesov potrebuje namre celostni pristop. Poleg razli nih dejavnikov, ki vplivajo na loveka in so reflektirani v razli nih zgoraj navedenih integracijah, je namre treba pri preu evanju integracije upoštevati tudi asovni dejavnik in razli ne stopnje integracije: sprejem, vklju evanje, stalno bivanje ali državljanstvo. Pogoji ob sprejemu namre v glavnem odlo- ajo o na inu vklju evanja. tudi komisija Evropske unije poudarja potrebo po holisti nem pristopu pri razumevanju integracije, ki … upošteva ne le ekonomske in socialne vidike integracije, temveč tudi zadeve v zvezi s kulturno in versko raznolikostjo, državljanstvom, sodelovanjem in političnimi pravicami (v Integracijski pristopi, IOM, 200). Poleg integracije in asimilacije obstajata še dva na ina vklju evanja prisil- nih priseljencev v države sprejema, segregacija in marginalizacija, ki pa nista priporo ljiva, saj ne omogo ata win-win situacije za državo sprejema in prise- ljence, kakor je to pri integraciji. Segregacija nastopi, kadar se ljudi dolo enih etni nih skupnosti naseljuje v dolo ene predele in se jim ne dovoli enakoprav- nega dostopa do vseh virov, prav tako je za segregacijo zna ilno manjše število stikov med priseljenci in lani preostalih kultur. Pogosto se etni ne skupnosti po svetu tudi samosegregirajo, kar je mnogokrat reakcija na diskriminatorno vedenje ljudi dominantne kulture do njih. tak primer so turški priseljenci v nem iji, kitajski priseljenci v new Yorku in drugih ameriških velemestih idr. Portes ( ) meni, da kitajci ob svojem prihodu v zDA niso bili zaželeni, tudi zato so se za eli naseljevati v kitajskih etrtih. turkom pa so ob naselitvi v nem ijo kršili pravico do stalnega bivanja in združevanja družin in tudi to je bil eden izmed vzrokov za nastanek getov (prim. Coussey, ). segregacijski na in sobivanja se pogosto reflektira v tako imenovanih getih, ki pa pogosto zagotovijo podporo najrevnejšim slojem. Pri nastanku getov imajo veliko vlogo ekonomski, psihološki in družbeni dejavnik. Priseljenci, ki jih nosilci drugih kultur v državi sprejema ustveno ne sprejmejo in z njimi ne vzpostavijo ena- kopravnega odnosa, pogosto za nejo iskati stike s pripadniki svoje kulture. velikokrat se k njim zate ejo tudi po ekonomsko pomo . Marginalizacija pa se nanaša na procese odrinjenosti dolo ene skupine Pomen ekonomskega dejavnika za nastanek getov je poudaril tudi dr. Shlomo Avineri v svojem predavanju na Inštitutu za humanistične študije na Dunaju spomladi 2000. Teoretizacija integracije ljudi na družbeno obrobje, stran od virov, kar po ne država. s tem se ustvarja neenakopraven položaj med marginalizirano skupino in drugimi prebivalci. odsotnost integracije ima številne negativne posledice pri prisilnih prise- ljencih (vre er, ; Crisp, ) in je škodljiva tudi za tiste prisilno priseljene, ki se dalj asa ne morejo vrniti domov. Prav tako prepre uje … beguncem, da bi razvili svoj človeški potencial, in omejuje njihove sposob- nosti, da bi ustvarili pozitiven prispevek k ekonomiji in družbi države, ki jim je dala azil. Odsotnost integracije ustvarja situacijo, v kateri se begunci – in zlasti mladi moški – lahko začnejo ukvarjati z nezakonito in antisocialno dejavnostjo. Slaba integriranost v državo sprejema prisilno priseljenih ne pripravi za vrnitev domov, saj jim v takih življenjskih situacijah pogosto manjka sposobnosti in motivacije za vrnitev, odsotnost integracije v državi sprejema je lahko tako tudi ovira pri reintegraciji v državo izvora (Crisp, 200). omenjeni avtor opozarja na . len (C. ) Ženevske konvencije, ki upošteva življenjsko situacijo tistih, ki se domov ne morejo vrniti. Meni, da so se neka- teri med bivanjem v azilu že integrirali v državo sprejema ali pa so v domovini doživeli tako travmati na grozodejstva, da se tja no ejo ve vrniti. za prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine v sloveniji je zna ilno, da se mnogi nima- jo kam vrniti, saj imajo porušene hiše ali pa so v njih še vedno srbi (to velja zlasti za Republiko srbsko). nekateri pa se bojijo tudi brezposelnosti v Bosni in Hercegovini, ki je že vsa povojna leta približno štirideset odstotna. Mnogi pa se ne vrnejo zaradi spremenjene etni ne situacije v Bosni in Hercegovini po vojni. to velja zlasti za »mešane« zakone. Po omenjenem lenu Ženevske konvencije se beguncu ni treba vrniti v domovino, e zanj veljajo razlogi, ki izvirajo iz prejšnjih preganjanj, in ima taka oseba potrebo po tem, da ostane v državi azila (Crisp, ). Da bi se izognili negativnim posledicam odsotnosti integracije, Jeff Crisp predlaga celosten pristop k reševanju problemov prisilnih migracij in meni, da bi morali vse tri dolgoro ne rešitve (naselitev v tretji državi, integracijo, repatriacijo) prakticirati hkrati v skladu z okoliš inami in zna ilnostmi razli - nih posameznikov in skupin. kadar lokalna integracija ni izvedljiva, bi morali prakticirati zaradi velikih skupin prisilno priseljenih vsaj lokalno naselitev kot vmesno stopnjo do lokalne integracije. Teoretizacija integracije kultuRA kot IMPlICItEn konCEPt PRI IntEGRACIJI kot sem že navedla, je kultura koncept, ki je impliciten konceptu integracije, saj integracija pomeni, da priseljenci v javni sferi države sprejema lahko prak- ticirajo lastno kulturo. kadar priseljenci prispejo v državo sprejema, pride do stika razli nih kultur. Pogosto so v zgodovini antropoloških študij govorili o stiku dveh kul- tur, vendar pa vstopijo priseljenci ob prihodu v državo sprejema v stik z ve kulturami hkrati (prim. Frechette, ; šumi, ), pri emer lahko lo imo med dominantno kulturo in drugimi, pogosto marginaliziranimi kulturami. vse družbe so namre kulturno mešane, kulturno heterogene. Homogenih kultur v sodobnih družbah ni, razen pri dolo enih predindustrijskih družbah, ki se reproducirajo po endogamnem principu, to pomeni, da se ljudje poro ajo znotraj svoje etni ne skupine in živijo v geografsko oddaljenih predelih. ko antropologi govorimo o kulturi, nam pogosto pomeni sinonim za na- in življenja. Ameriško antropološko društvo in mnogi antropologi pogosto navajajo opredelitev, da je kultura tisto, kar nas lo i od živali. kultura je bila v antropološki disciplini vedno eden izmed temeljnih konceptov že v asu tylorjeve opredelitve v evolucionizmu. njegova opredelitev je: Kultura je kompleksna celota, ki vključuje znanje, verovanje, umetnost, mora- lo, pravo in druge sposobnosti in navade, ki jih osvoji človek kot član družbe (v Moore, 997: 7). tylorjeva opredelitev je med antropologi še vedno med najpogosteje citira- nimi, eprav so mnogi antropologi zavrnili konceptualizacijo kulture kot celote. vendar pa kuper ( ) na primer meni, da še vedno lahko govorimo o kulturi kot o celoti, prvi pogoj pa je, da jo pojmujemo relacijsko, v povezavi z drugimi koncepti. šumijeva meni, da ima koncept kulture (podobno kot etni nost) poseben ontološki status in ga lahko analiziramo kot interpretativno monado. Gre za rabo leibnitzeve filozofske kategorije, ki dolo a, da (v našem primeru) kultura lahko vsebuje pravzaprav vse antropološke teme (šumi, ). Pomemben poudarek v razvoju koncepta kulture, ki je pomemben z vidi- ka preu evanja integracije, je tudi v tem, da sodobne opredelitve poudarjajo procesualno naravo kulture (prim. lindholmer, ), saj kulture niso stati ne in se spreminjajo. Pomembna so tudi spoznanja, da posamezniki v kulturi osvojijo le nekatere kulturne zna ilnosti in ne vseh. omenjena spoznanja pri konceptualizaciji kulture ponovno jasno ovržejo stereotipno predstavljanje dolo enih narodov, etni nih skupin, kultur ali pa tudi posameznikov. vendar pa procesualna narava ni zna ilna samo za koncept kulture, temve tudi za Teoretizacija integracije integracijo, saj gre tudi pri slednji za dinami ne družbene in kulturne procese (vre er, ). Podobno kot Bhikhu Parekh (glej poglavje o zagovornikih multikultu- ralizma) tudi Colic-Peisker meni, da kultura ljudem veliko pomeni. slednji avtor pravi: Skupnost deluje tudi kot medij za kulturo, ne glede na to, če jo pojmujemo kot nacionalno, etnično in profesionalno kulturo ali katero koli obliko ‘sub- kulture’. ‘Kultura’ je pomemben del človekovih identitet. Vendar pa, ko ljudje migrirajo, ‘kultura’ ni nekaj, kar lahko spravijo v kovčke, temveč se nanaša na vrsto družbenih procesov, ki so živi in dinamični, ki potrebujejo kontekst skupnosti, ki imajo skupne navade, kulturne prakse in zgodbe, mite in občutek pripadnosti, da se lahko živi naprej (200: ). koncept kulture so v postmodernizmu za ele podrobneje preu evati tudi druge humanisti ne in družboslovne discipline, zlasti kulturologija, kjer je kultura osrednji subjekt raziskovanja, osrednji poudarek je na preu evanju t. i. subkultur. v antropologiji pa je uporaba koncepta kulture doživela radikal- ne kritike v postmodernizmu, mnogi so postavili pod vprašaj epistemološko vrednost koncepta in ga kot neustreznega zavrnili. Preu evanja so se pogo- sto usmerila v posamezne kategorije, kakor so na primer identiteta, habitus, diskurz, etni nost itd. (prim. kuper, ). omenjene teme seveda ostajajo relevantne tudi za antropološka preu evanja, vendar pa menim, da koncept kulture v antropologiji še vedno potrebujemo. tudi Clifford (v kuper, ) zapiše, da je kultura precej kompromisen koncept, brez katerega za zdaj še ne more. strinjam se z njim, vendar menim, da s poudarjanjem procesualne narave kulture in iskanjem vedno novih definicij lahko premostimo tisto, kar Clifford poimenuje »kompromisna narava« koncepta kulture. Dejstvo namre ostaja, da e govorimo o identiteti, diskurzu itd., govorimo o relevantnih temah, vendar pa ne o kulturi (prim. kuper, ). za diskurz integracije so pomembna tudi opozorila na politi ne zlorabe koncepta kulture, ki so v zgodovinah narodov pogosto privedle do naciona- lizmov, zlasti takrat ko gre za poudarjanje samo dominantne kulture v družbi in izklju evanje kultur, ki v družbi sobivajo in jim je dodeljen marginaliziran položaj, ali pa se poskušajo sploh prikriti, kakor se to, na primer, dogaja ma- kedonski etni ni skupnosti v Gr iji. Med avtorji, ki opozarjajo na nevarnost politi ne pristranskosti rabe kulture, so Gellner ( ), glej tudi novotna ( ), kuper ( ). Teoretizacija integracije DEJAvnIkI IntEGRACIJskIH PRoCEsov ne glede na dejstvo, da zakoni in direktive o vklju evanju priseljencev veljajo za vse enako, se hitrost in na in integriranja od posameznika do posameznika razlikuje. številni dejavniki namre spodbujajo ali zavirajo integracijske procese. Pomemben dejavnik, ki vpliva na stopnjo integriranosti v državi sprejema, so pogoji v državi izvora. Pogosto namre zbežijo pred nasiljem tisti, ki imajo pri- hranke za pot in za najem stanovanj v tujini vsaj za nekaj mesecev. najrevnejši se pogosto za pot ne odlo ijo, saj nimajo denarja za potne stroške. na stopnjo integriranosti prav tako v glavnem vplivajo pogoji ob sprejemu, ti namre odlo ajo o možnostih vklju evanja v družbo sprejema. odlo ujo o vlogo imajo tudi osebnostne lastnosti prisilnih priseljencev in njihove sposobnosti upravljanja stresa in prilagajanja na spremembe. Prav tako je pomemben obstoj socialnih mrež v državi sprejema in možnost ohranjanja stikov s tistimi sorodniki in prijatelji, ki so ostali v domovini. Pomembno vlogo pri nastanitvi v državi sprejema ima tudi možnost dol- goro ne nastanitve, ki omogo a prisilno priseljenim na rtovati svojo prihodnost. na rtovanje prihodnosti je namre lovekova potreba. Goldschmidt ( ) meni, da so že loveške celice zgrajene tako, da so naravnane v prihodnost, kar velja tudi za eno od gibal evolucijskega procesa. v devetdesetih letih se je za el uveljavljati trend za asne begunske zaš ite, ki je za el izpodrivati dolgo- ro ne rešitve, to pa je škodilo prisilno priseljenim. na stopnjo integriranosti prisilnih priseljencev v državi sprejema vpliva tudi obstoj ksenofobije in rasizma, ki prepre ujeta u inkovito integracijo prisilno priseljenih v državi sprejema. nevladna organizacija European Council for Refugees and Exiles je poudarila, da do integracije sploh ne pride, e ni javnost nanjo pripravljena. Politiki se namre pogosto bojijo, da ne bodo izvoljeni, e se bodo zavzemali za preve liberalne pogoje za prisilno ali ekonomsko priseljene. na ob utek integriranja vpliva tudi možnost prakticiranja kulture države izvora v javni sferi države sprejema. Med pokazatelji u inkovite integracije so pomembni ob utki informa- torjev o tem, kako so integrirani v državo sprejema. Poleg kvalitativnih ocen prisilno priseljenih lahko u inkovitost integracije spremljamo pri vklju evanju v izobraževalni sistem, na trg delovne sile, v javni zdravstveni sistem, volilni sistem itd. 9 Več o tem bom napisala v poglavju o politični integraciji. Teoretizacija integracije PRIsIlnE MIGRACIJE In AntRoPoloGIJA: tEoREtskE PARAlElE za teorije prisilnih migracij je zna ilno, da jih primanjkuje. Pravzaprav ne ob- stajajo teoretske šole, ki bi obravnavale prisilne migracije, vendar pa to dejstvo še ne pomeni, da so študije prisilnih migracij brez teoretskih predpostavk. Prav nasprotno, teoretskost študij prisilnih migracij obstaja na ravni posameznih hipotez in medkulturnih dejstev. stanje teorij v študijah o prisilnih migracijah je primerljivo z antropološkimi teorijami. sherry ortner je že pred dvema de- setletjema zapisala, da antropološka literatura spominja na krpanje lukenj in govori o pomanjkanju koherentnih teoretskih pristopov v antropološki teoriji (v Moore, ). Henrietta Moore prav tako omenja parcialno in eklekti no naravo antropološke teorije. Pri tem najde razlago za stanje antropoloških teorij, ko se samo krpajo luknje in gre za primanjkljaj posploševanj v dejstvu, da se antropološke študije osredoto ajo na razli ne kulturne prakse in je težko posploševati. Prav tako se tudi kulturne prakse prisilnih priseljencev od države do države razlikujejo, kakor so razli ni zgodovinski vzroki konfliktov, zaradi katerih je prišlo do prisilnih priseljevanj. omenjena dejstva prispevajo k temu, da je mo- go e pisati primerjave, težje pa je dose i nivo posploševanja. še v naslednjem pogledu je mogo e primerjati teorije prisilnih priseljevanj z antropološkimi teorijami glede tega, emur Henrietta Moore ( ) pravi »sestavljena narava teoretiziranja«, ki sestoji iz univerzalnega in partikularnega. ugotovitev ome- njene avtorice, da je v antropologiji težko ustvarjati velike teorije, je zna ilna tudi za gradnjo teorij v študijah prisilnih priseljevanj. Teoretizacija integracije tEoREtIzACIJA EkonoMskIH MIGRACIJ Menim, da je primanjkljaj teorij v študijah o prisilnih migracijah mogo e delno nadomestiti s teoretskimi pristopi o ekonomskih migrantih, vendar moramo upoštevati dejstvo, da gre pri prisilnih priseljencih za tiste, katerih življenje je bilo v domovini ogroženo. obstajajo namre podobnosti in razlike med situacijo prisilnih in ekonomskih migracij. stanje v teorijah o ekonomskih migracijah je, da so nekatere teoretske smeri bolj elaborirane kot v študijah o prisilnih migra- cijah, vendar stanje ni idealno niti pri teorijah o ekonomskih migracijah. v nadaljevanju bosta predstavljeni dve teoretski šoli, ki poskušata razla- gati ekonomske migracije: transnacionalne študije in multikulturalizem. Eden izmed ciljev knjige bo ovrednotiti, koliko sta oba pristopa ustrezna za razlago integracijskih procesov prisilnih migracij. Teoretizacija integracije tRAnsnACIonAlnE tEoRIJE Integracijske procese poskušajo razlagati tudi teorije transnacionalnega, ki jih bom na kratko predstavila v pri ujo em podpoglavju in poskušala oceniti njiho- vo epistemološko vrednost za razlago in interpretacijo koncepta integracije. teorije transnacionalnega so se pojavile v migracijskih študijah v devetde- setih letih . stoletja. koncept transnacionalnega je pogosto uporabljen pri dolo enih avtorjih tudi kot transkulturno, mednarodno. Med pristopi avtorjev, ki konceptualizirajo transnacionalno, obstajajo nekatere podobnosti, vendar tudi razlike. kivisto ( ) sicer omenja prvo rabo koncepta transnacionalno pri Bournu leta , vendar koncept še ni bil natan no opredeljen, eprav so ga sporadi no uporabljali. Bourne pa je že raziskoval nekatere poudarke, ki jih natan neje preu ujejo transnacionalne teorije skoraj osemdeset let pozneje. vertovec je opredelil transnacionalno kot odnose in interakcije, ki pove- zujejo ljudi in institucije prek meja nacij in držav (po predavanju Jasne apo Žmega ). za za etnike transnacionalnih teorij veljajo Glick schiller, Basch in Blanc, ki so leta predstavili koncept transnacionalnega kot nov analiti ni pristop k razumevanju sodobnih migracij. Pri migracijskih procesih druge polovice dvajsetega stoletja je Glick schiller opazila dolo ene spremembe pri na inu življenja migrantov v primerjavi s prvo polovico prejšnjega stoletja, in sicer da migranti v zadnjih desetletjih ohranjajo stik s kulturo države izvora bolj, kakor je bilo to pred drugo svetovno vojno. zato je schillerjeva iskala nov termin, ki bi konceptualiziral novo družbeno realnost v povezavi s spremem- bami pri migracijskih procesih (v kivisto, ). Podro je transnacionalnih teorij oblikujejo poleg antropologije še druge humanisti ne in družboslovne discipline. vsi avtorji so si enotni pri oprede- ljevanju koncepta transnacionalno pri enem elementu, in sicer pri družbenem dejavniku, da gre za vzdrževanje stikov migrantov z obema kulturama: v dr- žavi izvora in državi sprejema. Margolis meni, da »družba izvora in družba sprejema predstavljajo enotno podro je socialne akcije« (v Brettel, ). Faist ( ) pa govori o realnosti transnacionalnih družbenih prostorov in meni, da je v obdobju moderne prišlo do lo itve na fizi ni in družbeni prostor; bolj kakor v prejšnjih zgodovinskih obdobjih se namre spodbujajo stiki s tistimi, ki so fizi no bolj oddaljeni. k temu so precej pripomogli napredek v razvoju tehnologije, povezave z internetom, elektronska pošta itd. Appadurai se osredoto a na razlago nastanka globalnih prostorov, za katere je zna ilen kulturni pretok (v kearney, ). eprav se je fenomen transnacionalnega okrepil v asu pospešene globalizacije in nekateri globali- zacijo opredeljujejo kot prostor pretokov (Harvey, v Faist, ), se s strinjam 20 Po predavanju Jasne Čapo Žmegač na ZRC Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Ljubljana, historični seminar, 7. . 200. Teoretizacija integracije s Faistom, da koncepta transnacionalnega ne smemo uporabljati kot sinonim za globalizacijo. s povezavo konceptov transnacionalnega in globalizacije se ukvarja zlasti ongova ( ) in poudarja vlogo kulture pri transnacionalnih procesih. Avtorica meni, da živimo v obdobju, ko sta država in kapital direktno vklju ena v ustvarjanje in rušenje kulturnih vrednot. Pri stikih razli nih kultur se dogaja spajanje kultur, nastaja kulturna bifo- kalnost. nekateri avtorji uporabljajo termin kulturni sinkretizem, govorijo o hibridnosti kultur, kot na primer lima ( ). zanimivo je, da skoraj vsi avtorji transnacionalnih teorij omenjajo procese nastajanja kulturnega sinkretizma kot zna ilnosti sodobnih družb, vendar pa pozabljajo navajati Bastiana kot avtorja omenjene ideje, ki jo je zapisal v svojem opusu že pred ve desetletji (glej kuper, ). ker so teorije transnacionalnega nastale delno iz starih asimilacijskih teorij, imajo omejeno epistemološko vrednost. nekateri avtorji so vzeli za osnovo tudi stare push-pull teorije in akulturacijske teorije. Problem transnacionalnih teorij je, da ima koncept transnacionalnega omejeno analiti no vrednost. Avtorji manj ali pa skoraj ni ne upoštevajo inte- gracijskih politik posameznih držav, ki mo no vplivajo na konstituiranje na ina življenja (prisilnih) priseljencev v državi sprejema. Izjema je na primer Portes, eprav redkeje in zlasti v tistih lankih, ki jih navajam med literaturo ( a, b). transnacionalne teorije sicer dajejo nov teoretski okvir za nekatere koncepte, ki sem jih že omenila (na primer kulturni sinkretizem), vendar pa gre pravzaprav šele za zametke nekega novega teoretskega okvira. Podobnega mnenja so tudi Portes, Guarnizo and landolt ( b), ko menijo, da transna- cionalne teorije predstavljajo precej fragmentirano podro je raziskovanja, ki mu manjka dobro opredeljen teoretski okvir in analiti na zmožnost. teorije transnacionalnega imajo torej omejeno policy vrednost. vendar pa fokus koncepta transnacionalno nosi v sebi pozitiven znanstveni in družbeni naboj, saj opozarja na sodobne pojave, ko nekateri ljudje živijo v dveh kultu- rah, najpogosteje so to ekonomski migranti. Pogosto gre za višje izobražene družbene razrede, ki imajo možnost poiskati službe v dveh državah, ali pa za nižje družbene razrede, ki iš ejo dodatni zaslužek v drugi državi, ob asno gre samo za iskanje za asnega zaslužka. Pozitivno v študijah se zdi tudi poudar- janje pomena dvojnega državljanstva za na in življenja ljudi, ki živijo »tran- snacionalno«, saj ta ustrezno uredi življenjske razmere t. i. bifokalnih ljudi. odsotnost dvojnega državljanstva namre lahko povzro a v nekaterih primerih tudi loveško škodo, ko se na primer izgubi pravica do dedovanja v tisti državi, kjer oseba nima državljanstva ne glede na to, da je bila tam rojena, ali pa pride do izgube delovnega mesta, ker jih države po pravilu raje zagotovijo tistim z državljanstvom njihove države (vre er, ). teorije transnacionalnosti so ustreznejše za razlago integracijskih procesov ekonomskih priseljencev kot prisilnih priseljencev, saj poudarjajo na in življenja v dveh državah. zna ilno za begunce, to je prisilno priseljene, ki so se naselili Teoretizacija integracije zunaj države izvora, je, da po Ženevski konvenciji ne smejo potovati v državo izvora, saj bi bilo tam njihovo življenje ogroženo. vendar pa prav tako dolo a Ženevska konvencija, da ko strah pred preganjanjem preneha, preneha tudi begunski status. Prisilno priseljeni se potem vrnejo v domovino ali pa ostanejo v državi sprejema. Po prenehanju begunskega statusa lahko potujejo v državo izvora in mnogi živijo transnacionalno. na postbegunski stopnji njihove inte- gracije v državo sprejema in eventualno tudi v državo izvora je mogo e nanje aplicirati t. i. transnacionalne teorije. Podobna je situacija tudi pri prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v sloveniji. takoj po koncu vojne so prisilno priseljeni, ki so živeli v sloveniji, za eli potovati v Bosno in Hercegovino. obiskali so svoje sorodnike in preverili, e njihova hiša še stoji ali pa je morebiti nezasedeno njihovo stanovanje. vsa leta po vojni jih ve ina ve krat na leto potuje v Bosno in Hercegovino, zato lahko s transnacionalnimi teorijami razlagamo njihovo delno vklju enost v državo izvora in v integracijske procese v slovenski sociokulturni sistem. Teoretizacija integracije tEoRIJE MultIkultuRAlIzMA ker so teorije multikulturalizma pravzaprav sinonim za integracijske teorije, jim bom posvetila v knjigi ve pozornosti. ker prisilni in ekonomski migran- ti vnašajo v družbe sprejema nove etnokulturne razlike, je treba v državah urejati etnokulturne in verske razlike. stanje multikulturnosti je tako dejstvo sodobnih družb (kelly, , Favell, ). vendar pa multikulturne oziroma integracijske strategije za na novo prispele etni ne skupine ne okrepijo samo integracijskih procesov na novo prispelih priseljencev, temve pripomorejo tudi k družbeni kohezivnosti drugih skupin, zlasti etni nih skupin prisilno priseljenih ali ekonomskih migrantov, ki so v državi sprejema živeli že pred prihodom na novo prispelih etni nih skupin. v zgodovini priseljevanj so bile etni ne skupine pogosto kulturno in ekonomsko diskriminirane in marginalizirane. zato so se v šestdesetih letih priseljenci za eli upirati v tradicionalnih migracijskih državah, kakor so Av- stralija, kanada in združene države Amerike. Eden izmed na inov, kako bi okrepili svoj položaj, je bil v tem, da so za eli pojmovati kulturo države izvora kot pomemben vir in potencial. namen prakticiranja kulture države izvora pa pogosto ni bil samo v krepitvi kulturne identitete, temve tudi v doseganju politi ne participacije. Etnokulturne skupine tradicionalnih migracijskih držav so bile prve, ki so zahtevale multikulturne programe in s tem integracijo prisilnih in ekonomskih priseljencev v države sprejema. Asimilacijske prakse so se po asi za ele spreminjati v integracijske, saj so asimilacijske strategije povzro ile prevelike identitetne spremembe v življenju posameznih priseljencev. vendar pa ohranjanje kulturnih identitet ni bilo pomembno samo zaradi medosebnih vezi med ljudmi, temve kultura predstavlja tudi rezervoar, v katerem se ustvarja velik del pomenov (Wright, ). to ustvarjanje pomenov pa nima le skupinske dimenzije, temve predstavlja tudi vir za osebne identitete. lovek namre nikoli ne obstaja samo kot posameznik, temve v širšem sociokulturnem okolju, ki vpliva na njegove osebne, kulturne in etni ne identitete. Identitete torej niso esencialisti ne, temve se spreminjajo. Raziskave v tradicionalnih migracijskih državah so pokazale, da prevelike identitetne spremembe, ki se zgodijo v kratkem asu, povzro ajo psihološko škodo. vendar pa omenjene tradicionalne države niso za ele spreminjati asimilacijske strategije v integracijske samo zaradi pritiska priseljencev, temve tudi zato, ker so ugotovili, da marginalizacija in diskriminacija ljudi prinašata stroške za državo, saj so bili marginalizirani priseljenci (ekonomski ali prisilni) tisti, ki so bili pogosteje odvisni od socialne pomo i kot državljani. Integracija pomaga odpraviti tudi druge negativne strani asimilacije, ki so, po mnenju tariqa Modooda, ob utki sovraštva do prisilnih in ekonomskih priseljencev, zmanjševanje identifikacij priseljencev z državo sprejema in zmanjševanje sodelovanja med ljudmi (Modood, ). Glavni Teoretizacija integracije izziv ameriškega multikulturalizma je zmanjšati pripisane stigmatizirajo e in segregacijske elemente identitete rncev (kymlicka, ). na žalost pa kljub pozitivnim spremembam tudi v tradicionalnih migracijskih državah niso implementirane vse integracijske strategije in je praksa ponekod še asimilacijska. Drugi razlog za negativno širjenje asimilacijskih praks je v pove anju desni- ce v devetdesetih letih. Desni arske stranke niso preve naklonjene sprejemanju in vklju evanju prisilnih in ekonomskih priseljencev v države sprejema. ne glede na to, da se modeli tradicionalnih migracijskih držav lahko uporabljajo kot vzor integracijskih strategij, je treba tudi v teh državah storiti še ve , da bi dosegli stanje u inkovite integracije, rezultat katere je družbena kohezivnost (prim. Castles. v Baubock, , kymlicka, ). Zagovorniki multikulturalizma Multikulturalizem je tako opredeljen kot sodobno družbeno dejstvo in pogosto tudi kot politi ni program ohranjanja kulturnih in etni nih identitet (prim. Habermas. v lukši -Hacin, ). Med zagovorniki multikulturalizma bom upoštevala nekatere izmed glavnih avtorjev teorij multikulturalizma: teorije o manjšinah in multikulturnem državljanstvu Willa kymlicke, teorije politik prepoznavnosti Jurgena Habermasa in Charlesa taylorja, stephena Castlesa o integraciji ter teorije Bhikhua Parekha o urejanju kulturnih razlik v sodobnih družbah. Will kymlicka piše o izzivu, ki ga etnokulturna razlika predstavlja teoriji in praksi liberalne demokracije. Avtor preu uje, kako so povezane zahteve migrantov in manjšin in kakšen je njihov odnos do idealov liberalne demokra- cije, kakor so na primer posameznikova svoboda, družbena enakopravnost in demokracija ( , ). na priseljence in manjšine gleda kot na udeležence v novih politikah identitet, ki želijo svoje identitete izražati in so tako zavezani cilju pluralizma in prepoznavnosti razlik. eprav je Will kymlicka zagovornik pravic priseljencev in manjšin, postavi tudi vprašanje, e bi te pravice lahko zmanjšale stabilnost države. omenjeni avtor meni, da bi problemi odcepitve lahko nastopili, e država ne bi u inkovito upravljala etnokulturne razlike. v situacijah, ko manjšine ne bi bile zadovoljne s svojimi pravicami, bi se hitreje odlo ile za odcepitev, kakor e bi imele zagotovljene vse svoje pravice. Will kymlicka meni, da je federalizem u inkovita rešitev za urejanje vprašanja manj- šin, ker omogo a ohranjanje kulturne razli nosti na na in povezanosti med skupinami in neizoliranosti. Manjšine v federalizmu so namre med seboj pove- zane v ekonomskem in politi nem smislu. ne glede na to, da se zdi federalizem ustrezna rešitev za združene države Amerike in kanado, pa po mojem mnenju federalizma kot modela ni mogo e presajati po svetu, ne da bi upoštevali stanja ekonomije in medetni nih odnosov v državah, ki naj bi prevzele federalizem. Teoretizacija integracije nekdanja Jugoslavija je tak primer, kjer federalizem ni deloval zlasti zaradi neu inkovite ekonomije in centraliziranih politi nih odnosov. Will kymlicka zagovarja pravice manjšin kot tiste, ki kar najbolj š itijo manjšine. Eden izmed na inov implementacije pravic manjšin so poleg federa- lizma multikulturalisti ne strategije, ki so »zgodbe o uspehu«, saj vklju ujejo liberalne kriterije, kakor so svoboda posameznika, demokracija, mir in enako- pravnost med skupinami. Multikulturalisti ne strategije se zdijo primerne tudi zato, ker vklju ujejo tudi skupine ljudi, ki nimajo statusa manjšine. za zdaj so v sloveniji tak primer Muslimani, ki izvirajo iz Bosne in Hercegovine in jih je v sloveniji približno . , pa še nimajo statusa manjšine in s tem tudi ne predstavnika v parlamentu, prav tako kot takega statusa nimajo pripadniki drugih etni nih skupin nekdanje Jugoslavije. status manjšine imata v sloveniji samo italijanska in madžarska skupnost, eprav je pripadnikov obeh uradnih manjšin manj kot Muslimanov in ostalih Bošnjakov. Will kymlicka vidi potrditev svojih idej tudi v dejstvu, da imajo države, ki so aplicirale multikulturalizem, najvišji standard v svetu. Po mnenju navedenega avtorja bi poleg strategij vklju evanja priseljencev morale integracijske strategije vklju evati tudi ženske, homoseksualce in fizi no ali duševno ovirane ljudi in druge skupine (glej tudi Habermas, ; Alibhai-Brown, idr.). Will kymlicka je preu eval etni ne konflikte po svetu in ugotovil, da in- tegracijske strategije prepre ujejo etni ni separatizem. navaja Horowitza, ki meni, da je prepoved avtonomije ali e avtonomijo odvzamejo tisto, kar vodi v nestabilnost, ne pa zagotovitev manjšinskih pravic, kakor je to, na primer, na kosovu ( ). zgoraj navedeni avtor zagovarja trditev, da so potrebe priseljencev in manjšin po integracijskih strategijah upravi ene, saj je to eden izmed legitimnih na inov, kako dose i tolerantnost do njih in stanje nediskriminiranosti. Prav tako so integracijske strategije na in doseganja vklju evanja v družbene institu- cije. na nivoju strategij multikulturalizem vsebuje revizijo šolskih kurikulov na na in, da vklju uje tudi vsebine o zgodovini in kulturi priseljencev in manjšin in dviganje zavesti o multikulturnih principih zlasti pri socialnih delavcih, zdravstvenem osebju, policistih in drugih strokovnjakih. na nivoju strategij je pomembno tudi nastajanje zakonodaje in navodil, ki zagotavljajo kulturne in verske pravice priseljencev na delovnem mestu in v šoli (tak primer so prazno- vanja verskih praznikov, dovoljenje za nošenje rut pri muslimanih itd). Poleg zagotavljanja integracije priseljencev in manjšin v državo sprejema je potreba po multikulturalizmu tudi zaradi spoštovanja identitet (kymlicka, ). Will kymlicka meni, da imajo ljudje potrebo po tem, da se njihova iden- titeta spoštuje in jo lahko izražajo. nadalje poudarja pomembnost kulturnih pravic, ki pomagajo zagotoviti posameznikovo svobodo in avtonomijo. v ohra- 2 Po popisu prebivalstva iz leta 2002 je bilo v Sloveniji 0, % Italijanov, 0,2 % Madžarov in 0,5 % Muslimanov in , % Bošnjakov. Teoretizacija integracije njanju razli nih kultur v sodobnih družbah vidi velik pomen, saj predstavljajo »zakladnico loveške kreativnosti« ( : ). Will kymlicka se zavzema za multikulturno državljanstvo, ki temelji na principu univerzalnosti vseh pravic in sestoji iz zgoraj navedenih uvidov o teoriji pravic manjšin. tudi stephen Castles se prav tako zavzema za multikulturno državljanstvo, ki po njegovem mnenju omogo a enakopravno lanstvo v družbi z implementacijo strategij za doseganje enakopravnosti. Pristop multikulturne- ga državljanstva temelji na demokrati nih in vklju ujo ih principih, škoda pa je, ker ni pravna kategorija in ima kot samo teoreti en koncept manj vpliva na življenje priseljencev. Pravzaprav Will kymlicka in stephen Castles omenjata multikulturno državljanstvo kot sinonim za multikulturalizem. koncept mul- tikulturnega državljanstva pa predstavlja pomemben teoreti en model, ki se lahko uporablja kot zgled za redefiniranje sodobnih državljanstev. Državljan- stva so namre opredeljena na nacionalnem nivoju in se od države do države razlikujejo. Multikulturno državljanstvo tako predstavlja navodila za sodobna vklju ujo a državljanstva, ki postanejo del pravnega okvira. Charles taylor je še eden izmed znamenitih filozofov, ki ga lahko prišteva- mo k zagovornikom multikulturalizma. Med drugim je pisal tudi o prepoznav- nosti in identitetah priseljencev in drugih manjšin. njegova trditev je, da se identiteta delno oblikuje s prepoznavanjem, zato je neprepoznavanje identitete škodljivo (taylor, ). Poleg tega neprepoznavanje identitete kaže pomanjka- nje spoštovanja. Po njegovem mnenju ljudje postanejo loveški agensi v celoti, e imajo možnosti izražanja, zato da bi dosegel ta cilj, pa se mora vsak lovek u iti jezik izražanja. to pa je mogo e le v relaciji z Drugimi. Charles taylor opredeli univerzalni loveški potencial, ki leži v temelju razlik med ljudmi. Prav tako predstavljajo pomemben del loveškega univerzalnega potenciala podobnosti med ljudmi. Razlike med ljudmi je opredelil kot potencial, ki ga je treba spoštovati v vsakem loveku in v vsaki kulturi. njegova predpostavka je, da imajo vse loveške kulture nekaj pomembnega povedati o ljudeh. tako je kulturni relativizem impliciten njegovemu pisanju, vendar pa Charles taylor opozarja, da pogosto ni priznan enakopraven položaj vseh kultur. Pozitivna plat politike Charlesa taylorja je prepoznavanje upoštevanja lovekovih potreb kot posameznika in hkrati lana družbe, v kateri živi (kymlicka, ). Podoben odnos kot Charles taylor glede politik prepoznavanja ima tudi Jurgen Habermas. slednji zagovarja tezo, da je prepoznavanje kolektivnih identitet in njihovih enakopravnih pravic nujno. strinja se z Amy Gutman, da javno prepoznavanje enakopravnosti državljanov v celoti potrebuje dve obliki spoštovanja: spoštovanje enkratnih identitet posameznikov in spoštovanje pravic depriviligiranih in marginaliziranih skupin. Jurgen Habermas trdi, da postanejo osebe individualizirane pri procesu socializacije, zato morajo u in- kovite strategije prepoznavanja š ititi integriteto posameznikov v življenjskih kontekstih, v katerih se formira identiteta. Pomemben prispevek k politikam prepoznavanja je tudi trditev, da bi morala zaradi sodobnega evrocentrizma Teoretizacija integracije in hegemonije kultur starega in novega sveta potekati bitka za prepoznavanje tudi na mednarodnem nivoju. omenjeni avtor poudarja pomen nastanka novih kulturnih oblik, ki so rezultat u inkovite politike prepoznavanja in možnosti za izmenjavo. osredoto enost Charlesa taylorja ( ), Jurgena Habermasa ( ) in Amy Gutman ( ) na enkratne identitete posameznikov v kombinaciji s kolektivnimi identitetami, ki predstavljajo pomemben del urejanja kulturne razlike in v tem okviru politike prepoznavanja, je še zlasti relevantna za post- socialisti ne države. vaclav Havel je analiziral že leta , kako je socializem blokiral posamezne identitete. e uporabim besede vaclava Havla, je sociali- zem kot totalitarni sistem žrtvoval loveške identitete politiki. ker so ljudje v socialisti nih deželah sprejeli ideologijo partijskega aparata kot resnico in se izogibali »življenju v resnici«, so imeli pogosto identitetne krize. Po mnenju vaclava Havla je to vodilo v moralno krizo družbe, saj je tako veliko število ljudi živelo v laži. socializem je tako oropal ljudi za del loveškega kapitala, saj je do neke mere prepre eval razvijanje identitet. ker so posamezniki nosilci kolektivnih identitet, je socializem mo no prepre eval tudi razvoj kolektivnih identitet. Integracijske strategije pa predstavljajo možnost razvijanja osebnih in kolektivnih identitet in s tem tudi trdno pot razvoja loveštva. stephen Castles ( , , ) je prav tako eden izmed zagovornikov multikulturalizma. teorije multikulturalizma prepleta s študijami o drža- vljanstvih. Je zagovornik koncepta multikulturnega državljanstva in kritizira restriktivne modele državljanstva, ki so ga prevzele nekatere države. Rešitev vidi v harmonizaciji multikulturnega državljanstva v Evropski uniji (Castles. v Baubock, ). Po mnenju stephena Castlesa je multikulturno državljanstvo lahko katalizator sprememb, ker redefinira pravice državljanov za spodbujanje pluralnosti identitet, ki temeljijo na spolu, starosti, razredih, življenjskih slogih idr. stephen Castles se zavzema za multikulturno demokracijo, ki temelji na multikulturnih strategijah, s katerimi se poskuša dose i družbena pravi nost. Po mnenju omenjenega avtorja namre izklju enost iz državljanstva ustvarja marginalizacijo in družbeno izoliranost. zavzema se za možnost dvojnih državljanstev, vendar opozarja, da tudi dvojno državljanstvo ne reši vseh pro- blemov. Pogosto se namre dogaja, da mnogi ljudje ostanejo marginalizirani kljub državljanstvu zaradi pripadnosti njihovi rasi, etni ni skupini, kulturi ali zaradi socioekonomske pozicije. uvede termin stvarnega državljanstva, ki se nanaša na stopnjo vklju enosti priseljenca v družbo. stephen Castles zlasti kritizira izklju ujo e oblike državljanstev, kakor so na primer tiste, ki temeljijo na principu ius sanguinis, ki opredeli narod kot skupnost, dolo eno po sorodstvu, in tako izklju uje priseljence, ki so se rodili v državi izvora. tak model državljanstva je zna ilen za nem ijo, Avstrijo, švico in Belgijo. navedeni avtor kritizira francoski asimilacijski model, ki ne zagotavlja prave politi ne, družbene in ekonomske enakopravnosti, eprav temelji na principu ius soli. Podoben princip je zna ilen tudi za veliko Britanijo in nizozemsko. Teoretizacija integracije stephen Castles bolj zagovarja pluralisti en vklju ujo model državljanstva, ki je zna ilen za združene države Amerike, kanado, Avstralijo, novo zelandijo in švedsko, ki dopuš ajo politi no participacijo priseljencev in ohranjanje kulturnih razlik. Po mnenju stephena Castlesa pomanjkanje integracijskih strategij vodi v razdeljeno družbo in konflikte. tudi Bhikhu Parekh ( ) spada med zagovornike multikulturalizma, ki ostro kritizira asimilacijo. Meni, da »kultura ljudem veliko pomeni« (Parekh, ), zato jo moramo upoštevati pri pisanju strateških analiz in v razvoju teorij. Po njegovem mnenju je pomembnost kulture v dejstvu, da daje svojim lanom ob utek pripadnosti in fokus za identifikacije. kulture so pomembne, ker dajejo stabilnost loveškim življenjem in ker »držijo pripadnike skupnosti skupaj« ( ). zagovarja kulturni relativizem in meni, da kulture niso samo enakopravne med sabo, temve se tudi dopolnjujejo. Po mnenju navedenega avtorja se lahko vsaka kultura od druge kaj nau i. njegova teza, da je treba spoštovati vsako kulturo, vklju uje tudi izražanje kultur. Po mnenju Bhikhua Parekha sprejemanje kulturnih razlik vodi v rede- finicijo razmerja med kulturo in politiko. tako skrb za družbeno pravi nost vklju uje poleg ekonomskih pravic tudi kulturne. navedeni avtor opredeli multikulturalizem takole: … v prvi vrsti ne gre za razlike in identitete, temveč zajema tiste, ki so člani kulture; to pomeni, da se (multikulturalizem, op. N. V.) nanaša na verovanja in prakse, s katerimi neka skupina ljudi razume sebe v svetu in organizira življenja posameznika in skupine (Parekh, 2000: 2, ). Po mnenju Bhikhua Parekha kulturne manjšine, homoseksualci, ženske in druge neenakopravne skupine ne morejo izražati svojih identitet, e nimajo dostopa do virov in e ni ustvarjeno vzdušje spoštovanja razli nosti. navede še poenostavljeno opredelitev multikulturalizma in meni, da gre pri »multikultu- ralizmu za pravilne odnose med razli nimi kulturnimi skupnostmi ( : ). omenjeni avtor govori o multikulturalizmu kot o na inu življenja, multikultu- ralizem pa opredeli kot kreativno prepletanje na treh nivojih: na nivoju kulture, ki ji ljudje pripadajo, na nivoju sodobnih dejstev o kulturni razliki in dialogu med kulturami ter na nivoju notranje pluralnosti vsake kulture. Pozitivna plat Parekhovega dela je dobro poznavanje koncepta kulture. v tem oziru kritizira zgodnje teoretike kulture, kakor so na primer vico, Monte- squieu, Herder in Montaigne, ki so pristopali h kulturi kot stati ni in organski celoti, ki naj bi funkcionirala kot zaprt sistem. Po njegovem mnenju je tako stati no pojmovanje kulture prepre evalo reforme. Bhikhu Parekh skupaj s prej navedenimi teoretiki multikulturalizma zagovarja odprtost kultur, saj le v tem primeru pride do kulturnih izmenjav. Meni, da je kulture najbolje spreminjati od znotraj, ker pa ima vsaka kultura svojo omejitev, je nujen dialog med kultu- Teoretizacija integracije rami. Pomembna se mi zdi avtorjeva trditev, da je treba spreminjati sodobne kulture, ne zgolj zaradi urejanja kulturnih razlik, temve tudi, da bi se odpravila seksizem in rasizem, ki sta prisotna v sodobnih družbah in povzro ata trpljenje veliko ljudem. tudi Mark leonard opozarja, da na žalost multikulturalizem ne reši vseh problemov. seksizem je tak problem, ki ostaja v družbah nerešen kljub integracijskim strategijam (v Alibhai-Brown, ). Kritiki multikulturalizma zagovorniki multikulturalizma so imeli vedno tudi veliko kritikov. kar pa je zna ilno za slednje, je dejstvo, da so pogosto v protislovju sami s sabo, prav tako kritiki ne ponudijo in izdelajo alternativnega na ina urejanja etnokulturnih razli nosti. Med kritike multikulturalizma spadajo tudi desni arski politiki, saj so pogosto nenaklonjeni vklju evanju priseljencev v družbe. Desni arski politiki pogosto izražajo ksenofobijo in izklju ujo e diskurze tudi do drugih marginaliziranih skupin, kot na primer do žensk, homoseksualcev idr. nekatere kritike o multikulturnih strategijah so podali že zagovorniki multikulturalizma, kakor je navedeno zgoraj, vendar pa te kritike ne zanikajo temeljnih principov multikulturalizma, temve se zlasti nanašajo na pomanj- kanje implementacije integracijskih strategij. Problem multikulturalisti nih strategij je tudi v tem, da pogosto ne dajo vsem etnokulturnim skupinam enakih pravic. Pogosto namre države raje sprejmejo dolo ene skupine ljudi in jim dajo ve pravic. Po navadi so to sku- pine ljudi, s katerimi so bili zgodovinsko povezani in jih vežejo etni ne ali politi no-ekonomske vezi. vendar pa meni Will kymlicka, da je bilo tako že pri asimilacijskih strategijah. kanada in velika Britanija na primer nista radi sprejemali kitajcev ( ). Eden izmed najbolj znanih kritikov multikulturalizma je Brian Barry ( ). zavrne multikulturalizem, vendar ne omogo i alternativnega modela za urejanje etnokulturne razlike. njegova knjiga je polna paradoksov, ki ostanejo nerazrešeni do konca knjige. Brian Barry napa no trdi, da je multikulturalizem proti redistribuciji, saj multikulturalizem zagovarja enak dostop do virov za vse etnokulturne skupine in se potemtakem multikulturalizem zavzema za redistribucijo. naslednje protislovje pisanja Briana Barryja je v njegovem odnosu do kulture. lahko bi dejali, da njegovo napa no pojmovanje multikulturalizma temelji na napa nem pojmovanju koncepta kulture. v asih namre zanika pomen koncepta kulture in tudi kulturnih pravic. kulturo pojmuje stati no 22 Po mnenju Bhikhua Parekha in Willa Kymlicke bi naj integracijske strategije omogočile urejati razliko tudi do kulturnih sistemov, ki funkcionirajo kot zaprt sistem, na primer Amiši v ZDA. Teoretizacija integracije in naj se ne bi nanašala na dinami ne procese. za razumevanje integracijskih procesov je prvi pogoj razumevanje procesualne narave koncepta kultura (vre er, ; Parekh, ). Poleg tega Brian Barry ( ) ne razume dejstva, da so vse kulture kulturno mešane in da je to dejstvo, s katerim se morajo sprijazniti države in uspešno upra- vljati etnokulturno razliko. omenjeni avtor namre trdi, da do diskriminacije etni nih skupin ne bi prišlo v etni no homogenih družbah, in tako spregleda pomemben del družbene realnosti, da so vse družbe kulturno mešane. Prav tako je napa no predstavljanje idealne družbe kot kulturno homogene, saj so se migracije za ele pogosto tudi zato, da bi se ljudje izognili pritiskom v zaprtih družbah. Pogosto zaprte družbe niso idealne in so za njih zna ilni hierarhi ni odnosi in neenakopraven odnos do virov. Prav tako v zaprtih družbah ni iz- klju ena diskriminacija po starosti in spolu. Pomembno dejstvo, ki ga Brian Barry pri multikulturalizmu spregleda, je, da multikulturalizem s poudarkom na enakopravnosti vseh kultur pripomore k širjenju enakopravnosti in spreje- manju enakopravnosti kot družbeno in interpersonalno vrednoto. Brian Barry spregleda dejstvo, da multikulturalizem omogo a kulturne izmenjave in razvoj novih kulturnih oblik (glej tudi stubbs, ; taylor, ). te nove kulturne oblike pa ne predstavljajo samo u inkovitega urejanja etnokulturnih razlik, temve ustvarjajo nov ekonomski, družbeni in kulturni kapital, ki bogati države. Bhikhu Parekh kritizira multikulturalizem, kakor ga opredeljujejo teoretiki liberalizma, na primer Will kymlicka, eprav ne nasprotuje multikulturaliz- mu. vendar se mu zdi, da predstavlja vsak sistem, bodisi liberalizem, konser- vatizem ali socializem, le delno rešitev za loveška življenja. Bhikhu Parekh kritizira liberalno teorijo manjšinskih pravic Willa kymlicke s predpostavko, da liberalizem ni edina veljavna svetovna doktrina. njegova kritika je zlasti namenjena individualizmu in jo primerja z vrednoto družbene solidarnosti, ki je po mnenju Bhikhua Parekha zna ilnejša za azijske kulture. Druge vrednote, ki so po njegovem mnenju zna ilne za azijske države, so enotna in razširjena družina, družbena harmonija, red v družbi in spoštovanje avtoritet. Pri tem velja opozoriti, da tesnejše vezi med lani širše sorodstvene mreže še ne pomenijo enakopravnosti same po sebi, saj so azijske družbe pogosto patriarhalne in za- znamovane s spolno asimetrijo. Prav tako so dolo ene vrednote, ki jih poudarja kot azijske, tudi del sodobnih zahodnih družb, kot na primer red v družbi, dobri sosedski odnosi. kritika multikulturalizma slavoja Žižka je v nekaterih to kah podobna kritiki Bhikhua Parekha. slavoj Žižek namre obtožuje, da je multikulturalizem evrocentri en in rasisti en na na in, kako evropske kulture gledajo na druge kulture in kako jih vrednotijo (v Boškovi , ). Pri takih kritikah gre najve krat za zamenjavo teorij, strategij in prakse, saj se kritike nanašajo na prakso, ki pogosto ne upošteva ali implementira idej multikultu- ralizma v celoti. teoretiki multikulturalizma namre jasno poudarjajo, da je enakopravnost med kulturami eden izmed temeljev multikulturalizma. Teoretizacija integracije vendar pa se Bhikhu Parekh ne strinja z mnenjem nekaterih kitajskih voditeljev, da jim stari in novi svet vsiljujeta sistem lovekovih pravic, ki ni v celoti kompatibilen z azijskimi vrednotami. Bhikhu Parekh se strinja z neka- terimi kitajskimi aktivisti lovekovih pravic, da so voditelji napa no razumeli tradicionalne kitajske vrednote, ki so v skladu s lovekovimi pravicami. Bhikhu Parekh ( ) meni, da je treba tudi na vrednote gledati kot na odprt sistem, in s tem opozarja na njihovo spremenljivost, podobno kot se spreminjajo tudi kulture. tiste vrednote, ki niso v skladu s lovekovimi pravicami, bi se morale spremeniti. tudi Yasmin Alibhai-Brown ( ) v celoti ne zavrne multikulturalizma, prav tako se ne zavzema za asimilacijo niti ne ponudi, podobno kot drugi kritiki, alternativnega modela upravljanja etnokulturne razlike. ko kritizira multikulturalizem, meni, da preve poudarja razlike med ljudmi. v svoji knji- gi After Multiculturalism ( ) ne analizira sodobnih integracijskih strategij, temve se osredoto a na percepcije multikulturalizma z vidika mladih. tako je njen zorni kot zožen na primer velike Britanije in omenjen segment ljudi, kljub temu pa opozori na slabo implementacijo integracijskih strategij. njena kritika je usmerjena na koncept kulture. Multikulturalizem poudarja pomembno vlogo kulturnih identitet, po mnenju Alibhai-Brownove pa lahko kulturne identitete ljudi omejujejo in integracijske strategije lahko identitete preve utrdijo. Avtorica tako poudarja pomen odprtih in spreminjajo ih se prostorov, ki nam omogo ajo, da se vedno znova redefiniramo. zavzema se za multikulturalizem, ki omogo a, da se lahko dogajajo skupinske redefinicije. kritiko multikulturalizma, da fiksira identitete, je mogo e razumeti v konte- kstu preu evanja Alibhai-Brownove, saj preu uje mlade, ki so se rodili v veliki Britaniji. v ve ini primerov gre torej za drugo ali tretjo generacijo priseljencev. zna ilno je namre , da se prve generacije priseljencev pogosto bolj identificirajo s kulturo države izvora, medtem ko se druga in tretja generacija priseljencev bolj asimilira kot njihovi predniki. ob asno v družinah priseljencev prihaja tudi do generacijskih prepadov, saj imajo starši in otroci razli ne vrednote. nekaterim otrokom priseljencev se zdi poudarjanje kulture države izvora odve no, nekateri pa želijo to kulturo prakticirati. kar zagotovi multikulturalizem, so možnosti prakticiranja kulture države izvora v javni sferi, nikakor pa multikulturalizem ne »zamrzne« identitet. Avtorica v svoji knjigi navaja odnos mladih, ki živijo v veliki Britaniji, do multikulturalizma. Dvajsetletni Azijec je na primer kritiziral multikulturalizem kot novo obliko imperializma, saj se belci u ijo kuhati njegovo tradicionalno hrano in s tem tudi služijo, medtem ko ne podprejo njega, da bi s kuhanjem svoje tradicionalne hrane tudi on zaslužil. tudi to kritiko multikulturalizma lahko štejemo med tiste, ki kritizirajo probleme v sodobni praksi in implemen- taciji multikulturalizma, vendar pa te napake teoretikom multikulturalizma ne moremo pripisati, saj teorije multikulturalizma poudarjajo, da se lani na novo prispelih kultur z integracijskimi strategijami lahko oprejo na lastno kulturo Teoretizacija integracije kot vir, da postanejo politi no prepoznavni, družbeno sprejeti in ekonomsko stabilnejši. Ideal multikulturalizma je namre v deljenju virov med na novo prispelimi in drugimi lani razli nih kultur. Yasmin Alibhai-Brown ( ) se sprašuje, e sploh potrebujemo multikul- turalizem ali ne. ker je o itno, da je multikulturalizem bistveni del sodobnega urejanja kulturne razlike, saj je multikulturnost družbeno dejstvo, je tako vprašanje mogo e pojasniti z njenim družbenim položajem. Yasmin Alibhai- Brown je namre uspešna pisateljica in raziskovalka in njena socialna pozicija ter ekonomski standard ji omogo ata, da ji ni treba iskati virov v kulturi države izvora. njen družbeni in ekonomski položaj namre odlo ata o možnostih »butik multikulturalizma«, kakor omenjena avtorica poimenuje enega izmed sodobnih trendov multikulturalizma. Ekonomski standard namre v glavnem odlo a o udeležbi v družbi. Pogosto je ekonomski standard tisti, ki odlo a, e nekdo lahko potuje ali ne in s koliko kulturami se je mogo e identificirati in ustvariti nove identitete. seveda pa poudarjanje pomena ekonomskega dejavni- ka pri integracijskih procesih še ne pomeni, da je multikulturalizem namenjen samo revnim. Integracijske strategije so pomembne za celotno družbo, saj zmanjšujejo konflikte med etni nimi skupinami v družbi. zlasti se mi zdi pomembna kritika multikulturalizma Yasmin Alibhai- Brownove v tem, da se multikulturalizem v glavnem osredoto a na skupinske pravice in ne š iti dovolj pravic posameznikov. kritika multikulturalizma Yasmin Alibhai-Brownove je podobna drugim kritikam multikulturalizma, v tem da pojmuje identitete esencialisti no. tudi Boris tsilevich trdi, da multikulturalizem neizogibno vodi v kulturni esenci- alizem. s to trditvijo se ne strinjam, saj nih e od zgoraj navedenih teoretikov multikulturalizma ne predpostavlja, da so identitete (osebne, družbene, kul- turne ali etni ne) vrojene, temve da se spreminjajo. Princip spremenljivosti je pravzaprav eden izmed temeljnih principov multikulturalizma. Poleg tega je drugi princip multikulturalizma odprtost do drugih etni nih skupin, kultur in narodov. koncept integracije namre poudarja kulturno fluidnost in kulturne izmenjave s tem, da se na novo prispeli u ijo kulturnih potez kultur v državi sprejema, prav tako kot se obstoje e kulture v državi sprejema u ijo kulturnih elementov na novo prispelih migrantov. kot poudarjajo teoretiki multikultu- ralizma, lahko nekdo pripada ve kulturam hkrati, podobno kot vsak pripada ve skupinam. naslednja kritika multikulturalizma sta neil Bissoondath in Arthur schle- singer. neil Bissoondath meni, da multikulturalizem spodbuja naseljevanje v getih in s tem odtujevanje od mainstream družbe. Medtem ko je kritika neila Bissoondatha namenjena multikulturalizmu v kanadi, Arthur schlesinger kritizira multikulturne prakse v zDA, ki po njegovem mnenju vodijo v … razdelitev nacionalne skupnosti v prepirajoče se enklave, gete in plemena /…/ in spodbujajo kulturni in jezikovni apartheid (v Kymlicka, 200: 5). Teoretizacija integracije obtožbe obeh so neutemeljene, saj so prav integracijske strategije tiste, ki pomagajo skupinam, da se v družbe sprejema vklju ujejo na enakopravnejši na in. obstoj getov lahko opredelimo kot pomanjkanje implementacije multi- kulturnih idej, saj integracijske oziroma multikulturalisti ne prakse pomagajo odpravljati getizacijo. Getizacija je v asih rezultat marginaliziranja nekaterih etni nih skupin, kar po ne država, pogosto pa gre tudi za procese samogeti- zacije, zlasti kadar so subjektom etnokulturne skupine kratene pravice ali pa utijo, da jih dominantna kultura oziroma kulture ne sprejemajo. Drugi razlog za samogetizacijo je po navadi ekonomski, pogosto se namre dogaja, da se pri ekonomski marginalizaciji na novo prispelih v državo sprejema ti zatekajo k lanom svoje etni ne skupine po podporo, nekateri se v iskanju finan ne in emocionalne podpore v etni nih enklavah tudi naselijo. kakor bo opisano v empiri nem delu pri ujo e obravnave, velja to tudi za prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine v sloveniji. Alvin J. schmidt ( , v Mesi , ) je prav tako kriti en do multikultu- ralizma. Meni, da multikulturalizem dela napake, ko predstavlja druge kulture kot idealne, kot npr. ameriške Indijance, ki nikoli niso živeli v raju, temve so se med seboj bojevali, posiljevali ženske itd. Alvin J. schmidt meni, da so mul- tikulturalisti slepi za evrocentrizem, ki ga sami promovirajo v imenu manjšinj- skih kultur. Prav tako ga moti prevelik poudarek na razli nosti. Po njegovem mnenju so npr. študenti, ki poudarjajo pomen razli nosti, na mnogih fakultetah in študentskih domovih organizirali in prepri ali uprave, da jim dopustijo segre- girane naselitve v okviru etni nih manjšin, npr. rnce skupaj, latinoameri ane, homoseksualce skupaj itd. schmidta moti, da to velja za razli nost, medtem ko naselitve samo za belce veljajo za rasizem. kritizira rasne in etni ne kvote, ki so jih uvedli multikulturalisti, npr. za vpis na fakultete. Pravi, da ne ve, ali so se vpisali na fakultete zaradi svojega znanja ali zaradi barve kože. Avtor o itno podcenjuje pomen pozitivne akcije, ki pa je po dolgoletnem zatiranju pravic manjšine nepogrešljiva in se ji je težko izogniti. težko jo namre v celoti nadomestimo z drugimi strategijami. Pojavila se je tudi feministi na kritika multikulturalizma. Ena izmed predstavnic je npr. susan Moller okin ( , v Mesi , ), ki meni, da je multikulturalizem škodljiv za ženske. univerzalni zakoni, za katere se zavze- ma, naj bi povzro ali neenakost. Po njenem mnenju se moramo odlo iti, ali dajemo prednost kulturnim pravicam skupin ali ženski enakopravnosti. Dejstvo ostaja, da univerzalne lovekove pravice š itijo ženske pred nasiljem in izgubo dostojanstva. lovekove pravice so lahko zgolj v navideznem nasprotju same s sabo, tako kot npr. . len splošne deklaracije o lovekovih pravicah, ki govori med drugim tudi o tem, da ima vsak pravico, da se udeležuje kultur- nega življenja v skupnosti, ni v nasprotju s . lenom omenjene deklaracije, ki pravi, da nih e ne sme biti izpostavljen mu enju, nehumanemu ravnanju ali 2 Angleško: affirmative action. Teoretizacija integracije poniževanju ali kaznovanju. e upoštevamo oba lena, potem je jasno, da ne moremo odobravati kulturnih praks, ki nehumano ravnajo z ženskami, kot je to npr. pri tistih kulturnih skupinah, ki še prakticirajo obrezovanje klitorisa. slednje sicer zagovarjajo nekateri ekstremni kulturni relativisti, vendar tudi v primeru kulturnega relativizma velja, da je ekstremizem na tem podro ju – tako kot mnogi drugi ektremizmi – pogosto škodljiv za ljudi. zaradi omenjenih ek- stremistov pa njihovih napak ne smemo posploševati na vse zmerne kulturne relativiste, prav tako kot ne na vse multikulturaliste. lanek terenca turneja ( ) o antropologiji in multikulturalizmu bi sicer težko opredelili kot kritiko multikulturalizma, niti ne izraža posebnega navdušenja nad multikulturalizmom. vendar pa je iz njegovega pisanja utiti dolo eno mero zamere do teoretikov multikulturalizma, ker pri pisanju svo- jih teorij ne vklju ujejo antropologov. o multikulturalizmu piše zlasti kot o družbenem gibanju in ne tudi kot sklopu teorij o kulturi in etni nih skupinah. zožuje pomen multikulturalizma, eprav ga no e spregledati. Moti ga, ker multikulturalisti na drug na in uporabljajo termin kultura kot antropologi. Multikulturalisti naj bi gledali na kulturo v glavnem kot na kolektivne družbene identitete v boju za družbeno enakopravnost. Za multikulturaliste kultura ni cilj (bodisi kot predmet teoretske raziskave in poučevanja), temveč sredstvo za dosego cilja in vsi aspekti kulture, kot jo pojmujejo antropologi, niso ustrezni za dosego tega cilja (v Goldberg, 995: 07). Presenetljivo je, da terence turner ni ravno poln idej, ko ugotavlja, kaj lahko antropologija nudi multikulturalizmu. Pove pa, da so se multikulturalisti od antropologov že nau ili lekcije kulturnega relativizma, ki je zdaj prisoten že v splošni kulturi sodobnih družb. Ravno antropologija je namre doprinesla k zatonu evolucionisti nega pojmovanja kulturne razlike, po katerem so nekatere kulture veljale za podrejene drugim, zlasti za toliko, kolikor so se razlikovale od hegemonisti ne zahodne kulture (v Goldberg, ). kakor je razvidno iz zgoraj navedenega, so teorije multikulturalizma po- memben del integracijskih teorij. Avtorji namre s tem, ko kritizirajo pomanj- kljive prakse multikulturalizma, ne ovržejo temeljnih idej multikulturalisti nih teorij niti ne predstavijo druge alternative tem idejam. vendar pa je pri prisilno priseljenih treba upoštevati tudi njihovo specifi no situacijo, in sicer da je bilo njihovo življenje v državi izvora ogroženo in se ne morejo vrniti domov. III. PRISILNA PRISELJEVANJA IZ BOSNE IN HERCEGOVINE V SLOVENIJO kmalu po osamosvojitvi, junija , so za eli v slovenijo prihajati prisilno priseljeni. Jeseni so najprej prišli Hrvatje, ki so imeli status razseljenih oseb, po oceni Poli a ( a) jih je prišlo v slovenijo približno . , a so se kmalu za eli vra ati domov. Avtor omenja, da so jih ve inoma naseljevali po hotelih B-kategorije. ob razširitvi vojne na Bosno in Hercegovino pa so prišli tudi Bošnjaki. spomladi jih je bilo v sloveniji najve , skupno s Hrvati približno . . Avgusta pa je slovenija zaprla meje za prisilne priseljence z utemeljeva- njem, da je kvota prisilno priseljenih, ki jo lahko sprejmemo, že presežena. Predstavnik urada za priseljevanje in begunce je na seminarju za reševanje begunske problematike v Republiki sloveniji ( . . ) izjavil: Breme, ki ga veliko število začasnih beguncev predstavlja za to mlado državo, je že zdavnaj preseglo meje njene objektivne zmožnosti, zato že od 0. . 992 ne podeljujemo več statusa začasnega begunca, kljub temu da še vedno pribeži določeno število prebivalcev z ogroženega območja na naše ozemlje (v Doupona Horvat, Verschueren, Žagar, 99: 22). status tistih, ki so po tem datumu pre kali mejo, je bil ilegalen. v slovenijo pa so lahko prišli legalno le, e so imeli garantno pismo slovenca ali slovenke, v katerem je ta jam il, da bo prisilni priseljenec stanoval v njegovem ali njenem stanovanju, in še garantno pismo iz tujine, kjer je bilo napisano, da se bo prisil- ni priseljenec potem nastanil tam. tako je slovenija pristala samo na to, da je zanje tranzitna država. ko pa so prisilni priseljenci v slovenijo prispeli, jim ni bilo treba zapustiti države. septembra so lahko vsi, ki so v slovenijo prišli ilegalno, zaprosili za status osebe z za asnim zato iš em in tako so imeli iste pravice kot tisti, ki so v slovenijo prišli pred . avgustom . septembra je bilo po prvem uradnem štetju še . prisilno priseljenih v sloveniji. ker je slovenija prisilno priseljenim omogo ila samo za asno begunsko zaš ito, so mnogi izbrali naselitev v tretji državi kot eno izmed možnosti za dolgoro no rešitev. zlasti so se izseljevali intelektualci, ki so se želeli zaposliti v svojem poklicu. Države z najvišjim strandardom na svetu (zDA, kanada, nem ija, švedska in druge skandinavske države) so bile za prisilno priseljene najbolj zanimive. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo ko so se prisilno priseljeni iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine za eli pri- seljevati v slovenijo, so se mnogi namestili pri sorodnikih, saj je bilo razširjeno mnenje, da se bo vojni spopad v nekaj dneh kon al, in so mislili, da se bodo lahko vrnili domov. za tiste, ki v sloveniji niso imeli sorodnikov, je poskrbel Rde i križ, ki jih je naseljeval v praznih tovarniških halah in nastanitvenih centrih. ker je kmalu postalo jasno, da bo konflikt še trajal, so tovarniške hale izpraznili in ustanovili oseminpetdeset nastanitvenih centrov. ve ina teh je bila v samskih domovih za priseljence iz drugih držav ter v izpraznjenih vojašnicah, ki jih je za sabo pustila Jugoslovanska ljudska armada. Približno polovica prisilno priseljenih je ostala nastanjena privatno, po- lovica pa se jih je bila prisiljena naseliti v zbirnih centrih, saj so jih sorodniki težko vzdrževali dalj asa. ker je vojni spopad trajal ve kakor dve leti, se je pri privatnih namestitvah podobno kot na Hrvaškem revš ina za ela širiti tudi na sorodnike, ki so prisilno priseljene sprejeli, pogosto se je dogajala t. i. kolektivizacija revš ine (Ellis. v stubbs, ). zna ilnost namestitev v nastanitvenih centrih pa je bila prenatrpanost. v majhnih sobah metra x metre je živela cela družina in v ve jih sobah x metrov tudi po ve družin hkrati. ker se je naselitev v tretji državi za ela že kmalu po prihodu prisilno priseljenih, in zlasti še zaradi repatriacije po koncu vojne v Bosni in Hercegovini, se je situacija nekoliko zboljšala šele v zadnjih letih, vendar pa je pomanjkanje prostora zna ilno tudi za tiste nastanitvene centre, ki so še ostali leta . vzporedno z naseljevanjem prisilno priseljenih v tretje države in repatriacijo so nastanitvene centre zapirali, tako da jih je bilo v maju še sedemnajst, junija pa le še deset. najprej se je v domovino odselila ve ina Hrvatov. Mnogi so se vrnili po koncu vojne v Bosni in Hercegovini, saj jim je na primer ostala hiša nepo- škodovana, vra ali so se zlasti na tista obmo ja, kjer je bila njihova etni na skupnost v ve ini v njihovem kraju, po letu pa so v sloveniji ostali zlasti tisti iz Republike srpske. najve je bilo Muslimanov, ki so v Republiki srpski v manjšini in za njih vrnitev še ni bila varna. šele leta je visoki komisariat združenih narodov za begunce ozna il Republiko srpsko kot varno državo za vrnitev Muslimanov, vendar pa so mi novembra , ko sem delala intervjuje v sarajevu, mnogi Muslimani dejali, da vrnitev še ni varna. njihova pri evanja potrjuje tudi pisanje asopisov, ki so še leta poro ali o ubojih posameznih Muslimanov v Republiki srpski, zlasti pogosto pa je bilo zastraševanje v obliki razbijanja stekel in groženj ter skrunjenje džamij. Mnogi prisilno priseljeni v sloveniji se niso vrnili v domovino tudi zato, ker so bile njihove hiše porušene in se niso imeli kam vrniti. Problem je zlasti za starejše, ki nimajo niti denarja niti mo i, da bi obnovili svojo hišo v domovini. Pogosto pa so v Republiki srpski hiše zasedene še v za etku novega tiso letja, saj so se v njih naselili srbi. Maja je bilo v sloveniji še prisilno priseljenih iz Hrvaške in Bo- sne in Hercegovine, jih je bilo nastanjenih v nastanitvenih centrih in v privatnih namestitvah (glej sliko ). Posledica zmanjševanja števila zbirnih Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo centrov je tudi v tem, da so se mnogi vra ali v Bosno in Hercegovino ne glede na to, e so imeli kam iti, saj v sloveniji niso imeli dovolj sredstev za privatno nastanitev. (slika ) slika : Etni na struktu- ra prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji leta v avgustu jih je ostalo še , od tega jih je bilo v nastanitvenih centrih, pa jih je bilo nastanjenih privatno. Avgusta so zaprli še zadnji nastanitveni center v ljubljani na vi u (Cesta v gorice), v tem letu so zaprli še center v Hrastniku. Razlog za zaprtje nastanitvenega centra v ljubljani je bil, da so tam za eli graditi nov center za tujce. Približno ljudi se je vrnilo v tujino. zna ilno je, da so se vrnili tisti, ki so se imeli kam vrniti, preostalih pa se želi tukaj tudi dolgoro no integrirati in ostati v sloveniji. ob koncu leta je bilo v sloveniji sedem nastanitvenih centrov, v katerih je bilo nastanjenih oseb. leta so na rtovali zaprtje še ve jega števila centrov, saj se je izteklo prehodno obdobje za nastanitev. v centrih so ostale samo ranljive skupine, ki ne morejo same poskrbeti zase, kakor so ostareli in bolni. (slika ) slika : Etni na struktu- ra prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji v avgustu vojna na kosovu, ki se je za ela z natovim napadom na Federativno Repu- bliko Jugoslavijo . marca , je povzro ila, da se je zunaj meja svoje države prisilno preselilo približno . ljudi. vendar pa je eksodus s kosova trajal že petnajst let, od za etka devetdesetih let, od odprave avtonomije kosova leta in s tem tudi povezanega ve jega nasilja srbskih oblasti nad kosovskimi 2 Število 900.000 prisilno priseljenih, ki so zbežali v času Natovih napadov na Federativno Republiko Jugoslavijo, je objavila pisarna Visokega komisariata Združenih narodov za begunce v Prištini januarja 2000. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo prebivalci in prebivalkami. tako je bilo pred pove anim eksodusom ljudi s kosova marca izseljenih približno . kosovskih Albancev in Albank, dodatnih . jih je s kosova pobegnilo od marca do marca . to no število prisilno priseljenih s kosova v sloveniji ni bilo evidentirano. nekateri so namre prišli ilegalno. Mnogi se niso nastanili v nastanitvenih cen- trih in so za njih poskrbeli sorodniki v sloveniji. v asu natovih napadov na Federativno Republiko Jugoslavijo se je slovenija odlo ila, da ponudi za asno zato iš e prisilno priseljenim s kosova in tistim, bilo jih je , ki so že prej sami pribežali v slovenijo s kosova in so se prijavili. Pri omenjenih prisilno priseljenih pa je šlo v glavnem za združevanje družin, naša država je namre sama izbirala, koga bo sprejela. Januarja je bilo v sloveniji še prisilno priseljenih s kosova. v nastanitvenih centrih jih je v novembru živelo manj kakor štiristo, drugi so bili nastanjeni pri sorodnikih. ve ina se jih je po kon anem vojnem konfliktu na kosovem vrnila domov, natan no število tistih, ki so ostali v sloveniji, pa ni znano, saj so se nastanili pri sorodnikih in se ve inoma niso prijavili. 25 Druge statistične podatke za prisilno priseljene s Kosova so mi posredovali v ljubljanski pisarni Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (maja 999), statistične podatke za prisilno priseljene s Kosova v Sloveniji pa Ministrstvo za notranje zadeve, kjer so vodili evidenco o njih. Obema institucijama se zahvaljujem za podatke. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo PolItI nA IntEGRACIJA ker je azil politi no skonstruiran (Joly, ), najprej pišem o politi ni integra- ciji. Pravo in politika namre dolo ata obseg lovekovih pravic in integracijske strategije, ki veljajo za prisilno priseljene, in s tem mo no vplivata na na in življenja prisilno priseljenih. ko so za eli prihajati prisilno priseljeni iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine v slovenijo, se je ta zatekla k ad hoc rešitvam (prim. tudi Grizold, ), saj kot na novo nastala država še ni imela lastne zakonodaje za prisilno priseljene. tako je Hrvate opredelila za razseljene osebe in prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine za za asne begunce. Je pa slovenija podpisnica Ženevske kon- vencije o statusu beguncev iz leta in newyorškega protokola iz leta z dnem . julija . Ženevska konvencija o statusu beguncev in Newyorški protokol Ženevska konvencija o statusu beguncev iz leta je glavni mednarodni pravni dokument, ki ureja problematiko beguncev. omenjena konvencija je nastala kot rezultat evropskih izkušenj z drugo svetovno vojno (Harrell-Bond, vou- tira, ). konvencija je bila sprva omejena na dogodke prisilnih preganjanj pred . januarjem . Pri pisanju konvencije je sodelovalo približno držav takratnega zahodnega bloka. Protokol iz new Yorka je odpravil geografsko omejitev konvencije, in sicer se od leta nanaša tudi na druge predele sveta in ne samo na Evropo. omenjeni protokol odpravlja tudi asovno omejitev, in sicer velja od leta , da se Ženevska konvencija o statusu beguncev nanaša tudi na dogodke prisilnih priselitev, ki so se zgodili po letu . Ženevska konvencija v . lenu opredeljuje termin begunec, ki pa je hkrati pravni, politi ni, kulturni in sociološki termin (Harrell-Bond, voutira, ). Begunec se torej nanaša na tisto osebo, ki je izkusila utemeljen strah pred pre- ganjanjem, osnovanem na rasi, veri, narodni pripadnosti, pripadnosti dolo eni družbeni skupini ali dolo enemu politi nemu prepri anju, in je zunaj države, katere državljan je, in ne more ali zaradi takega strahu no e uživati varstva te države, ali pa se nanaša na osebo, ki nima državljanstva in je izven države, kjer je imela obi ajno prebivališ e, pa se zaradi takih dogodkov ne more ali no e zaradi omenjenega strahu vrniti v to državo. 2 Tukaj ne uporabljam izraza prisilno priseljeni, saj ta vključuje tudi notranje razseljene osebe, na te pa se Ženevska konvencija o statusu beguncev iz leta 95 ne nanaša, temveč le na tiste, ki so se iz strahu pred preganjanjem preselili v druge države. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo kakor je razvidno iz opredelitve termina begunec, prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine ustrezajo omenjeni opredelitvi, saj so bila njihova ži- vljenja v Bosni in Hercegovini ogrožena, vendar pa je bila praksa po svetu in v sloveniji, da prisilno priseljenim iz Bosne in Hercegovine v ve ini primerov niso podeljevali statusa begunca po Ženevski konvenciji in z njo povezanih pravic, temve so jim ponudili samo za asno begunsko zaš ito, o kateri bom govorila v naslednjem poglavju. Hein meni, da je samo približno % prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v svetu dobilo status begunca po Ženevski konvenciji (Westin. v Ager, ). Problem za asne begunske zaš ite pa je v tem, da zagotavlja manjši razpon pravic od tega, ki ga dolo a Ženevska konvencija. Pogosto so države utemelje- vale svoje razloge za uporabo za asne begunske zaš ite za prisilno priseljene iz vojnih razmer Bosne in Hercegovine na interpretaciji omenjenega . lena Ženevske konvencije, in sicer da se nanaša na individualne osebe in ne na skupine, medtem ko se za asna begunska zaš ita nanaša na skupinske prebe- ge. Ženevska konvencija sicer ne izklju uje skupin in njihove zaš ite, vendar pa so interpretacije te konvencije razli ne. vlade se pogosto zatekajo k im restriktivnejšim interpretacijam Ženevske konvencije (zlasti od devetdesetih let naprej), da lahko upravi ujejo zmanjšani obseg pravic, ki ga zagotavljajo prisilno priseljenim. naj najprej navedem obseg pravic, ki jih dolo a status begunca po Ženevski konvenciji. v slednji so opredeljene dolžnosti in pravice beguncev. tako se mo- rajo begunci ravnati po zakonih dežele sprejema, njenih predpisih ter ukrepih za vzdrževanje javnega reda in miru. etrti len beguncem zagotavlja versko integracijo, in sicer svobodo opravljanja njihovih verskih obredov in svobodo verske vzgoje njihovih otrok. Pomemben je . len, ki dolo a, da se begunci ne smejo obravnavati druga e kakor tujci, razen e so dolo be te konvencije zanje ugodnejše. šestnajsti len dolo a, da ima vsak begunec na ozemlju vseh držav pogodbenic prost dostop do sodiš in je glede dostopa do sodiš obravnavan v skladu z državljani države podpisnice Ženevske konvencije. na izena enje pravic s pravicami državljanov države pogodbenice se nanaša tudi . len, ki beguncem zagotavlja pravico do pla ane zaposlitve. zaš ita enakopravnosti pravic se nanaša tudi na ustanavljanje trgovinskih in industrijskih družb ( . len). . len beguncem zagotavlja osnovnošolsko izobraževanje, glede drugih oblik izobraževanja pa jim zagotavlja vsaj tako raven pravic, kot jih imajo tujci, zlasti glede pristopa k študiju, priznavanja tujih šolskih spri eval, diplom in univerzitetnih naslovov, oprostitve pla evanja pristojbin in taks ter dodeljevanja štipendij. . len jim zagotavlja svobodo gibanja na ozemlju države pogodbenice, . len pa pridobitev osebnih do- kumentov. zlasti je pomemben . len, ki dolo a prepoved izgona in zavra anja, znan tudi kot »non-refoulement«, na elo nezavra anja. Prva to ka . lena pravi: Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Nobena država pogodbenica na nikakršen način begunca ne bo izgnala ali pri- silno vrnila na meje ozemlja, kjer bi bila njegovo življenje ali svoboda ogrožena zaradi njegove rase, vere, državljanstva, pripadnosti neki določeni skupini ali določenega političnega prepričanja. . len govori o asimilaciji (konvencija je bila napisana pred ve kot pet- desetimi leti) in naturalizaciji, se pravi o pridobivanju državljanstva, in sicer je napisano, da morajo države pogodbenice omogo iti asimilacijo in naturalizacijo beguncev, kolikor je to le mogo e. Prav tako je v Ženevski konvenciji zapisano, naj države pospešijo procese pridobivanja državljanstva. status begunca po Ženevski konvenciji pa se prekine, ko prenehajo razlogi zanj. Je tako za asni status, ki velja, dokler je življenje osebe, ki se je prisilno priselila, ogroženo. omenjenega statusa pa ne more pridobiti oseba, za katero je zna ilno, da zanjo obstajajo razlogi za sum, da je storila kaznivo dejanje proti miru, vojni zlo in ali zlo in proti love nosti, kakor jih dolo ajo med- narodni instrumenti, ki sankcionirajo ta kazniva dejanja ( . len). statusa ne more pridobiti tudi oseba, ki je storila hudo nepoliti no kaznivo dejanje zunaj države pribežališ a, preden je zaprosila za status begunca v državi sprejema. oseba, ki zaprosi za azil, prav tako ne sme biti kriva dejanj, ki so v nasprotju s cilji in na eli združenih narodov. Po . lenu pa države pogodbenice lahko begunca izženejo tudi, e na njihovem ozemlju biva zakonito, vendar le, e za to obstajajo razlogi nacionalne varnosti ali javnega reda. ker je v devetdesetih letih Ženevsko konvencijo za ela v glavnem nado- meš ati za asna begunska zaš ita, je pravzaprav prišlo do vedno manjšega upoštevanja Ženevske konvencije ne glede na to, da je bila leta . oble- tnica Ženevske konvencije. Diskusije, da bi bilo treba Ženevsko konvencijo dopolniti in posodobiti, ki so bile števil nejše v osemdesetih letih, so tako v devetdesetih letih skoraj izginile. sicer pa sta bili v preteklosti dve pomembni dopolnitvi Ženevske konvencije, na žalost pa sta samo regionalno opredeljeni. Prva je konvencija o problemu beguncev v Afriki iz leta , ki vklju uje tudi ljudi, ki so prebežali zaradi »zunanje agresije, notranjih civilnih konfliktov in dogodkov, ki resno ogrožajo javni red« (loescher, : ). Druga pa je karta- genska deklaracija, ki pomaga reševati probleme beguncev v latinski Ameriki. š iti tudi ljudi, ki so prebežali iz države izvora, ker so bila ogrožena njihova življenja, varnost in svoboda zaradi splošnega nasilja, zunanje agresije, notranjih konfliktov, ma- sovnih kršitev človekovih pravic in drugih okoliščin, ki resno ogrožajo javni mir (Loescher, 992: ). take dopolnitve, ki vklju ujejo opredelitve prebegov, ki nastanejo zaradi kršenja lovekovih pravic, bi bile nujne tudi za Evropo in druge predele sveta. zlasti primerna se za evropski prostor zdi nastajajo a skupna begunska politika, Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo ki se harmonizira v državah lanicah in tudi v državah kandidatkah. ustrezna dopolnitev Ženevske konvencije se zdi opredelitev prisilnega priseljenca Arthur- ja Heltona, ki je bolj vklju ujo a in liberalna, kakor je opredelitev begunca. Predlog Heltona je namre , da je prisilni priseljenec tudi tisti, ki beži pred naravnimi katastrofami in kršenjem lovekovih pravic. v devetdesetih letih in na za etku novega tiso letja o itno ni politi ne volje za nadgradnjo Ženevske konvencije in legalizacijo termina prisilni priseljenec. Danes pogosto naletimo na kršitve . lena Ženevske konvencije, in sicer na ela o nezavra anju. to se dogaja z naraš ajo im številom podpisanih bi- lateralnih dogovorov, ki jih države podpisujejo druga z drugo. ti bilateralni dogovori omogo ajo državam, da osebo vrnejo državi, od koder je prišla, e imajo s tisto državo podpisan bilateralni dogovor (prim. Chimni, ). tako je menil tudi Ruud lubbers, nekdanji visoki komisar združenih narodov za begunce, ob praznovanju -letnice Ženevske konvencije leta . tudi . len Ženevske konvencije bi bilo treba dopolniti, saj je pod vplivom starih asimilacij- skih teorij in praks. kot sem že poudarila, je v njem namre zapisano: »Države pogodbenice kar najbolj omogo ajo asimilacijo in naturalizacijo beguncev«. Že v poglavju o teoretskih vidikih je bilo zapisano, da asimilacijski modeli danes ne ustrezajo ve , temve jih nadomeš ajo razli ni integracijski modeli. še en svetovni trend se je pojavil v devetdesetih letih, zaradi katerega se Ženevska konvencija vedno manj uporablja. to je razširitev razli nih statusov zaš ite, kot na primer »humanitarni status«, »de facto status«, »B-status« itd. Medtem ko se za asna zaš ita uporablja za prebegle množice, se ti statusi ome- njajo za posameznike, ki potrebujejo zaš ito. zna ilno zanje je, da zagotavljajo manj pravic kakor Ženevska konvencija. ne glede na to, da je slovenija že od leta podpisnica Ženevske konvencije, pa je podelila prisilno priseljenim iz Bosne in Hercegovine samo dva statusa begunca po Ženevski konvenciji. vsi drugi so bili pod za asno begunsko zaš ito. Zgodovina termina za asna begunska zaš ita in njeni elementi Res je bila ve ina prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine (in pozneje kosova) po svetu zaš itena za asno, vendar pa so se prakse za asne zaš ite med seboj zelo razlikovale od države do države. njihova skupna lastnost je bil zna aj ad hoc. Razlike v praksi za asne begunske zaš ite niso omejene samo 27 Dr. Arthur Helton je bil direktor Sorosevega Forced Migration Project, ki se je na začetku tisočletja končal. 2 V prvi in drugi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja je Slovenija podelila status begunca zgolj trem osebam. Zlasti zaradi pritiska civilne družbe se je ta številka povečala, tako da je bilo poleti 200 že 7 oseb, ki so uspele pridobiti azil v Sloveniji. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo na dostop do azilnega postopka, temve so tudi v trajanju azilnega postopka, v maksimalnem trajanju za asnega statusa, v standardih ravnanja s prisilno priseljenimi, v pravici do združevanja družin, pravici do dela itd. z drugimi besedami: prakse za asne begunske zaš ite so se razlikovale v stopnji lovekovih pravic, ki so jo zagotavljale prisilno priseljenim (vre er, ). za slovenijo je zna ilno, da je zagotavljala najmanj pravic, kakor bo razvidno iz nadaljevanja v naslednjih poglavjih, ki temeljijo na empiri nih dejstvih in primerjavah. naj navedem najprej opredelitev za asne begunske zaš ite. koncept za asne zaš ite so razvili za zaš ito prisilno priseljenih v nujnih primerih in za zaš ito masovnih prebegov. opredelitev visokega komisariata združenih narodov za begunce se glasi: začasna zaščita je praktično orodje, ki omogoča državam odziv na nenadne prihode večjega števila iskalcev azila, ki so se prisilno preselili zaradi vojne in splošnega nasilja (UNHCR, 999). eprav se je koncept za asne zaš ite razširil šele v devetdesetih letih prej- šnjega stoletja, ima celo daljšo zgodovino kot Ženevska konvencija. zgodovin- ski izvor termina za asna zaš ita gre iskati v konceptih »za asno zavetje« in »za asni azil«, ki se je prav tako nanašal na za asno zaš ito zaradi masovnih prebegov. zaradi negativnih konotacij pasivnosti je termin za asna zaš ita nadomestil zgoraj navedena termina ob koncu sedemdesetih in na za etku osemdesetih let. Perluss in Hartman navajata prvi primer za asnega zavetja, ki so ga omogo ili leta , ko sta Francija in Britanija omogo ili safe haven za ljudi, ki so bežali pred špansko civilno vojno. ta za asna begunska zaš ita je trajala samo v obdobju konflikta (thorburn, ). takrat se je termina be- gunec držala stigma pasivnosti in to je bil tudi najverjetneje glavni razlog za zaton tega koncepta. Danes se beseda zavetje redko uporablja, najpogosteje v drugih formulacijah. naslednji primer za asne zaš ite zasledimo leta , ko so po neuspelem uporu madžarski disidenti v velikem številu ( . do . ) zapuš ali svojo državo in se zatekli v tedanjo Jugoslavijo in Avstrijo. ve ino teh beguncev so preselili v osemnajstih mesecih, saj so zahodne države uvedle programe nase- ljevanja in so bile pripravljene sprejeti ve je število prisilno priseljenih. Drugi razlog za velikodušno sprejemanje beguncev je v tem, da so prisilno priseljeni predstavljali moralni kapital in so bili tako dobrodošli iz politi nih razlogov (prim. tudi Harrell-Bond in voutira, ). Poseben na in za asne begunske zaš ite predstavljajo t. i. safe haven, varna obmo ja ali varni pristani. to za asno zaš ito so dajali v državi izvora. tak primer so na primer kurdi v severnem Iraku, ki so jih zaš itili kar tam. Med vojno v Bosni in Hercegovini so prav tako poskušali nekajkrat ljudi zaš ititi na 29 V nadaljevanju UNHCR. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo kraju samem, kakor na primer v Goraždu, Žepi in srebrenici. zlasti pokoli v srebrenici so ovrgli iluzije o uspešnosti take za asne zaš ite, saj so srbi pobili na tiso e Muslimanov, medtem ko so te »š itile« mednarodne sile. thorburn ( ) omenja, da je bila praksa varnih obmo ij v Bosni in Hercegovini pro- blemati na tudi zato, ker so jih š itili tako blizu fronte in so bili vsak dan v nevarnosti, da jih lahko ubijejo. unHCR je opredelil naslednje elemente za asne zaš ite: • sprejem v državo azila, • spoštovanje temeljnih lovekovih pravic in ravnanje v skladu z mednarodno priznanimi humanitarnimi standardi, • zaš ita pred prisilnim vra anjem domov, • repatriacija, ko jo omogo ijo pogoji v domovini (kälin : , ). kakor je razvidno iz teh osnovnih elementov, je edina dolgoro na rešitev koncepta za asne zaš ite, ki jo predvidi unHCR, vrnitev v domovino. ni pou- darka na integraciji ne na naselitvi v tretji državi. kot edina dolgoro na rešitev je predvidena repatriacija, hkrati pa so poudarjeni standardi lovekovih pravic, pri tem pa se pozabi, da je tudi integracija lovekova pravica. Slovenski Zakon o za asni zaš iti iz leta zgoraj omenjeni elementi za asne zaš ite so zna ilni tudi za slovenski zakon o za asnem zato iš u iz leta . slovenija je sledila zgledu Danske in je za- asno begunsko zaš ito uzakonila leta . Podoben zakon ima tudi švica. zna ilnost slovenskega zakona o za asnem zato iš u iz leta je, da ne opredeli prenehanja oziroma maksimalnega trajanja za asne begunske zaš ite, temve je samo napisano v . lenu, da za asno zato iš e preneha, ko prenehajo razmere, zaradi katerih ga je oseba pridobila. za asno zato iš e preneha tudi, e se oseba vrne v domovino ali pridobi kak drug status, kakor je na primer državljanstvo, status begunca itd. . len zakona o za asnem zato iš u iz leta dolo a, da osebe z za asnim zato iš em lahko zaprosijo za dovoljenje za za asno prebivanje in ne za dovoljenje za stalno bivanje. Restriktivna je tudi omejitev, da se as za asnega zato iš a ne šteje za bivanje, ki je potrebno za pridobitev dovoljenja za stalno bivanje tujca po zakonu o tujcih, in tudi ne za prebivanje, predpisano za pridobitev državljanstva Republike slovenije. . len dolo a pravice, ki jih imajo osebe z za asnim zato iš em. te so naslednje: • bivanje in oskrba v Republiki sloveniji za as za asnega zato iš a v skladu z možnostmi, • zdravstveno varstvo, 0 UNHCR – Informacije o začasni zaščiti leta 99 (UN dok. A/AC.9/0). Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo • izobraževanje, • delo pod pogoji iz tega zakona, • prejemanje lovekoljubne pomo i v skladu z možnostmi, • pomo pri uveljavljanju pravic po tem zakonu. zakon o za asnem zato iš u prisilno priseljenim ne dovoljuje redne zapo- slitve, temve samo osem ur tedensko. Dovoljena so samo za asna in ob asna dela, bivši urad za priseljevanje in begunce pa je vodil evidenco o prejetih dohodkih. ve o tem bom pojasnila v poglavju o ekonomski integraciji. zaradi zgoraj navedenih restriktivnosti (zlasti pomanjkanje dovoljenja za stalno bivanje, za redno zaposlitev itd.) sem . . skupno s še nekaterimi nevladnimi organizacijami (ve o tem v poglavju o civilni družbi) dala omenjeni zakon v ustavno presojo na ustavno sodiš e. naša vloga je spodbudila urad za priseljevanje in begunce, da je leta sprejel zakon o dopolnitvah zakona o za asnem zato iš u iz leta . naša vloga pa ni bila edina spodbuda, da je urad sprejel ta dopolnila. Drugi razlog je bil v harmonizaciji azilne in migrant- ske zakonodaje z Evropsko unijo. svet Evropske unije je . julija namre sprejel direktivo o minimalnih standardih pri dodeljevanju za asne zaš ite pri masovnih prebegih razseljenih oseb in o ukrepih, ki promovirajo uravnoteženost med državami lanicami pri sprejemanju takih oseb in obveznosti do njih. Direktiva EU o minimalnih standardih pri dodeljevanju za asne zaš ite Že ime pove, da je namen te direktive Eu zagotoviti minimalne standarde za asne begunske zaš ite pri masovnih prebegih. v direktivi sveta Evropske unije je za asna zaš ita opredeljena kot … postopek izrednega značaja, ki zagotovi pri masovnih prebegih iz tretjih držav, ko se ljudje ne morejo vrniti v državo izvora, takojšnjo in začasno zaščito, zlasti če obstaja sum, da azilni sistem ne bo mogel vključiti vseh oseb, saj bi s tem ogrozil svoje učinkovito delovanje, to je v interesu oseb, ki jih to zadeva, in drugih oseb, ki zaprosijo za zaščito (2. člen). Države lanice morajo zagotoviti za asno zaš ito v skladu s lovekovimi pravicami in svoboš inami in v skladu z na elom nezavra anja. zlasti je za osebe, ki so za asno zaš itene, pomemben . len, ki dolo a, da lahko za asna zaš ita traja eno leto. e za asna zaš ita v tem asu ni prekinjena, se lahko podaljša za obdobje šest mesecev, vendar najve za eno leto. kadar pa razlogi za za asno zaš ito še trajajo, se lahko za asna zaš ita podaljša še za eno leto. . len pa dolo a, kdaj za asna zaš ita preneha, in sicer potem ko je preteklo COUNCIL DIRECTIVE 200/55/EC. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo maksimalno trajanje za asne zaš ite ali pa kadar koli, e je svet sprejel tako odlo itev ve ine na predlog komisije, ki tudi preu i vsako prošnjo države lanice in jo posreduje svetu, vendar je pri tem treba spoštovati lovekove pravice in na elo nezavra anja. . len dolo a dolžnosti, ki jih imajo države lanice do oseb z za asnim zato iš em. Med njimi je tudi dovoljenje za stalno bivanje že ob za etku za a- sne zaš ite. Dovoljenje za stalno bivanje osebe z za asnim zato iš em dobivajo za celo obdobje trajanja za asne zaš ite. Prav tako morajo osebe z za asno zaš ito takoj dobiti dokumente. osebe, ki uživajo za asno zaš ito, morajo prejeti dokument v jeziku, ki ga razumejo in v katerem so napisane dolo be, ki zadevajo za asno zaš ito. v asu trajanja za asne zaš ite bodo omenjene osebe spodbujene, da se aktivno vklju ijo v ekonomsko sfero po na elih profesij, prav tako mora biti zagotovljeno izobraževanje za odrasle, poklicno usposabljanje in posredovane prakti ne delovne izkušnje. . len osebam z za asno zaš ito zagotavlja primerno nastanitev, in e je potrebno, tudi zagotovitev sredstev za nastanitev. Isti len dolo a tudi pravi- co do medicinske pomo i ter socialne podpore pri nezadostnih ekonomskih virih. ta len dolo a tudi obveznost oseb pod za asno zaš ito, da si same krijejo stroške nastanitve, e to finan no zmorejo. Države lanice pa so dolžne poskrbeti za osebe, ki so za asno zaš itene in imajo posebne potrebe, kakor so na primer otroci brez spremstva, ali osebe, ki so jih mu ili, posilili ali pa so doživele kakšno drugo obliko psihološkega, fizi nega in spolnega nasilja. v skladu s . lenom se izobraževanje zagotovi vsem, ki so mlajši od osemnajst let, pod istimi pogoji, kakor jih imajo državljani države sprejema. Dovoljeno je združevanje družin, eprav živijo za asno zaš itene v drugih državah, s tem da se upoštevajo želje za asno zaš itenih oseb, v kateri državi se bodo naselile. . len dolo a posebno zaš ito za otroke brez spremstva. Po . lenu pa lahko osebe, ki so za asno zaš itene, kadar koli vložijo vlogo za azil. e vloga ni rešena prej, mora biti rešena najpozneje do prenehanja za asne zaš ite. Pravilo je, da se zaprosi za azil v tisti državi, v katero je oseba vstopila. e je vloga za azil zavrnjena, ima oseba z za asnim zato iš em možnost uživati za asno zaš ito do preteka za asne zaš ite. Peto poglavje direktive pa se nanaša na prostovoljno vrnitev in ukrepe po preteku za asne zaš ite. ko preneha za asna zaš ita, se upoštevajo drugi zakoni o tujcih v državah lanicah. Pri tem naj omenim, da je poudarek na pogojih, ki omogo ajo prostovoljno in dostojanstveno vrnitev. Države lanice se morajo prepri ati, e so pogoji za vrnitev res varni. Družinam s šolajo imi se otroki je zagotovljeno, da lahko kon ajo teko e šolsko leto v državi sprejema. Posebne dolo be v direktivi sveta Evropske unije pa dolo ajo, kdo je izklju en iz za asne zaš ite. to so osebe, za katere obstajajo tehtni dokazi, da so storili zlo in proti miru ali vojne zlo ine ali zlo ine proti loveštvu. tudi nepoliti ni kriminal, ki bi ga oseba storila, preden je poiskala za asno zaš ito, lahko prepre i, da bi oseba v državi lanici lahko uživala status za asne za- Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo š ite. Izklju eni iz za asne zaš ite so tudi tisti, ki bi delovali proti namenom in principom združenih držav. oseba je izklju ena iz za asne zaš ite tudi, e predstavlja grožnjo za varnost države lanice, v kateri prosi za zaš ito. . len pa zagotavlja, da se osebe, ki jim za asna zaš ita v državi lanici ni bila zagotovljena, lahko pritožijo na sodiš u. v primerjavi s slovenskim zakonom o za asnem zato iš u iz leta di- rektiva Evropske unije zagotavlja precej ve pravic. na sre o pa je spodbudila (kakor aktivno delovanje civilne družbe) odgovorne uradnike, da so leta sprejeli zakon o dopolnitvah zakona o za asnem zato iš u iz leta . z njim so osebe z za asnim zato iš em v sloveniji prvi dobile stalno bivanje. kar je tudi zelo pomembno, je, da so dobili stalno bivanje tudi retroaktivno, za vsa leta za asne begunske zaš ite. to pomeni, da so lahko takoj potem, ko je zakon o dopolnitvah zakona o za asnem zato iš u za el veljati, že za eli vlagati vloge za državljanstvo, za katerega je pogoj deset let stalnega bivanja v sloveniji. krovna organizacija nevladnih organizacij ECRE ( European Council for Refugees and Exiles) meni, da je omenjena direktiva sveta Evropske unije precej napredna. zlasti so pohvalili možnost zaprositi za azil med trajanjem za asne zaš ite. Manj so bili zadovoljni z zdravstvenimi vidiki, saj je omogo ena samo nujna medicinska pomo in osnovno zdravljenje bolezni. Prav tako jih skrbi, da se ne bi dogajalo, da bi se dodeljevala za asna zaš ita, kadar je v resnici ustreznejši status begunca po Ženevski konvenciji. Po mnenju ECRE ni v di- rektivi ni napisanega o svobodi gibanja, in to je lahko problemati no, saj bi morala biti vsem zagotovljena svoboda gibanja. v lenu o združevanju družin ni zagotovila o združevanju mladoletnega otroka s lani širše družine, ki živijo v drugi državi lanici. upoštevati bi morali najboljši interes otroka in za mnenje vprašati še družinske lane in spodbujati združevanje. v sloveniji je ve ina nekdanjih oseb z za asnim zato iš em takoj zaprosila za stalno bivanje, ko je to dovoljeval zakon o dopolnitvah zakona o za asnem zato iš u. Do . . je oseb pridobilo status stalnega bivanja. od tega jih je stalno bivanje pridobilo oseb, ki so živele v nastanitvenih centrih, pa jih je bilo nastanjenih privatno. Mnogi izmed njih so takoj vložili tudi prošnje za slovensko državljanstvo, nekateri izmed njih so državljanstvo tudi že dobili, vloge drugih pa še niso rešene. eprav so se kon no uredili pogoji za njihovo pravno integracijo, pa nji- hovih težav še ni konec, kakor bo razvidno iz naslednjih poglavij. odsotnost u inkovite integracije v desetih letih bivanja v sloveniji je namre pustila šte- vilne negativne posledice. 2 ECRE information note on the Council Directive 200/55/EC on July 200 on minimum standards giving temporary protection in the event of a mass influx of displaced persons and on measures promoting a balance of efforts between Member States in receiving such persons and bearing the consequences thereof (http: //www.ecre.org/statements/ tpsumm.shtml) (0. . 2002). Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo naj navedem podatek, da je v sloveniji najdlje v svetu trajala za asna za- š ita za prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine. tako je na primer Danska sprejela zakon o za asni zaš iti že leta , ko je sprejela približno . prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine. zakon je omogo il osebam z za asno zaš ito, da so takoj pridobile stalno bivanje. Podoben zakon je za el veljati tudi leta , ko so prispeli prisilni priseljenci s kosova. velika Britanija pa na primer nima posebnega zakona o za asni zaš iti, vendar je u inkoviteje poskrbela za sicer manjše število, približno , prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine in pozneje še za približno prisilno priseljenih s kosova. nekateri izmed prisilno priseljenih so se vrnili domov, drugim pa je uspelo spremeniti status v ElR, exceptional leave to remain. ta status dodeljuje notra- nji minister, ki je izdal tudi kriterije, kdo ta status lahko dobi. status ElR so dobili za štiri leta, potem pa so lahko zaprosili za indefinite leave to remain. za pridobitev državljanstva pa je treba imeti status indefinite leave to remain pet let. Prisilno priseljeni s kosova pa so lahko ostali eno leto, imeli so za asno zaš ito. tudi Madžarska je imela za asno zaš ito za prisilno priseljene Hrvate, ki so prispeli leta . leta se jim je pridružilo . Bošnjakov. Madžarska nima posebnega zakona o za asni zaš iti, to podro je ureja zakon o azilu iz leta . na Madžarskem se lahko uporabi institut za asne zaš ite le, e vlada o tem odlo i. Bošnjaki so se imeli možnost po asi integrirati v madžarsko družbo in so že pred slovenijo zaklju ili status za asne zaš ite. kakor je razvidno iz zgoraj navedenih primerjalnih podatkov, so države prej zagotovile prisilno priseljenim iz Bosne in Hercegovine dolgoro no inte- gracijo kakor slovenija, vendar pa tudi pri navedenih državah za asna zaš ita ni trajala samo eno leto (ali maksimalno tri leta), kakor je to opredeljeno v Di- rektivi Eu o minimalnih standardih za asne begunske zaš ite iz leta . e bodo države lanice in kandidatke omenjeno direktivo upoštevale, predstavlja ta novo obdobje v zgodovini za asne begunske zaš ite z mnogo ve pravicami, kakor je bilo to zna ilno za restriktivna devetdeseta leta. Druga slovenska zakonodaja in uredbe o integraciji Dolo be o integraciji priseljencev v slovensko družbo so tudi v zakonu o tujcih iz leta in zakonu o azilu iz leta . ko je v sloveniji za priseljence iz Bosne in Hercegovine še trajalo za asno zato iš e, se ta dva zakona nista nanašala na njih, saj je zanje veljal zakon o za asnem zato iš u iz leta . od leta , ko imajo status stalnega bivanja, pa tudi zanje velja zakon o tujcih. zakon o azilu je sicer stopil v veljavo leta , vendar pa bi moral veljati tudi zanje, e bi bil popolnoma harmoniziran z zakonodajo in direktivami Evropske unije. kakor je razvidno iz prejšnjega poglavja, v Evropski uniji lahko zaprosijo za azil tudi osebe, ki imajo za asno zaš ito. Da sta problematiki ekonomskih in Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo prisilnih priseljencev prepleteni, nakazuje tudi zakonodajni nivo, ki se dopol- njuje. Pogosto se namre dogaja, da na primer integracijski ukrepi za na novo prispele prisilno priseljene pomagajo integrirati tudi tiste, ki so se v državo sprejema preselili že pred prihodom prisilno priseljenih, zlasti e gre za iste etni ne skupine. v našem primeru pa nam ukrepi za tujce pomagajo integrirati nekdanje osebe z za asnim zato iš em, saj se je njihov pravni status spremenil in za asne zaš ite ni ve . zna ilno za nekdanje osebe z za asnim zato iš em pa je, da so bile njihove pravice v obdobju trajanja za asne zaš ite manjše kakor tiste od tujcev. to pa ni bilo v skladu s . lenom Ženevske konvencije niti z direktivo Evropske unije, saj je v slednji ve krat poudarjeno, da osebe z za asno zaš ito ne smejo biti obravnavane z manj pravicami kakor tiste s statusom tujca. . len zakona o tujcih opredeljuje pomo pri integraciji tujcev, prva alinea tega zakona pravi: Republika Slovenija zagotavlja pogoje za vključitev tujcev, ki imajo v Republiki Sloveniji dovoljenje za prebivanje, v kulturno, gospodarsko in družbeno življe- nje Republike Slovenije. Pri tem zlasti: • organizira tečaje slovenskega jezika za tujce; • organizira tečaje in druge oblike za nadaljnje izobraževanje in poklicno izpopolnjevanje tujcev; • zagotavlja informacije, ki so potrebne tujcem za njihovo vključevanje v slo- vensko družbo, zlasti glede njihovih pravic in dolžnosti, možnosti osebnega razvoja in razvoja v družbi; • seznanja tujce s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo; • organizira skupne prireditve s slovenskimi državljani za spodbujanje med- sebojnega poznavanja in razumevanja. Poudarjeno je tudi sodelovanje državnih in drugih organov pri vprašanju migracij in integracije tujcev in je zapisano, da državni organi in druga združenja s svojim delovanjem zagotavljajo zaš ito pred kakršno koli diskriminacijo na pod- lagi rasnega, verskega, nacionalnega, etni nega ali drugega razlikovanja tujcev. . len zakona o azilu iz leta zagotavlja pomo beguncem pri inte- graciji v slovensko družbo: Republika Slovenija zagotavlja pogoje za vključitev beguncev v kulturno, go- spodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije. Pri tem zlasti: • organizira tečaje slovenskega jezika za begunce; • organizira tečaje in druge oblike za nadaljnje izobraževanje in poklicno izpopolnjevanje beguncev; • seznanja begunce s slovensko zgodovino, kulturo in ustavno ureditvijo. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo . len pa zagotavlja pravice beguncev, in sicer imajo pravico do: • stalnega prebivanja; • denarne pomoči; • najnujnejših stanovanjskih prostorov; • zdravstvenega varstva; • šolanja in izobraževanja; • pomoči pri vključevanju v okolje; • zaposlitve in vključevanja v druge oblike aktivne politike zaposlovanja. vlada Republike slovenije pa izda predpise o na inih in pogojih za zago- tavljanje zgoraj navedenih pravic. Izhodiš a za slovensko integracijsko politiko so bila zapisana že v Resolu- ciji o imigracijski politiki Republike slovenije, ki je bila sprejeta . . . v resoluciji je bilo poudarjeno, da je integracija proces za posameznika priseljenca in družbo priseljevanja. Integracijska politika je bila opredeljena kot eden iz- med treh lo enih, a medsebojno povezanih delov imigracijske politike. Poleg integracijske politike sta to še priseljenska politika, ki se nanaša na regulacijo priseljevanja, in azilna politika, ki se nanaša na sestavine in ukrepe, ki zadevajo sprejem, vrste in obseg zaš ite. Azilna politika je del begunske politike, ki se nanaša na mednarodno reševanje begunskih problemov in njihovih vzrokov. Pri tem gre pri integracijski politiki za priseljensko politiko … do prisotnih in bodočih priseljencev, ki se nanaša na ukrepe države in družbe, ki zagotavlja ugodne pogoje za kakovost življenja priseljenih, spod- buja integracijo in omogoča, da priseljenci postanejo odgovorni udeleženci družbenega razvoja Slovenije. kot temeljna na ela in vrednote integracijske politike so napisana enako- pravnost, svoboda in vzajemno sodelovanje. ko govorimo o enakopravnosti, govorimo o zagotavljanju enakih socialnih, ekonomskih in civilnih pravic. zagotavlja se tudi pravica do izražanja kulturne identitete ob zagotovitvi spošto- vanja integritete in dostojanstva vsakega posameznika in gojitve lastne kulture v skladu z zakoni in temeljnimi vrednotami Republike slovenije. Poudarjeno je tudi vzajemno sodelovanje kot pravica do udejstvovanja in odgovornosti vseh v družbenih procesih. v resoluciji o imigracijski politiki Republike slo- venije je integracijska politika predstavljena kot sredstvo za dosego družbene koherentnosti, zato spodbuja integracijo priseljencev v slovensko družbo, integracijska politika pomaga prepre evati diskriminacijo in družbeno obrob- nost in omogo a, da priseljenci izražajo in gojijo lastno kulturo in vrednote na podlagi spoštovanja osebne integritete in dostojanstva v skladu z zakoni Republike slovenije. Resolucija o migracijski politiki Republike slovenije, ki dopolnjuje zgoraj navedeno resolucijo o imigracijski politiki, je bila sprejeta . novembra . Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo ker se na ela migracijske politike niso spremenila, je tudi v Resoluciji o mi- gracijski politiki poudarjeno na elo enakopravnosti, svobode in vzajemnega sodelovanja, ki se nanaša zlasti na integracijsko politiko. Integracija tudi v tem dokumentu ostaja eden izmed temeljev migracijske politike. Integracijska politika v sloveniji mora zagotoviti ugodne pogoje za kako- vost življenja priseljenih, vklju no s prepre evanjem diskriminacije, ksenofobije in rasizma, spodbujati mora integracijo in omogo iti, da so priseljenci odgovorni udeleženci družbenega razvoja slovenije. nekatere države imajo tudi posebne zakone o integraciji, kakor na primer Danska in nizozemska. Potrebe po integracijskem zakonu se kažejo tudi zato, da bi se izognili hipertrofiji zakonov (prim. Ferenc, Heller, v Baubock, ). v sloveniji je bila že ve krat izražena potreba po integracijskem zakonu, izrazil jo je tudi bivši urad za priseljevanje in begunce, vendar takega zakona za zdaj še nimamo. vlada Republike slovenije pa je . . sprejela novo uredbo, ki ureja pravice in dolžnosti beguncev. novost, ki jo prinaša uredba, je individualni na rt za integracijo posameznega begunca. Glede na zmožnosti in usposobljenost be- gunca se napiše osebni integracijski na rt, ki vsebuje u enje slovenskega jezika, spoznavanje kulture, zgodovine in ustavne ureditve slovenije, izobraževanje, poklicno usposabljanje, pregled možnosti za zaposlitev in možnosti nastanitve ter možnosti dejavne vklju itve v lokalno skupnost. Begunci so tudi upravi eni do za asne denarne pomo i prvih šest mesecev po pridobitvi statusa. Pravico do pomo i imajo brezposelni begunci, vendar pa je ta pomo precej skromna. Prav tako imajo begunci prvih šest mesecev pravico do zagotovitve bivanja v nastanitvenih centrih. Do tri leta od pridobitve statusa pa lahko dobivajo pomo za zasebno nastanitev, e so brez dohodkov. na prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine v sloveniji se ta uredba ne nanaša, saj nimajo statusa begunca po Ženevski konvenciji. Model pomo i slovenska politika je tako k problemom prisilno priseljenih pristopila kot k za asnim problemom. leta je vladi svetovala Barbara Harrell-Bond, ki je opozarjala, da prisilno priseljeni predstavljajo dolgoro en problem, ki potrebuje dolgoro ne rešitve. na žalost pa se je v sloveniji pozno za elo razmišljati o integraciji kot o eni izmed dolgoro nih rešitev. ve ji poudarek je bil na repa- triaciji. leta so se pri vladnih organih pojavile prve diskusije o integraciji, ko je postalo jasno, da bodo nekateri izmed prisilno priseljenih za vedno ostali v sloveniji. na nerešen problem nekdanjih oseb z za asnim zato iš em je ob prelomu tiso letja za ela opozarjati tudi slovenska pisarna Evropske komisije v svojih letnih poro ilih. leta so vladni organi za eli tesneje sodelovati z nevladnimi organizacijami, vendar pa je zna ilno za to sodelovanje, da so pre- Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo dlogi civilne družbe upoštevani pozno, ko so vidne že posledice neukrepanja v preteklosti. ve o tem bom napisala v poglavju o civilni družbi. ob prihodu prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine je slovenija rav- nala po t. i. modelu pomo i, podobno je ravnala tudi Hrvaška. leta je Barbara Harrell-Bond napisala kritiko modela pomo i. Model pomo i je bil sprva uporabljen v Afriki, Aziji in srednjem vzhodu. šele po padcu Berlinske- ga zidu leta je bilo iz evropskih predelov prisilno priseljenih , milijona ljudi, ki so se ve inoma zatekali v druge evropske države. Harrell-Bondova poudarja, da je najboljši odziv vlad na humanitarno krizo, e se gleda na pri- silno priseljene kot na možnost za razvoj. to pomeni, da se za ne razmišljati o integraciji že ob prihodu v begunstvo. negativne strani modela pomo i so, da neugodno deluje na prisilno priseljene in gospodarstvo države sprejema, ustvarja napetosti med tujimi humanitarnimi organizacijami, med slednjimi in lokalnimi nevladnimi organizacijami in iz dolgoro nega vidika tudi med prisilno priseljenimi in državo sprejema. Po mnenju omenjene avtorice model pomo i ne spodbuja rekonstrukcije družbenega razvoja, temve razvoj celo zavira. zmotna se ji zdi predpostavka modela pomo i, da je fenomen begunske krize nekaj za asnega. negativna stran modela pomo i je tudi v tem, da ima vsak enake potrebe. Pri tem se pozabi na tiste, ki pomo najbolj potrebujejo, zato se ustvarja družbena diferenciacija, pove ujejo se stroški in se zgubljajo viri. Poleg tega model pomo i predpostavlja, da imajo mednarodni donatorji ve je znanje kot doma a populacija. tako se spregledajo viri in institucionalna mo države sprejema, s tem pa se ta tudi zmanjša. Prav tako model pomo i ne uporabi potenciala prisilno priseljenih oseb, prepre i, da bi od teh virov imeli koristi prisilno priseljeni in doma ini. Harrell-Bondova meni, da bi za vklju evanje prisilno priseljenih morala sodelovati nacionalna ministrstva (za delo in socialne zadeve, zdravje, izobra- ževanje, kmetijstvo itd.), ne pa da se ustanavljajo posebne pisarne za prisilno priseljene. te posebne institucije za upravljanje s prisilno priseljenimi potre- bujejo veliko denarja za lastno vzdrževanje in pogosto tudi prisilno priseljene na enem prostoru, da lahko upravi ijo velika sredstva, ki jih potrebujejo, in da privla ijo donatorje. Po mnenju Harrel-Bondove tak na in spodbuja tudi korupcijo. Model pomo i spregleda tudi potrebe lokalnega prebivalstva. s tem da je humanitarna pomo na voljo samo prisilno priseljenim, spodbuja sovraštvo med lokalnim prebivalstvom in prisilno priseljenimi. na Hrvaškem so kategorizacije ljudi privedle celo do tega, da je bila dolo ena pomo na voljo samo beguncem (Bošnjakom) in ne tudi notranje razseljenim osebam (Hrvatom). tako so se Hrvatje pritoževali, da nimajo niti toliko pravic kot begunci v lastni državi. naslednja zna ilnost modela pomo i je tudi v tem, da humanitarne donacije pogosto vsebujejo tudi neustrezne materiale. tako so na primer v slovenijo Angleško: relief model. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo poslali sredstva proti malariji, ko so za eli prihajati prisilno priseljeni v ve- jem številu. Pogosto se pošiljajo tudi materiali, ki jim je potekel rok uporabe. spominjam se svojega terenskega dela v Celju, ko mi je ena izmed priseljenih iz Bosne in Hercegovine pokazala osem kozarcev ajvarja, ki jih je prejela, ni pa imela nobenih sredstev in sinu na primer ni mogla kupiti okvirja za o ala. Harrell Bondova meni, da ima veliko vlogo pri prilagajanju na okolje, v katerem so se prisilno priseljeni primorani priseliti, tudi hrana. Pomembno je, da ima kaj skupnega z njihovo tradicionalno hrano, pogosto pa kot humanitarna pomo pride taka hrana, ki je niti pripraviti ne znajo. omenjena antropologinja meni, da se je ob prilagajanju na prisilno priseljevanje težko prilagajati še neznani hrani. opozarja tudi na dejstvo, da je transport hrane po navadi zelo drag in je pogosto dražji kot hrana sama, zato se ji zdi primerneje, da se hrana kupuje v lokalnih trgovinah. tako bi denar, s katerim bi hrano kupovali, okrepil lokalno ekonomijo in ustvarjal nove zaposlitve. Pogosto se pojavi tudi problem, kaj narediti, kadar pridejo podarjene stvari v premajhnih koli inah, da bi jih enakopravno razdelili. Harrell-Bondova meni, da lahko nastane problem korupcije, e bi tako pomo na trgu prodajali. opi- suje primer iz Hrvaške, ko je neka nevladna organizacija organizirala projekt povezovanja šolskih otrok iz Belgije in prisilno priseljenih Bošnjakov. organi- zacija je imela le sto bonbonov, ki jih je razdelila med otroke, ki pa jih je bilo precej ve . Harrell-Bondova opozarja, da tako odve no nastajajo »priložnosti za fotografiranje«, ki se pogosto potem napa no interpretirajo. Avtorica zagovarja tudi integracijo v zdravstvu in navaja primer iz Hrvaške, ko so v nastanitvenem centru za prisilno priseljene, kjer je bilo petsto oseb, naselili zdravnika in štiri medicinske sestre. Medtem ko so za aparature zapra- vili precej denarja, pa je bila bolnišnica zelo blizu. Harrell-Bondova meni, da bi morali ta denar investirati v lokalno infrastrukturo, kjer bi lahko aparature uporabljali še po koncu begunske krize. Bolnišnica pa bi morala poskrbeti tudi za prisilno priseljene. spominjam se podobnega primera iz Afrike (Etiopija), o katerem je na kongresu v trondheimu leta pripovedoval eden izmed antropologov. naselje, kjer so bili nastanjeni prisilno priseljeni, ni imelo ureje- nih cestnih povezav z drugimi mesti in vasmi, našli pa so denar, da so v naselje poslali ve psihologov. naslednja negativna lastnost modela pomo i je v tem, da dolo i, kaj lahko vlade od donatorjev dobijo. zgodilo se je že, da so bile prošnje za posodobitev kanalizacijskega sistema in vodovodnega sistema zavrnjene, našel pa se je denar za telefone, fakse in avtomobile za urade za priseljevanje, ki potem za svoje vzdrževanje potrebujejo ljudi v stiski, za katere lahko poskrbijo. njena kritika se nanaša tudi na prehranjevanje prisilno priseljenih. v sloveniji in na Hrvaškem so se namre odlo ili, da bodo dajali ljudem, ki so nastanjeni v nastanitvenih centrih, kuhano hrano. Pravi, da je bila hrana tam, kjer so jo morali pripeljati, precej neužitna. v enem izmed zbirnih centrov, ki jih je obiskala, so ji dejali, da so jim zmanjšali število obrokov s tri na dva Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo z utemeljitvijo, da hrano puš ajo in je ne pojedo. Harrell-Bondova opozarja na pomen, ki ga ima priprava hrane, in na to, da je družina skupaj, poudarja družinsko življenje, zato opozarja, da bi bilo treba prisilno priseljenim omo- go iti, da kuhajo svojo hrano in jih k temu spodbuditi. v sloveniji si je mnogo prisilno priseljenih priskrbelo svoje štedilnike in hladilnike in so kuhali sami. v nekaterih zbirnih centrih so imeli zato ob asne izpade elektri nega toka, ko je bila napeljava nenadoma preobremenjena. tak primer je na primer nasta- nitveni center v samskem domu na Ribarjevi cesti v Celju, kjer prej v sobah ni bilo štedilnikov. upravniki, ki se vsakih nekaj let zamenjajo, so jim dovolili kuhati v sobah in skupnih kuhinjah in priprava hrane, ki so je bili navajeni, jim je veliko pomenila. v obeh centrih v Celju in v ljubljanskih centrih, dokler so še obstajali, so se prisilno priseljeni namre pritoževali nad kakovostjo pri- pravljene hrane. tudi pri pripravi hrane se pokaže, da so imeli upravniki pri vodenju nasta- nitvenih centrov v sloveniji precej proste roke. v celjskem zbirnem centru na Ribarjevi namre namesto kuhanega kosila prisilno priseljeni dobijo sladkor, moko, olje in druge nujne potrebš ine za kuho, medtem ko nekateri drugi upravniki tega pozitivnega zgleda niso posnemali in so nekateri jedli pripra- vljeno hrano, ker niso imeli dovolj sredstev, da bi kupili živila za pripravo svoje hrane. Po mnenju Harrell-Bondove model pomo i ve a tudi birokracijo. Po njenem mnenju je treba model pomo i spremeniti v integrativnejši pristop in spodbujati aktivnosti, ki vodijo v razvoj. Model pomo i je kritiziral tudi Paul stubbs, ki je dejal, da krepi teritorializacijo socialne kontrole in je zmoten, saj ne krepi lokalne infrastrukture (stubbs, ). ker osebe z za asnim zato iš em niso imele stalnega bivanja ali državljan- stva, so bile v sloveniji izklju ene tudi iz politi ne participacije in s tem tudi politi ne integracije, saj se niso mogle udeleževati volitev. kot državljani Bosne in Hercegovine pa so se lahko udeleževali volitev v Bosni in Hercegovini. Vladne institucije, ki se ukvarjajo s prisilnimi priseljenci v asu prihajanja prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v slovenijo je v slovenskem parlamentu za ela delovati parlamentarna podkomisija z imenom Delovna skupina za begunsko problematiko, ki je razpadla leta . nato je bilo izvajanje begunske politike prepuš eno Ministrstvu za obrambo, dokler ni bil leta ustanovljen urad za priseljevanje in begunce (Doupona Horvat, verschueren, Žagar, ). še prej pa se je v organizacijo nastanitvenih centrov vklju ila nevladna organizacija Rde i križ, ob ustanovitvi urada za priseljevanje in begunce pa je slednji prevzel naloge Rde ega križa. vlada Republike slovenije je ustanovila urad za priseljevanje in begun- ce, ki je za el delovati . julija z namenom, da za njo opravlja razli ne naloge Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo na podro ju migracij. urad za priseljevanje in begunce je . avgusta prevzel oskrbo in nastanitev prisilnih priseljencev od republiškega štaba za civilno zaš ito in Rde ega križa. urad je imel tudi notranje organizacijske enote, nastanitvene centre, ki opravljajo ve ino nalog oskrbe in nastanitve (nekdanjih) oseb z za asnim zato iš em. eprav so bili vodje zbirnih centrov odgovorni uradu za priseljevanje in begunce, so imeli tudi dolo eno svobodo pri odlo anju. urad za priseljevanje in begunce je imel že od ustanovitve glavno odgo- vornost za oblikovanje begunske politike (in s tem tudi integracijske politike), zadolžen pa je bilo tudi za informiranje prisilno priseljenih. ve let je urad za priseljevanje in begunce vodil Miloš šuštar, leta pa je vodstvo urada prevzel Žarko Bogunovi . Marca je vlada Rs sprejela odlok o spremembi odloka o ustanovitvi urada za priseljevanje in begunce. odlok aktivnosti urada razširi zlasti na podro je beguncev po Ženevski konvenciji in tistih s priznano posebno obliko zaš ite. v . lenu opredeli naloge urada: • spremlja begunsko problematiko in pripravlja predloge ter pobude za reševanje begunske problematike,  izvaja posamezne ukrepe v zvezi z integracijo beguncev in tujcev ter koordinira njihovo izvajanje,  organizira in skrbi za nastanitev ter oskrbo oseb z za asnim zato iš em in beguncev v nastanitvenih centrih urada,  zagotavlja finan no pomo osebam z za asnim zato iš em in beguncem za nastanitev zunaj nastanitvenih centrov,  organizira in skrbi za nastanitev ter oskrbo prosilcev za azil in tujcev, ki jim je priznana posebna oblika zaš ite v skladu z odlo itvami vlade Republike slovenije, • pripravlja in sprejema standarde storitev, ki se izvajajo v nastanitvenih centrih urada, • zagotavlja sredstva za zdravstveno varstvo oseb z za asnim zato iš em in beguncev v skladu s predpisi, ki urejajo podro je za asnega zato iš a in azila, • organizira repatriacijo oseb z za asnim zato iš em in beguncev, • organizira informacijsko službo s podro ja begunske problematike, za- asne zaš ite in integracije beguncev ter tujcev in izdaja publikacije ter informativna gradiva s teh podro ij, • organizira usposabljanje delavcev za delo z osebami z za asnim zato iš em in begunci, • opravlja druge strokovne naloge v zvezi z uresni evanjem begunske pro- blematike. Ministrstvo za notranje zadeve pa je prevzelo odgovornost za prisilno priseljene s kosova (razen nastanitve, za katero je poskrbel bivši urad za pri- Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo seljevanje in begunce) in problematiko ekonomskih migrantov. obe instituciji pa sta se združili v Ministrstvo za notranje zadeve . aprila , ko je za el veljati odlok o razveljavitvi ustanovitve urada za priseljevanje in begunce. zakon o za asnem zato iš u iz leta je nastal na uradu za priseljeva- nje in begunce, na Ministrstvu za notranje zadeve pa sta nastala zakon o azilu iz leta in zakon o tujcih iz leta z dopolnitvami. Ena izmed glavnih vlog na Ministrstvu za notranje zadeve na podro ju begunstva je tudi reševa- nje vlog za status beguncev po Ženevski konvenciji. Ministrstvo za notranje zadeve opravlja tudi razgovore s prosilci za azil, preverja njihove informacije itd. na Ministrstvu za notranje zadeve oblikujejo širšo migracijsko politiko in upravljajo Azilni dom, kjer so nastanjeni tisti, ki so vložili vlogo za formalni status beguncev po Ženevski konvenciji, upravljajo pa tudi Center za tujce, kjer so nastanjeni tujci, ki te vloge ne vložijo ali jim je bila zavrnjena in pogosto akajo na odstranitev iz države. Poleg Ministrstva za notranje zadeve je bilo v urejanje problematike oseb z za asnim zato iš em vklju enih ve ministrstev. tako je bilo Ministrstvo za šolstvo in šport odgovorno za šolanje begunskih otrok, dijakov in študentov. urejali so tudi štipendije za študente, ki so bili prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine. Ministrstvo za zdravstvo je urejalo obseg zdravstvenih storitev za nekdanje osebe z za asnim zato iš em. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve pa vsako leto razpisuje programe iz socialnega varstva, na katere se lahko prijavijo tudi nevladne organizacije, ki se ukvarjajo s prisilnimi priseljenci, med njimi na primer tudi karitas in Rde i križ. od avgusta , ko so nekdanje osebe z za asnim zato iš em dobile stalno bivanje in pravico do dela, pa njihovo problematiko, ki se ti e zaposlovanja, ureja tudi zavod za zaposlovanje. Medvladne institucije, ki se ukvarjajo s prisilnimi priseljenci unHCR je medvladna mednarodna organizacija, ki je ena izmed glavnih hu- manitarnih organizacij v svetu s sedežem v Ženevi. Je humanitarni del združe- nih narodov. leta jo je ustanovila skupš ina združenih narodov. eprav je ob ustanovitvi veljala za za asno organizacijo, je imela v prvi polovici leta pisarne v državah in v novem tiso letju skrbi za milijonov prisilno priseljenih, ki so zbežali v drugo državo, in milijonov notranje razseljenih oseb. v devetdesetih letih je bilo v unHCR zaposlenih ve kakor oseb, enoletni prora un organizacije pa je znašal milijardo ameriških dolarjev (Helton, v Helton, nagy, ). unHCR je dvakrat dobil nobelovo nagrado za mir. Mandat unHCR je promocija Ženevske konvencije. v zadnjih letih ima ta medvladna organizacija finan ne probleme, saj države dajejo vedno manj denarja, zato se njihov prora un manjša. to pa posledi no vpliva tudi na nevla- dne organizacije, ki so njihov partner. unHCR namre deluje v sodelovanju z Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vladami in nevladnimi organizacijami. v zadnjih letih poudarjajo tudi pomen sodelovanja s prisilno priseljenimi in pomen ugotavljanja perspektive prisilno priseljenih. unHCR posve a najve jo pozornost zaš iti prisilno priseljenih oseb. koncept zaš ite se nanaša na zagotavljanje fizi ne varnosti in ravnanje v skladu z zakoni. nanaša se na intervencije, ki prisilno priseljenim rešujejo življenje, na ustrezno ravnanje s prisilno priseljenimi ob sprejemu in ravnanje v skla- du z bistvenimi humanitarnimi standardi in nevra anje v državo, kjer bi bili preganjani. Arthur Helton meni, da so to elementi, ki tvorijo koncept azila (v Helton, nagy, ). v celotni zgodovini svojega obstoja unHCR ni posve al veliko pozornosti integraciji. v žargonu unHCR jo imenujejo lokalna integracija. nekdanji visoki komisar združenih narodov za begunce Ruud lubbers je izjavil: Zaščita ni zaščita, če na koncu ne pride do dolgoročne rešitve. Najboljša reši- tev je dolgoročna rešitev. Če rezultat ni dolgoročna rešitev, potem smo slabo opravili svoje delo.5 nekoliko ve jo pozornost kot integraciji omenjena organizacija posve a naselitvi v tretji državi, najve jo pozornost pa repatriaciji kot tretji dolgoro ni rešitvi. Devetdeseta leta so bila ozna ena kot desetletje repatriacije in unHCR je organiziral množi ne vrnitve domov. vendar pa so zlasti nevladne organizacije te programe tudi kritizirale, saj so nekatere prisilno priseljene prehitro vra ali domov, ko je bilo zanje v domovini še nevarno. Že leta je izvršni odbor v zaklju ku pozval vlade, da ustvarjajo pogoje za prostovoljno repatriacijo in jo spodbujajo, saj je »kadar je to mogo e in dosegljivo najbolj zaželena rešitev begunskih problemov« (v Crisp, ). zaklju ek . izvršnega komiteja iz leta poudarja isti princip, zaklju ek izvršnega komiteja iz leta pa hierarhijo dolgoro nih rešitev še bolj utrdi. Pri tem je dale najbolj zaželena prostovoljna vrnitev, in kadar to ni mogo e, lokalna integracija ali pa naselitev v tretji državi (Crisp, ). Jeff Crisp pa našteva tudi druge razloge, ki so botrovali priporo anju prostovoljne repatriacije kot najbolj zaželene dolgoro ne rešitve (tako menijo vlade): • povečan strah revnejših držav, ki s težavo dosegajo ustrezen standard za svoje državljane pred masovnimi priseljevanji prisilnih priseljencev in pred negativnim učinkom teh gibanj na njihovo ekonomijo in okolje; Tako so na primer v Globalne konzultacije o mednarodni zaščiti začeli vključevati tudi prisilno priseljene s ciljem testirati realnost skozi oči prisilno priseljenih. 5 Sestanek z nevladnimi organizacijami pred 52. sestankom izvršnega odbora UNHCR, 2. septembra 200, Palais des Nations, Ženeva. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo • odpor držav sprejema, da bi sprejele večje število prisilno priseljenih, ki je rezultat mišljenja, da države z višjim ekonomskim standardom niso pripra- vljene primerno deliti bremena; • mišljenje, da ljudje v azilu predstavljajo grožnjo lokalni, nacionalni in regio- nalni varnosti, zlasti v situacijah, ko so bona fide prisilno priseljeni asociirani z orožjem; • popularno škodljivo portretiranje prisilno priseljenih v medijih in nekaterih politikov; • naraščanje restriktivnih trendov azila, ki so povezani s strahom, da drža- ve izgubljajo sposobnost nadzora gibanj ljudi prek mednarodnih meja (200: 5). Po mnenju Jeffa Crispa sedanji pristop unHCR, ki se osredoto a zlasti na repatriacijo, spregleda pomembne zadeve: • da se velika večina beguncev v svetu še ne more varno in dostojanstveno vrniti domov; • da dolgoročni programi pomoči ne učinkujejo dobro niti na države spre- jema, donatorje in begunce; • begunci, ki zase ne morejo poskrbeti ekonomsko, so bolj nagnjeni k temu, da se preselijo v urbane predele ali v druge države in regije, kar ustvarja probleme nelegalnih migracij; • da je včasih lokalna integracija ali lokalna naselitev in promoviranje eko- nomske samostojnosti v določenih okoliščinah pravilna rešitev begunske situacije (200: 7). na za etku novega tiso letja unHCR še nima posebnih programov za in- tegracijo in tudi v prihodnosti se ta organizacija namerava posve ati v glavnem zaš iti. vendar pa je integracija poudarjena kot naloga unHCR že v njegovem statutu, ki je bil sprejet . . . Med druge naloge unHCR spada tudi spodbujanje držav, da ratificirajo mednarodne konvencije, ki zadevajo zaš i- to prisilno priseljenih. naloga unHCR je, da zakonodajo o zaš iti prisilno priseljenih tudi dopolnjuje. v statutu je dolo eno, naj unHCR promovira take ukrepe, ki izboljšujejo situacijo prisilno priseljenih in zmanjšujejo število ljudi, ki potrebujejo zaš ito. naloga unHCR je tudi, da spodbuja države, da prisilne priseljence sprejmejo. Glede na statut mora unHCR pomagati prisilno priseljenim prenesti svoje premoženje v države, kjer so se naselili, da so zbežali pred nasiljem. naloga unHCR je tudi zbiranje podatkov o številu priseljenih Ruud Lubbers, zgoraj navedeni sestanek. 7 V besedilu statuta piše asimilacija, saj v petdesetih letih še niso bile razvite integracijske teorije in prakse. Drugače pa tudi UNHCR že desetletja govori o integraciji ( local integration) in ne več o asimilaciji. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo v posameznih državah, podatke o pogojih, v katerih živijo, in o nacionalnih zakonodajah, ki regulirajo življenje prisilno priseljenih. v statutu je dolo eno, da mora unHCR delovati tesno povezan z vladami in drugimi polvladnimi organizacijami. sodelovati mora tudi z zasebnimi organizacijami, ki se ukvar- jajo s prisilno priseljenimi. Izvaja naj koordinacijo zasebnih organizacij, ki se ukvarjajo s problematiko prisilno priseljenih, in jih tudi financira. Poleg integracije je tudi preventiva tisto podro je, ki jo unHCR precej zanemarja, vendar pa ni druge organizacije združenih narodov ali druge med- narodne organizacije, ki bi bila za preventivo zadolžena. v nasprotju z integra- cijo preventiva v statutu unHCR sploh ni omenjena. Menim, da bi unHCR moral redefinirati svojo vlogo, saj bi bil u inkovitejši s celostnim pristopom, morebiti bi bil potem zanimivejši za donatorje, verjetno pa za nekatere manj, saj na politiko unHCR radi vplivajo tisti, ki so prispevali ve sredstev, eprav je bilo zamišljeno ob ustanovitvi, da bo unHCR nepoliti na organizacija. tako na primer piše v statutu unHCR v . poglavju: Delo visokega komisariata bo popolnoma nepolitično; bo humanitarno in socialne narave in bo praviloma vezano na skupine in kategorije beguncev. Pobudo, da bi moral unHCR redefinirati svojo vlogo, je dal tudi nAto med kosovsko krizo spomladi . ko se je namre nAto odlo il bombardirati srb- ske položaje, so prosili unHCR, ki je imel tam svoja vozila, de evakuira Albance, vendar je to nalogo unHCR zavrnil z utemeljitvijo, da ne delujejo preventivno. zaradi tega spora je nAto želel, da unHCR redefinira svojo vlogo. naslednja pomanjkljivost delovanja unHCR je v tem, da so bili ustano- vljeni tudi za nadzorovanje implementacije Ženevske konvencije, vendar se to izvaja redkeje. tudi zato je lahko prišlo v devetdesetih letih do precej zmanj- šane uporabe Ženevske konvencije in do razmnoževanja drugih statusov, ki zagotavljajo prisilno priseljenim manj pravic kot Ženevska konvencija (prim. z Goodwin-Gill, ). omenjeni avtor meni, da e unHCR ne želi nadzoro- vati implementacije Ženevske konvencije, potem obstaja izziv za Evropo, da bi imeli svoj neodvisen in nepristranski nadzorni mehanizem (Goodwin-Gill, ). Po mnenju Arthurja Heltona naj bi unHCR tudi promoviral progresivne nacionalne prakse in spodbujal njihovo aplikacijo na regionalnem nivoju in univerzalnih nivojih (v Helton, nagy, a). v sloveniji je bila pisarna unHCR ustanovljena februarja in je kmalu postala glavni svetovalec bivšemu uradu za priseljevanje in begunce. Pisarna v ljubljani je delovala do druge polovice leta . Financirali so tudi zakon o za asni zaš iti iz leta . eprav se je unHCR od svoje ustanovitve naprej ukvarjal zlasti s prisil- no priseljenimi, ki so zbežali v druge države, se je zaradi spremenjene narave Po predavanju Arthurja Heltona na Srednjeevropski univerzi v Budimpešti, julija 999. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo migracijskih tokov na prelomu tiso letja, ko prisilno in ekonomsko priseljeni pogosto potujejo skupaj, tudi unHCR vklju il v reševanje problemov ilegalnih migracij. s problematiko teh pa se v glavnem ukvarja medvladna organizacija IoM (International organization of Migration). zaradi t. i. mešanih tokov je v zadnjih letih unHCR za el tesneje sodelovati z IoM. IoM je prav tako medvladna mednarodna organizacija z enakim diplomat- skim statusom kot unHCR in tudi International Centre for Migration and Policy Development (ICMPD). IoM se ve inoma ukvarja z ekonomskimi migranti, v zadnjih letih je poudarek na ilegalnih migracijah, tihotapljenju z ljudmi in pre- pre evanju ženske prostitucije med migrantkami, ki jih najpogosteje zavedejo v prostitucijo tisti, ki jim v tujih državah obljubljajo službe. Projekte, ki so jih delali za prisilno priseljene, so bili ve inoma povezani z repatriacijo. nekateri programi mednarodnih pisarn IoM so bili tudi na podro ju re- integracije otrok in starejših, programi so se razlikovali od države do države, saj so v razli nih državah razli ne zgodovinske, geografske in politi ne oko- liš ine. IoM pogosto organizira tudi seminarje za usposabljanje vladnih in nevladnih institucij za migracijsko problematiko. v glavnem si prizadevajo, da bi migracije potekale im legalneje. slovenija je polnopravna lanica IoM od novembra , ko je v sloveniji omenjena medvladna organizacija odprla pisarno. spomladi so izdali kratko brošuro o integracijskih pristopih v sloveniji, ki so jo napisali skupaj z Jezuitsko službo za begunce. sicer je to prvi projekt o integraciji prisilnih in ekonomskih priseljencev pisarne IoM v ljubljani. leta pisarna komaj še deluje, zaklju ujejo se projekti, v njej je zaposlen zgolj ra unovodja. s slovenskim Ministrstvom za notranje zadeve sodeluje tudi ICMPD. omenjeni center je ustanovilo ve držav, med njimi tudi slovenija. eprav imajo vse tri medvladne organizacije enak diplomatski status, ima najve ji vpliv na vlado unHCR. ICMPD se v glavnem ukvarja z reševanjem problemov, do katerih pride v prisilnih in ekonomskih migracijah. z integracijo so se za eli ukvarjati pred nekaj leti, ve ji del raziskav pa je usmerjen v ilegalne migracije in repatriacijo. Iz medkulturnih raziskav je razvidno dejstvo, da je praksa tudi v tradici- onalnih migracijskih družbah pogosto še premalo integracijska. situacija je še slabša drugod po svetu (prim. Crisp, ). Moja predpostavka je, da bi se integracijski procesi v posameznih državah (in tudi v sloveniji) okrepili, e bi omenjene medvladne organizacije integracijo pogosteje uvrstile na svojo agendo in imele ve integracijskih programov, saj imajo mo an vpliv na naci- onalne vlade. 9 Pogovor z gospo Vondraček, IOM, Dunaj . . 200. 0 Sestanek UNHCR s približno 0 nevladnimi organizacijami pred 52. sestankom izvršnega odbora UNHCR, 2. septembra 200, Palais des Nations, Ženeva. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Civilna družba in prisilno priseljeni Civilna družba je pomemben element, brez katerega si demokracije ne moremo predstavljati. v osemdesetih letih je imela civilna družba pomembno vlogo tudi pri osamosvajanju slovenije. za devetdeseta leta pa je zna ilno, da se avtorji, ki pišejo o civilni družbi, strinjajo, da je civilne družbe manj kakor v osemdesetih letih. naj navedem celo še radikalnejšo tezo Hanna, ki je dejal, da v devetdese- tih letih civilne družbe v srednji in vzhodni Evropi ni bilo (glej vre er, ). Dejal je, da število nevladnih organizacij še ne pomeni, da predstavljajo pozi- tiven družbeni kapital in da lahko sploh govorimo o civilni družbi. eprav se strinjam s Hannovo tezo, da civilna družba lahko predstavlja tudi negativen družbeni kapital, saj sta za mnoge nevladne organizacije zna ilni eksploatacija in centralizacija virov, pa menim, da je prav tisti segment civilne družbe, ki se je ukvarjal z reševanjem problemov prisilno in ekonomsko priseljenih, v glavnem predstavljal pozitiven družbeni kapital, ki je veliko pripomogel k temu, da so prisilno priseljeni dobili ve pravic, kot bi jih brez aktivnosti civilne družbe. zlasti je aktivna civilna družba na podro ju migracij v sloveniji in na Madžar- skem, manj pa v drugih državah, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije, in v Avstriji, eški Republiki, Bolgariji ter Romuniji. slovenija in Madžarska sta med državami, kjer se civilna družba najhitreje odziva na nerešena vprašanja prisilno in ekonomsko priseljenih. v sloveniji je ob prihodu prisilno priseljenih organizacijo njihove nasta- nitve najprej prevzela nevladna organizacija Rde i križ. Prisilno priseljene so naseljevali v izpraznjenih tovarniških halah in izpraznjenih vojašnicah nekdanje JlA, pozneje so hale zaprli. Rde emu križu so pomagali tudi ob inski štabi civilne zaš ite, v drugi polovici leta pa je vlogo organiziranja namestitev prevzel urad za priseljevanje in begunce. Bivši urad za priseljevanje in begunce je prevzel skrb za tiste, ki so bili nastanjeni v zbirnih centrih, Rde i križ pa je nadaljeval pomo tistim, ki so nastanjeni privatno. ta pomo je bila najve krat v obliki paketov z živili, higienskimi potrebš inami, zdravili in obleko. Pomo Rde ega križa prisilno priseljenim je pojenjala leta , ko je prenehala medna- rodna humanitarna pomo sloveniji. zdaj najrevnejšim ob asno dajo kak zgoraj omenjeni paket, e se oglasijo pri njih. Rde emu križu je že ob prihodu prisilno priseljenih pomagala tudi karitas, ki je mednarodna cerkvena organizacija s humanitarnimi nalogami. Že ob prihodu prisilno priseljenih iz Hrvaške so zbi- rali naslove družin, ki so jih bile pripravljene sprejeti. kar najbolj so skrbeli za tiste, ki so se nastanili pri družinah. Pri zbiranju pomo i so karitas v sloveniji pomagale tudi organizacije karitas iz drugih držav. Ponujena pomo je bila najve krat v hrani, obleki in obliki psihosocialnega svetovanja. v ta namen so za prostovoljce organizirali tudi seminarje (ve smole, v vre er, ). Po predavanju Chrissa Hanna na MESS, mednarodni etnološki poletni šoli v Piranu, sep- tembra 999. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo s psihosocialnim svetovanjem so pomagale kmalu po prihodu prisilno priseljenih tudi nekatere druge nevladne organizacije, zlasti Društvo za razvi- janje preventivnega in prostovoljnega dela in Center za psihosocialno pomo beguncem. Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela je bilo ustanovljeno leta . Poleg psihosocialnega svetovanja so zagotavljali tudi pravno svetovanje, izdajali so asopis IzI ( Izbjeglice za izbjeglice), v katerega so pisali prisilno priseljeni in slovenci. ukvarjali so se tudi z usposabljanjem prostovoljcev za delo s prisilno priseljenimi. leta sem bila urednica inter- netskega glasila CEFRAN News, ki so ga izdali, pozneje pa se s problematiko prisilno priseljenih niso ve ukvarjali. še v za etku novega tiso letja pa je bil na podro ju psihosocialne pomo i aktiven Center za psihosocialno pomo beguncem, ki je bil ustanovljen leta in je deloval znotraj slovenske filantropije. nadaljeval pa je psihosocial- no svetovanje, ki ga je prej izvajal svetovalni center za otroke, mladostnike in starše. Poleg zagotavljanja psihosocialne pomo i je Center za psihosocialno pomo izvajal še naslednje dejavnosti:  vklju evanje prostovoljcev v delo s prisilno priseljenimi,  organizacija u ne pomo i otrokom prisilno priseljenih,  ugotavljanje življenjske situacije pri privatno nastanjenih prisilno priselje- nih zato, da bi se zagotovila pomo družinam v stiski,  izdajanje asopisa Izbjegli ko vrijeme,  razdeljevanje štipendij osnovnošolcem, srednješolcem in študentom, ki so bili prisilno priseljeni,  pomo pri integraciji – usposabljanje prostovoljcev. Prisilno priseljenim so pomagali tudi pri iskanju stanovanj. Center za psihosocialno pomo beguncem je bil v zadnjih letih s svojimi dejavnostmi aktiven tudi v tujini. omenjena organizacija je bila partner unHCR, ki je v veliko meri financiral delovanje centra. tudi ustanova fundacija Gea je bila ena izmed partnerjev unHCR, ki zagotavlja prisilno priseljenim zlasti brezpla no pravno pomo , v zadnjih letih pa organizirajo tudi delo s prostovoljci. v ustanovi fundaciji Gei so organizirali tudi nekaj integracijskih programov: ekonomsko pomo za samo- stojne podjetnike ter nekatere programe poklicnega usposabljanja. Pravno pomo pa prisilno priseljeni lahko dobijo tudi na Pravno informa- cijskem centru (PIC). v prvih letih begunstva v sloveniji je delo z doma imi in tujimi prostovoljci organizirala tudi nevladna organizacija Most-sCI. Med tistimi organizacijami, ki ve ne delujejo, velja omeniti tudi Open Society Institute 2 CEFRAN je kratica za Central European Forum of Refugee Assisting Non-Governmental Organizations. Ob koncu leta 200 sem za njih napisala tudi policy paper o integraciji nekdanjih oseb z začasnim zatočiščem v slovensko družbo. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo – Slovenia, ki je bil soroseva zasebna fundacija in je deloval do za etka leta . omenjena organizacija je podprla ve projektov nevladnih organizacij, ki so se ukvarjali s prisilno priseljenimi, organizirala vrtec, otrokom prisilno priseljenih pa so zagotavljali tudi finan no pomo pri šolanju. vsa leta prisilnega priseljenstva v sloveniji poskuša reševati probleme prisilno priseljenih tudi Amnesty International, ki deluje neodvisno od vlad, po- liti nih ideologij, gospodarskih interesov ali vere. zlasti spoštujejo lovekove pravice in opozarjajo na njihove kršitve, saj njihov mandat temelji na nekaterih to kah splošne deklaracije o lovekovih pravicah iz leta . Izdajajo svoje Glasilo Amnesty International, ki pogosto vsebuje lanke o problematiki prisilno priseljenih. takoj ob prihodu prisilno priseljenih je za el delovati tudi projekt Prebe- žniki pod okriljem kuD France Prešeren, ki je bil ustanovljen zlasti za kulturne izmenjave med prisilno priseljenimi in slovenci. namen projekta je bilo prodreti v gete zbirnih centrov in dati prisilno priseljenim ljudem možnost kulturnega in umetniškega ustvarjanja. organizirali so tudi obiske slovenskega gledališ a Ana Monro v begunskih zbirnih centrih. skupaj s prisilno priseljenimi so or- ganizirali številne razstave, najpogosteje fotografske, koncerte, branja poezije, gledališke in lutkovne predstave ter okrogle mize. leta so za eli sodelovati s skupino srednješolcev in študentov iz Bosne in Hercegovine in ustanovili an- sambel Dertum. Mlajši prisilno priseljeni otroci pa so delovali v okviru orfovega orkestra. z vklju evanjem prisilno priseljenih v glasbenoumetniško dejavnost pa se je ukvarjala tudi nevladna organizacija vodnikova doma ija. Projekt Prebežniki in njegova vodja karmen Furlan pa sta tudi vztrajno pomagala reševati probleme prisilno priseljenih. Projekt ni bil omejen samo na kulturnoumetniški program. zlasti so bili aktivni pri izboljševanju zakonodaje, ki je prisilno priseljenim pomagala pridobiti pravico do dela v sodelovanju z zgoraj navedenimi organizacijami (razen Rde ega križa in karitasa). sodelovala sem pri omenjenih dopolnitvah zakonodaje zlasti v asu, ko sem bila zaposlena na Mirovnem inštitutu do konca leta , pozneje je omenjena nevladna orga- nizacija nadaljevala aktivnosti v povezavi s problematiko prisilno priseljenih. to sem delala tudi jaz (pogosto v sodelovanju z Inštitutom za narodnostna vprašanja). na za etku novega tiso letja se je v reševanje problemov prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine vklju ila tudi Jezuitska služba za begunce. ko so se zapirali nastanitveni centri, so prisilno priseljenim pomagali iskati sta- novanja. organizirali so tudi ve akcij osveš anja po šolah in mese no radijsko oddajo, da bi pripomogli k zmanjšanju diskriminacije. leta so skupaj z IoM napisali kratko študijo o integracijskih pristopih. Jezuitska služba za begunce posve a ve pozornosti iskalcem azila. omenjene organizacije so sodelovale tudi z najvplivnejšo mednarodno nevladno organizacijo, ki se ukvarja s prisilno priseljenimi ECRE ( European Orfov orketer je za svoje izvajanje dobil srebrno nagardo “Prize of Europe” leta 99. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Council for Refugees and Exiles), skupaj z njimi so organizirali delavnice o love- kovih pravicah, financirali so mednarodno glasilo CEFRAN News itd. Muslimanom, ki so prebežali iz Bosne in Hercegovine, je prva leta bivanja v sloveniji pomagala tudi Mednarodna islamska organizacija za humanitarno pomo . njihova pomo ni bila le v hrani in obla ilih, sanitetnem, higienskem materialu in zdravilih, temve tudi finan na; zlasti so pomagali financirati u itelje v prvih dveh letih, ko je še delovala posebna osnovna šola za prisilno priseljene. Pripravljali so tudi posebne programe za otroke, da so se lahko udeleževali športnih in kulturnih dejavnosti. ob koncu leta se je omenjenim organizacijam, ki so sodelovale pri reševanju problemov prisilno priseljenih, pridružilo še ve iniciativ raziskoval- cev, ki so v medijih opozarjali na nerešene probleme nekdanjih oseb z za asnim zato iš em in ekonomskih migrantov, ki so v tem letu za eli prihajati v slovenijo v ve jem številu. leta so v ljubljani ustanovili tudi nevladno organizacijo, ki je pomagala zlasti afriškim priseljencem pri uveljavljanju njihovih pravic. Pojavila se je tudi organizacija z imenom Civilnodružbena iniciativa, ki je bila izrazito protimigrantsko usmerjena, zlasti aktivno pa je delovala ob prihodu ve jega števila migrantov leta in . Predstavniki te organizacije so se s ksenofobi nimi pismi in govori zavzemali, da migranti ne bi bili nameš eni v šiški. tudi sicer so želeli, da migranti v slovenijo ne bi prihajali, in so jih stereotipno predstavljali kot populacijo kriminalcev. v primerjavi z omenjeno organizacijo pa so zgoraj navedene nevladne organizacije in iniciative posa- meznikov delovale kot pozitivni družbeni kapital, ki je spodbudil vlado k marsikateri u inkoviti odlo itvi. Aktivnosti civilne družbe so bile naju inkovitejše takrat, ko so v ospredje postavile probleme prisilno priseljenih in ne lastnih interesov. nadaljnja odlika civilne družbe v sloveniji, ki se ukvarja s problematiko prisilno priseljenih, je njena konsistentnost. nekateri lani civilne družbe delujemo namre na tem podro ju že od prihoda prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine leta , medtem ko se uradniki v državnih institucijah, ki se ukvarjajo s to problemati- ko, pogosteje menjavajo. Podobna je bila situacija tudi na unHCR, ko so se pogosto menjavali zlasti direktor in tuji uradniki. zna ilno za nevladne organi- zacije je tudi dejstvo, da so na probleme obi ajno opozarjali pravo asno, vlada pa je šele po nekaj letih upoštevala njihove nasvete, ko je imela opraviti že s posledicami nerešenih problemov, ki so se pogosto odražali v stiskah prisilno priseljenih in stroških za državo. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo EkonoMskA IntEGRACIJA Desetletna prepoved rednega zaposlovanja Ekonomska integracija je prvi pogoj drugih integracij, saj omogo a, kot meni Barbara Harrell-Bond ( ), spontano integracijo. e so redno zaposleni, se lahko prisilno priseljeni bolj vklju ijo v državo izvora kot tisti brez ekonomskih sredstev, saj so slednji marginalizirani in nimajo pravega dostopa do ekonom- skih virov in posledi no pogosto tudi do drugih virov. Poleg tega je pravica do dela tudi lovekova pravica, ki jo zagotavlja splošna deklaracija o lovekovih pravicah iz leta . kot opredelitev ekonomske integracije so avtorji v asih pogosto navajali, da je pogoj zanjo, da prisilno priseljeni ne dobiva socialne podpore. Potocky (v Ahearn, ) meni, da je taka opredelitev preozka in ne pojasni ustrezno konstrukcije ekonomske integracije, zato je omenjena avtorica to opredelitev ekonomske integracije razširila. slednja se glasi: Do minimalne ekonomske integracije beguncev pride, če imajo begunci vsaj enak ekonomski status kot člani katere koli skupine, ki se je rodila v državi sprejema, kar lahko merimo s stopnjo revščine, zaposlitve, dodeljevanjem soci- alne podpore, lastnino nepremičnin in s podobnimi ekonomskimi indikatorji (v Ahearn, 2000: ). zakon o za asnem zato iš u iz leta je prepovedoval prisilno priselje- nim iz Bosne in Hercegovine, da bi se redno zaposlili. Prav tako redne zaposlitve niso dovoljevali ad hoc ukrepi za asne zaš ite pred tem zakonom. Dovoljeno jim je bilo delati osem ur tedensko, in sicer samo ob asna in za asna dela, kar pa ni zadostovalo za ekonomsko preživetje. o za asnih in ob asnih delih, ki so jih prisilno priseljeni opravljali, so morali obvestiti urad za priseljevanje in begunce, ki je o tem vodil evidenco. e so si prisilno priseljeni sami našli delo, so lahko zaprosili za za asno dovoljenje za delo, vendar so izgubili status osebe z za asnim zato iš em in tega statusa niso mogli znova pridobiti. zato so bile take odlo itve tvegane, saj bi se morali prisilno priseljeni po preteku za asnega dovoljenja za delo vrniti v domovino, ker ne bi imeli dovolj sredstev za preživetje. za asno dovoljenje za delo je pridobilo nekaj moških, zlasti tisti, ki so že pred vojno v Bosni in Hercegovini delali v sloveniji ali vsaj sodelovali z njo. nisem pa slišala za nobeno žensko, ki bi ga dobila. Prisilno priseljeni v sloveniji, ki so stanovali v nastanitvenih centrih, niso dobivali denarne pomo i, le tisti, ki so bili nastanjeni privatno, so od konca leta dobivali nekaj manj kakor . sIt ( EuR) na odraslo osebo mese no. 5 Tudi pozicija ECRE o integraciji iz leta 999 poudarja ključno vlogo zaposlitve pri inte- gracijskih procesih. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo zato so nekateri poiskali rešitev v delu na rno. Ženske so najpogosteje pomagale istiti stanovanja slovencev, pogosto so jim za to ponudili tudi po sIt na uro (dobra EuR), saj so vedeli, da prisilno priseljeni nimajo izbire in morajo poprijeti za še tako slabo pla ano in katero koli delo. Redke so bile tiste ženske, ki so zaslužile ve . treba pa je poudariti, da je pomo v gospodinjstvu delo na rno, ki ne prinaša socialne in pokojninske varnosti, ki jo potrebuje vsak lovek. naslednji problem dela na rno je, da so moški in ženske pogosto opravljali dela, ki so nižja od njihove izobrazbe. to pa je sicer pogosto globalno dejstvo, ki je zna ilno za prisilno in ekonomsko priseljene tudi v drugih državah. Pogosto namre šele druga generacija prisilno ali ekonomsko priseljenih lahko izbere poklic in izobrazbo, ki si jo želi. Medkulturne raziskave nakazujejo dejstvo, da morajo pogosto prisilni in ekonomski priseljenci poprijeti za vsako delo, zato morajo mnogi opustiti življenjske identitetne projekte. Moški so najpogosteje našli delo v gradbeništvu in druga fizi na dela za zasebnike. Pogosto pa so naleteli na probleme, saj jim niso redno izpla evali denarja, ali pa so jim denar sploh prenehali izpla evati. tudi zanje so slovenski delodajalci vedeli, da nimajo izbire in da težko dobijo delo na rno in jih ne morejo tožiti, saj nimajo pravic niti denarja. Pogosto jim tudi ni bila zagoto- vljena lovekova pravica do dopusta. slovenska vlada se na žalost deset let ni odlo ila, da osebe z za asnim za- to iš em zaposli in pobira davke, temve jim je zagotavljala skromno preživetje v revš ini in odsotnosti aktivnosti, ki jih lovek potrebuje za življenje, kakor je na primer delovna aktivnost. Ženevska konvencija in direktiva Evropske unije o minimalnih standardih pri dodeljevanju za asne zaš ite pri masovnih prebegih razseljenih oseb in o ukrepih, ki promovirajo uravnoteženost med državami lanicami pri sprejemanju takih oseb in obveznosti do njih omogo a zaposlo- vanje prisilno priseljenih. spominjam se primera tovarne Mehano iz kopra, ki je leta iskala delavce, pa jih med slovenci ni našla, prisilno priseljeni pa se niso smeli zaposliti, eprav bi se radi zaposlili. Avgusta , ko so prisilno priseljeni dobili pravico do stalnega bivanja, so dobili tudi pravico do dela. vendar pa je ve ina od teh približno preostalih prisilno priseljenih ostala brez redne zaposlitve. Redki so bili tisti, ki so redno službo dobili. najlažje dobijo službo mladi moški, in sicer v gradbeništvu, kjer se slovenci no ejo zaposlovati, v sloveniji pa na tem podro ju primanjkuje delovne sile. Pri iskanju zaposlitve nekdanje osebe z za asnim zato iš em po- gosto naletijo tudi na diskriminacijo in ksenofobijo zaradi pripadnosti drugi etni ni skupini. tako so na primer v enem izmed frizerskih salonov, kjer je bila na obvezni praksi ena izmed prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine, dejali, naj uporablja slovensko ime Renata namesto svojega bosanskega Rame- la. Poleg tega pa je imelo dekle veliko težav, da je sploh našlo frizerski salon, kjer je lahko obvezno prakso opravila, eprav praktikanti delajo zastonj. ko COUNCIL DIRECTIVE 200/55/EC. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo se nekdanje osebe z za asnim zato iš em še niso smele zaposliti in so delale na rno, so jim nekateri delodajalci obljubili, da jih bodo zaposlili, takoj ko bodo imeli dovoljenje za delo. Mnogokrat pa se je izkazalo, da so bile to le prazne obljube. Eno izmed prisilnih priseljenk, ki so ji obljubili, da jo bodo redno zaposlili, takoj ko dobi ustrezne dokumente, so v službi potem za eli šikanirati in ji podstavljali polena pod noge, o redni zaposlitvi ni bilo govora, zaradi velikih psihi nih pritiskov na delovnem mestu je službo na rno pustila, redne zaposlitve pa seveda ni dobila. Avgusta so prisilno priseljeni dobili poleg stalnega bivanja in pravi- ce do dela tudi pravico do socialne pomo i. tako brezposelni zdaj dobivajo . sIt ( €) mese no, tako kot drugi brezposelni slovenci, vendar pa je problemati no to, da morajo zdaj tisti, ki so še nastanjeni v nastanitvenih centrih, pla evati za oskrbo. Pla ilo za oskrbo v nastanitvenem centru in pla ilo zdravstvenega zavarovanja staneta približno . sIt ( €) in jim tako ostane samo dobrih . sIt ( €) za preživetje (v nastanitvenih centrih imajo dva obroka dnevno), kar pa je seveda premalo za kakovostno in dosto- janstveno življenje. ve prisilno priseljenih mi je dejalo, da si lahko kupijo samo še toaletni papir, ko pla ajo za nastanitev in zavarovanje. v sloveniji je unHCR preko svojega partnerja nevladne organizacije usta- nova fundacija Gea nudil dolo eno pomo pri poklicnem usposabljanju. Prav tako so sofinancirali nekatere programe prekvalifikacije za nekdanje osebe z za asnim zato iš em. nekaj denarja v ta namen je prispeval tudi urad za pri- seljevanje in begunce. Dejstvo pa ostaja, da so vidne posledice tega, da se deset let niso smeli zaposliti in bi potrebovali sredstva za še ve takih programov. ob koncu devetdesetih let je ustanova fundacija Gea zagotovila pomo pri zaposlovanju tistim prisilno priseljenim iz Bosne in Hercegovine, ki so pridobili za asno delovno dovoljenje. Pomo so zagotovili na na in, da so delodajalcem povrnili sredstva za socialno zavarovanje. v dveh letih so tako pomagali zaposliti oseb. Da je ekonomska integracija prvi pogoj drugih integracij, so se strinjali tudi prisilni priseljenci, ki so prisostvovali globalnim konzultacijam o mednarodni zaš iti v Rouenu leta . Pozvali so vlade, naj uvedejo naslednje ukrepe za izboljšanje ekonomske integracije prisilno priseljenih v svetu: . da uvedejo politiko enakih možnosti, ki omogo a prisilno priseljenim dostop do izobrazbe, usposabljanja, zaposlovanja itd.; . ukinejo restrikcije, povezane z delovnimi dovoljenji, da bi prisilno priselje- nim omogo ili, da u inkovito pripomorejo k ekonomskemu razvoju države sprejema; 7 Employment Programme of Foundation Gea 2000, v The Integration of Refugees in Central and Eastern Europe: Advocating good practice, identifying gaps and developing future strategies, Portorož: Ecre in Fundacija Gea 2000, 999. Delavnica o integraciji, .–. september 200. Poročilo je zapisal Robert Egwea, delavnico pa je vodil Feride Baycan. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo . da omogo ijo beguncem lažji dostop do trga dela s tem, da jim priznajo kvalifikacije, ki so jih dobili v tujini, ali pa s tem, da jim dodelijo sredstva, s katerimi bi s kvalifikacijami dosegli tak standard, kot ga zahtevajo insti- tucije v državi sprejema; . da bi financirali posebne programe usposabljanja, ki bi prisilno priseljenim omogo ili, da se prilagodijo na znanje države sprejema in pridobijo potreb- ne sposobnosti, ki jih zahteva ekonomska integracija v državi sprejema; . da pove ajo finan no in tehni no podporo nevladnim organizacijam be- guncev in njihovim podjetjem; . da podpirajo in spodbujajo zaposlene, ki zaposlijo begunce; . da ugotovijo, kateri begunci lahko ustanovijo podjetja ali pa se zaposlijo v podjetjih države sprejema, in pove ajo finan no in logisti no podporo, ki jo nudijo za ustanavljanje in vzdrževanje teh podjetij oziroma poslov; . da spoštujejo prispevek, ki ga begunci ustvarijo za lokalno ekonomijo, in da spoštujejo dejstvo, da begunci pogosto vzamejo take službe, za katere ni zanimanja med prebivalci države sprejema, in da so pogosto pripravljeni delati takrat, ko ima ve ina ljudi prosto. Medkulturni vidiki zaposlovanja prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine ne glede na to, da je bila ve ina prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine zaš itena za asno, pa so bile od države do države velike medkulturne razlike v praksi za asne begunske zaš ite. nekatere države so zagotovile ve lovekovih pravic kakor druge. Francija, Finska, velika Britanija in Portugalska so jim zagotovile pravico do dela. Pravica do dela je bolj pogojna v nekaterih drugih državah, na primer v španiji, nem iji in Avstriji. v španiji so lahko opravljali samo dolo ena dela. Podobno je bilo v nem iji, kjer so službe najprej ponu- dili nemcem in pripadnikom drugih narodnosti Evropske unije. e se ti za službe niso odlo ili, so delo lahko dobili prisilno priseljeni iz Bosne in Her- cegovine. na Danskem se niso smeli zaposlovati do leta , takrat so lahko zasedli tista delovna mesta, ki jih ljudje z delovnim dovoljenjem niso zasedli. v Avstriji so imeli prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine status de facto beguncev. Pravico do dela so dobili že julija , vendar pa je veljalo na elo tretje prioritete. službe so namre najprej ponudili tistim, ki imajo avstrijsko državljanstvo, in migrantom z dovoljenjem za prebivanje. ve kakor . de facto bošnjaških beguncev je v Avstriji tako že pred leti zamenjalo begunski status v status ekonomskega migranta, saj so dobili pravico do dela. Prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine so se po izbruhu vojne v domovini naselili tudi v Avstraliji. Približno do se jih je naselilo v Perthu (zahodna Avstralija) in . v sydneyu ter . v bližnjih predelih novega južnega Walesa (Colic-Peisker, ). veljali so za kvoto beguncev in so prihajali z Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo vizami. Colic-Peisker ( ) meni, da je bil osrednji pogoj, da bi prisilno pri- seljeni spet normalno zaživeli, zaposlovanje in za višje izobražene želja, da bi se zaposlili im bližje svojemu poklicu. Pridobitev zaposlitve je bila tudi zelo povezana z rekonstrukcijo identitet (Colic-Peisker, ). tudi za prisilno priseljene Bošnjake v Avstraliji je zna ilno, da se le redki uspejo zaposliti v svojem poklicu, mnogi opravljajo fizi na dela, celo zdravniki in drugi visoko izobraženi, kar povzro a tudi krize identitete (Colic-Peisker, ). omenjeni avtor omenja neformalne potrošniške pritiske v skupnosti prisilno priseljenih iz nekdanje Jugoslavije, da je treba im prej kupiti hišo (da se ne zapravlja denar za najemnino), zato za no mnogi im prej fizi no delati, ne akajo na službo v svojem poklicu in se ta as nau ijo angleš ino, spoznajo avstralski trg itd. Manj izobraženi, ki imajo težave z u enjem angleš ine, težko dobijo tudi fizi no delo. Problem je tudi v tem, da Avstralija nekaterih diplom ne prizna ali pa je treba opravljati dodatne izpite za priznanje kvalifikacije in diplome. Colic-Peisker meni, da tudi v Avstraliji obstaja precej visoka raven nezaposlenosti prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine. svoj lanek zaklju i z ugotovitvijo, ki pa ne velja samo za prisilno priseljene Bošnjake v Avstraliji, temve tudi v sloveniji, in sicer da je treba okrepiti storitve, ki pomagajo pri- silno priseljenim pri ekonomski integraciji, saj je ta »… najpomembnejši vidik naselitve in družbenega vklju evanja nasploh« (Colic-Peisker, ). Prisilno priseljeni s kosova so bili tako kot Bošnjaki pod za asno begunsko zaš ito, a so v ve ini držav dobili pravico do dela, v sloveniji pa kot bošnjaške osebe z za asnim zato iš em samo do osem ur tedensko. v Avstriji so imeli status de facto beguncev in so prav tako dobili dovoljenje za delo. Pravica do zaposli- tve je bila prisilno priseljenim s kosova zagotovljena še v naslednjih državah: kanadi, na Danskem (morali so zaprositi za delovno dovoljenje), na Finskem, po treh mesecih bivanja tudi v Franciji, v nem iji (pod strogimi pogoji, e se za službo ni odlo il nemec ali kak drug državljan Evropske unije, e so imeli status za asne begunske zaš ite, e so imeli status duldung, pa se niso smeli zaposliti). na Madžarskem so imeli pravico do dela zagotovljeno tisti, ki so dobili status begunca po Ženevski konvenciji, tisti s toleriranim statusom pa so se lahko zaposlovali samo takrat, ko so dokazali, da se lahko vzdržujejo. za dostop do trga dela so potrebovali posebno dovoljenje. na Islandiji so se lahko zaposlili tisti prisilno priseljeni s kosova, ki so imeli status za asne zaš ite, ne pa tudi iskalci azila. Pravico do dela so imeli tudi v Italiji, na Portugalskem, španiji, na švedskem, v švici, na švedskem je bilo delovno dovoljenje omejeno na dvanajst tednov prvo leto bivanja in dvakrat dvanajst tednov drugo leto, tretje leto bivanja na švedskem pa so imeli prost dostop do delovnega trga. tur ija je dovolila, da se zaposlijo, prav tako velika Britanija in združene države Amerike. 9 Pri opisih zaposlovanja prisilno priseljenih s Kosova sem se oprla na kompilacijo materi- alov, ki so jih zbrale pisarne UNHCR po svetu z naslovom Odnos do beguncev s Kosova v evropskih in drugih državah azila. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo PsIHološkA IntEGRACIJA zna ilno za begunsko situacijo je, da so se bili ljudje primorani prisilno pre- seliti, ker so izkusili strah pred preganjanjem, pogosto je bilo ogroženo celo njihovo življenje, mnogim so umrli sorodniki, prijatelji in znanci. tem izgubam se pogosto pridružijo tudi druge: porušene, izropane hiše, sprememba jezika v državi sprejema, padec ekonomskega standarda, prisilno priseljeni pogosto ne dobijo zaposlitve v državi sprejema ali pa se morajo zaposliti pod svojo izo- brazbo, spremenijo se jim socialne mreže in žalovanju za vsemi temi izgubami se pridruži še žalovanje za izgubljeno kulturo, t. i. kulturna ovdovelost, kot jo je poimenoval Eisenbruch ( ). opredelil jo je kot »izkušnje izkoreninjene osebe ali skupine, ki so nastale zaradi izgube socialne strukture, kulturnih vrednot in identitete jaza« ( : ). zato ker so se soo ili z vojnimi grozotami ali politi nim nasiljem, ki je ogrožalo njihovo življenje, so prisilno priseljeni doživeli številne travmatske dogodke. to so dogodki, katerih stvarne razsežnosti presegajo obi ajna stresna doživetja (Mikuš kos, ). Pogosto so doživeli psihi ne travme, ki so »do- godki z neobi ajno ogrožajo imi vsebinami« (Mikuš kos, ). Doživljanje travm je sicer zna ilno za vsako loveško življenje, odziv ljudi na travmo pa je univerzalen (van der kolk, McFarlane, Weisaeth, ). kar pa je zna ilno za begunske izkušnje, je dejstvo, da se prisilno priseljenim zgodi po navadi ve travmatskih dogodkov hkrati, in prav splet teh dogodkov je namre tisti, ki opredeli begunsko izkušnjo (Malkki, a). Poleg tega, da je bilo njihovo življenje ogroženo, so pogosto njihovi naj- bližji izgubili življenja, spremenile so se jim socialne mreže, izgubili so dom, morali so se nau iti nov jezik, zmanjšal se je njihov ekonomski standard itd. zaradi te hkratnosti in ve plastnosti izgub prisilno priseljeni predstavljajo ranljivo populacijo. nekdaj prevladujo a mnenja, da taka travmati na doži- vetja predstavljajo tveganje razvoja duševnih bolezni (ba thien, Malaport. v Miserez, ur., itd.), so med strokovnjaki soo ena s pogledom, ki poudarja, da ve ina prisilno priseljenih vendarle psihi no ne oboli zaradi travmati nih doživetij, ki so jih doživeli (van der kolk, McFarlane, v van der kolk, McFar- lane, Weisaeth, ). ne glede na to, da avtorji omenjene izgube in travme, ki so zna ilne za prisilno priseljene, omenjajo pogosto, pa so psihosocialni vidiki prisilnih mi- gracij precej zanemarjena tema v študijah o prisilnih priseljevanjih. Barbara Harell-Bond je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja celo izjavila, da verjetno podcenjujemo stopnjo psihološkega trpljenja, ki ga doživljajo begunci in razseljene osebe, ko so se morali prisilno preseliti zaradi nasilja in vojne (v Ahearn, ). e so o tej temi raziskovalci že pisali, je do za etka tega tiso letja prevlado- val pristop osredoto anja na patologijo. Prevladovale so raziskave psihologov Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo in psihiatrov, ki so najpogosteje iskali simptome ter jih navajali. te raziskave so doživele kritiko, saj so z osredoto anjem samo na patologijo zanemarjale pozitivni potencial prisilno priseljenih in s tem tudi njihove mo i in številne preživetvene mehanizme. kritika je bila usmerjena proti medikalizaciji pro- blemov prisilno priseljenih in s tem pogosto proti stigmatizaciji, saj prisilno priseljeni niso želeli veljati za duševne bolnike, kakor je sugeriral pristop, ki se je osredoto al samo na patologijo in posploševal simptome na vse prisilno priseljene. Med kritiki omenjenega pristopa naj poleg Ahearna naštejem še stubbsa in soroyo, Brackena, Gellerja in summerfielda. Radikalni prelom s takimi raziskavami predstavlja knjiga Psychosocial Well- ness of Refugees: Issues in Qualitative and Quantitative Research, ki jo je leta uredil Frederick l. Ahearn, Jr. Avtor uporablja izraz wellness kot sinonim za well being, za dobrobit. za slednji izraz navaja naslednjo opredelitev: »stanje dobrobiti v življenju: sre a, zdravje in ugodni pogoji ter moralna ali fizi na dobrobit (osebe ali skupnosti)«. Frederick l. Ahearn, Jr. navaja tudi oprede- litev World Health Organization iz leta , v kateri se za blaginjo, ki zadeva duševno zdravje, dolo a del splošne opredelitve o zdravju in se opredeli kot »stanje popolne fizi ne, duševne in socialne dobrobiti in ne zgolj odsotnost bolezni ali nemo i« ( ). Dopolnjujo a je tudi opredelitev sena iz leta , ki meni, da dobrobit pomeni »sposobnost delati vredna dejanja in doseganja vrednih stanj bivanja« (v Ahearn, ). omenjena knjiga poleg travm, stresov in izgub poudarja tudi razli ne preživetvene strategije prisilno priseljenih, njihovo mo in ne samo nemo . Medkulturno dejstvo namre je, da prisilno priseljeni reagirajo na situacijo prisilne priselitve zelo razli no. Mnogi zberejo dovolj mo i in imajo na razpo- lago dovolj virov (ekonomskih, socialnih in kulturnih), da za nejo življenje na novo. tisti z najve možnostmi se odpravijo celo študirat, pa se morebiti tega ne bi lotili v domovini, mnogi se hitro nau ijo jezika države sprejema, drugi pa imajo s tem težave. Reakcije na situacijo prisilne priselitve so odvisne od razpoložljivih ekonomskih, socialnih, kulturnih virov in osebnostnih zna il- nosti prisilno priseljene osebe. nekateri lažje upravljajo stres kot drugi, so bolj odprti za u enje tujega jezika, nekateri se lažje privadijo na spremenjen na in življenja, drugi pa težje. v študijah o prisilno priseljenih so bile pogosto poudarjene neposredne fizi ne potrebe prisilno priseljenih oseb, kakor so zavetje pred nasiljem in vre- menskimi neugodnostmi ter hrana. tudi mednarodna humanitarna pomo se je kar najbolj osredoto ala (in se na žalost še osredoto a) samo na te primarne potrebe. Pogosto se raziskovalci in humanitarni delavci niso spraševali in pisali o številnih duševnih potrebah, ki jih ima vsak lovek in tako tudi prisilno pri- seljeni. tak pristop je še zlasti zmoten, kadar situacija prisilnega priseljevanja traja ve let ali celo desetletij (kakor pri Palestincih), pa se pri akuje, da morajo biti prisilno priseljeni zadovoljni samo z zadovoljevanjem najosnovnejših pri- marnih potreb, in se jim odreka loveškost z vsemi drugimi potrebami, ki jih Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo ima vsak lovek. zlasti kadar države sprejema prepre ujejo integracijo prisilno priseljenih, jim je dovoljeno zadovoljevati samo potrebo po zavetju in hrani. nasprotno pa u inkovita integracija prisilno priseljenih v državo sprejema omogo a tudi zadovoljevanje številnih drugih psihosocialnih potreb prisilno priseljenih. Poleg tega imajo zaradi mnogih izgub in travm prisilno priseljeni številne duševne potrebe. Agger, vuh in Mimica na primer pišejo, da ima ve kakor milijon prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine posttravmatski stresni sindrom in se bodo njihovi problemi nadaljevali v nadaljnjem življenju ali še pri ve generacijah (v Ahearn, ). eprav mnogi prisilno priseljeni v begunstvu razvijejo u inkovite preži- vetvene strategije in so se sposobni prilagajati spremembam, pa se dogaja, da nekateri razvijejo postravmatski stresni sindrom (PtsD). zanj je zna ilno, da se spomin osebe, ki ima postravmatski stresni sindrom, osredoto a zlasti na travmati ne dogodke in je s tem onemogo eno, da bi taka oseba v polnosti doživljala sedanjost. tudi v spanju se pogosto pojavljajo sanje o preživelih travmah. taki simptomi lahko trajajo tudi leto dni ali ve let. e trajajo vsaj mesec dni, že govorimo o postravmatskem stresnem sindromu (Mikuš kos, ). omenjeni sindrom so sicer normalne reakcije na abnormalne dogodke (McFarlane in van der kolk, v van der kolk, McFarlane in Weisaeth, ). v osemdesetih letih preteklega stoletja je bil PtsD vklju en kot diagnoza v psihiatri no nomenklaturo. Citat Hermanove o univerzalnem doživljanju travm potrjujejo tudi rezultati terenskega dela med prisilno priseljenimi iz Bosne in Hercegovine v sloveniji. Hermanova namre meni: Pri preučevanju psiholoških travm se soočimo z obojim: s človekovo ranljivostjo v naravnem svetu in s človekovo odločitvijo za zlo v človekovi naravi. Ko preu- čujemo travme, se soočimo z groznimi dogodki. Kadar so travmatske dogodke povzročili ljudje, so priče tem dogodkom ujete v konfliktu med žrtvijo in tistim, ki je travmatske dogodke povzročil. Iz moralnega vidika je nemogoče, da pri takem konfliktu ostanemo nevtralni. Tako se mora opazovalec opredeliti. Vse, kar želi tisti, ki je travmatske dogodke povzročil, je, da opazovalec ne stori ničesar. Sklicuje se na univerzalno željo po tem, da ne bi videli, slišali ali govorili zla. Po drugi strani pa žrtev pričakuje od opazovalca, da bi z njo delil breme in bolečino. Žrtev zahteva dejanje, aktivno vključenost in spominjanje. Po vsakem grozodejstvu lahko slišimo enaka predvidljiva sporočila: nikoli se ni zgodilo, žrtev laže, žrtev pretirava, žrtev je bila sama kriva, čas je, da se vse pozabi in gremo naprej. Močnejši kakor je storilec hudodelstva, močnejša sta njegovo poimenovanje in konstrukcija realnosti in pogosteje prevladajo njegovi argumenti. V odsotnosti močnih političnih gibanj za človekove pravice, aktiven proces pričevanja pogosto zamenja proces pozabljanja. Represija, razcep in zanikanje so fenomeni družbene kot tudi pozameznikove zavesti (v van der Kolk, McFarlane, Weisaeth, 99: 2, 29). Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo tudi v sloveniji so obstajali nekateri posamezniki, ki se niso želeli ali zmogli soo iti s trpljenjem, ki so ga ob utili prisilno priseljeni, in so zanikali travmatske dogodke, ki so se jim zgodili. Podobno kot se še vedno najde kdo, ki zanika holokavst, eprav je to na primer v Avstriji in Izraelu celo kaznivo dejanje. Res pa je, da so zlasti ob prihodu prisilno priseljenih v slovenijo mnogi slovenci pomagali prisilno priseljenim. Pomagali so zlasti z obleko, v ljubljani so družine prisilno priseljenih vabile na družinska kosila, v Celju so na primer v neki trgovini trgovci omogo ili škatle, kamor so doma ini dajali predmete, ki so jih kupili in so jih dobili prisilno priseljeni. še ve je bilo po- dobnih humanih dejanj, poleg tega, da so se nekateri organizirali v nevladne organizacije in tako pomagali. Postravmatski stresni sindrom se pojavi zlasti takrat, ko travme niso prede- lane. treba je torej travme predelati, to pa najbolj u inkovito omogo ijo uspešno zaklju eni procesi žalovanja. ob izgubah – in pri prisilno priseljenih gre za že omenjene mnogotere izgube – se pojavi proces žalovanja. Cook in Dworkin žalovanje opredelita kot intrapsihi ni proces ponovnega vzpostavljanja ravno- težja po izgubi (v nurmi in Williams, v Figley, Bride in Mazza, ur., ). Pri procesu žalovanja gre po kübler Rossovi ( , [ ]) za pet stopenj. ve ina avtorjev jo še vedno citira kot tisto, ki je prva pisala o teh stopnjah. Po omenjeni avtorici se najprej pojavi zanikanje izgube ali izgub. eprav predstavlja zanika- nje prvo stopnjo procesov žalovanja, se pogosto pojavi tudi v drugih stopnjah. Drugo stopnjo predstavlja jeza, ki se pojavi, ko se prva stopnja ne more ve vzdrževati. Pojavi se jeza, zavist in sovraštvo, da se je ta izguba mogla zgoditi prav nam. Pri prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v sloveniji je bila jeza seveda usmerjena na srbe kot tiste, ki so bili v vojni v Bosni in Hercegovini agresorji. sledila je tudi jeza na mednarodno skupnost, ki tako dolgo ni storila ni u inkovitega, da bi se vojna v njihovi domovini kmalu kon ala. tretjo sto- pnjo predstavlja pogajanje, barantanje, ko oseba umirjeno prosi, da bi se vojna na primer kon ala. oseba, ki je doživela izgubo, se trudi storiti, kar je v njeni najboljši mo i, da bi bila potem nagrajena za to. verni ljudje pogosto obljubijo bogu dobra dejanja, da ne bi bili ve prizadeti. etrta stopnja je depresivnost. Jezo pogosto zamenja ob utek izgube in slabe možnosti za prihodnost. kadar prizadeta oseba uspe izgubo izraziti, potem hitreje pride do zadnje stopnje, ki je sprejetje izgube. Po Freudu pa se proces žalovanja uspešno zaklju i, e žalujo i svojo energijo investira v nov objekt ( ). v begunski situaciji so prav možnosti integracije tiste, ki prisilno priseljenemu zagotavljajo (ali ne, e u inkovite integracije ni) objekte, kjer lahko na novo investira svojo energijo in doživlja možnost prihodnosti. sklepamo lahko, da procesi integracije pomagajo prisilno priseljenim zaklju evati procese žalovanja. ker se prisilno priseljeni v sloveniji niso smeli zaposlovati deset let, so bile njihove možnosti za prihodnost slabe. Prihodnost so celo desetletje doživljali kot nekaj zelo negotovega, kot bodo pojasnile njihove izjave v nadaljevanju poglavja. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo EtnoGRAFIJA: PERCEPCIJE PsIHološkE IntEGRACIJE PRIsIlno PRIsElJEnIH v tem poglavju me bodo zanimale percepcije integracije prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v sloveniji. v štirinajstih letih terenskega dela med njimi nisem naletela niti na enega izmed njih, ki se ne bi želel integrirati. seveda se njihove želje razlikujejo od osebe do osebe v skladu s stopnjo izobrazbe in zlasti s starostjo, vendar pa si je tudi nepismena ostarela ženska, ki ni želela veliko stikov s slovenci in ni iskala zaposlitve zase, vse to želela za svojega od- raš ajo ega sina. Želela je, da v sloveniji doštudira, najde službo, najde dekle itd. in da ekonomsko poskrbi tudi zanjo (mož ji je umrl med vojno v Bosni in Hercegovini). njihove zgodbe pripovedujejo o tem, ali se po utijo psihološko integrirane ali ne. kvalitativna analiza ob utkov integracije je namre po mnenju mnogih avtorjev tisti pokazatelj, ki odlo a o tem, e lahko govorimo o psihološki integra- ciji in o u inkovitosti integracije nasploh. Drugi pokazatelji, kakor je na primer stopnja zaposlenosti, ekonomski standard in stopnja politi ne participacije, namre ne zadostujejo. Dejstvo pa je, da so razli ne dimenzije integracije med seboj povezane in rezultati ene dimenzije okrepijo drugo. Naselitev vsebine pripovedi prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine so se z leti spre- minjale. ko so prihajali v slovenijo, so se njihove zgodbe zlasti osredoto ale na vojne grozote, ki so jih doživeli, ali pa so jih doživeli njihovi sorodniki, prijatelji in znanci, pa so pred njimi pobegnili. ker je beg v begunstvo velik stres, ki je bil poln nevarnosti, so pripovedovali tudi o njem. Pogosto so be- žali z avtobusi, v katere so vstopali srbski vojaki in zahtevali denar. zna ilno za prisilno priseljene je, da so zbežali tisti, ki so imeli nekaj privar evanega denarja, drugi so bili prisiljeni ostati v domovini. Razen tistih seveda, ki so se odlo ili, da jo branijo, in so doma ostali zato. Pot v begunstvo je bilo namre treba pla ati. nekateri so pla ali tudi za ilegalen prebeg, saj so nekatere države (med njim za nekaj asa tudi slovenija) zaprle meje in prisilno priseljenih niso bile pripravljene sprejeti. za vse informatorje je bilo zna ilno, da so mislili, da so prišli za kratek as. Menili so, da se bo vojna situacija v Bosni in Hercegovini hitro umirila in se bodo lahko vrnili domov. nih e ni pri akoval, da bo vojna trajala nekaj let. skupna zna ilnost pripovedi prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v sloveniji po prihodu in v prvih letih po prihodu je hvaležnost sloveniji, da jih je sploh sprejela in nastanila. v prvih letih begunstva, ko je vojna v Bosni in Hercegovini še trajala, so veliko pripovedovali o spopadih Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo na vojnem obmo ju. akali so, da se spopadi kon ajo, da bi se lahko vrnili v domovino. veso iz klju a je prišel v slovenijo kmalu po za etku vojne v Bosni in Hercegovini. Rojen je bil leta . Prišel je z mamo, o e je ostal na bojiš u. za njim se je izgubila sled, danes velja za enega od pogrešanih. upanje, da je še živ, je z leti zamrlo. ko je prišel v slovenijo, sta se z mamo nastanila v izpraznjeni vojašnici nekdanje jugoslovanske armade v Mariboru. Bila sta brez vsakega dohodka, mama je bila nepismena. osnovno šolo je kon al z odli nim uspehom. Želel se je vpisati na ekonomsko šolo, vendar ga kljub odli nemu uspehu niso sprejeli. obiskoval je zdravstveno šolo, ki pa ga ni zanimala. svoj odnos do integriranosti v slovensko družbo je ozna il z naslednjimi besedami: Nisem hotel na gimnazijo, saj nisem želel ostati brez poklica. Želel bi obiskovati ekonomsko šolo, pa me niso sprejeli, zato sem zelo nezadovoljen. Prav tako me zelo moti, ker se moram v begunstvu kar naprej seliti. Z mamo sva se morala preseliti že petkrat, ko so zapirali begunske zbirne centre. Najtežja je bila selitev iz Maribora v Ljubljano, saj sem moral zamenjati šolo. Zelo pogrešam vse prijatelje iz Bosne in Hercegovine. Imam noro otroštvo. V prostem času v glavnem berem. Problem pa je, ker so v zbirnem begunskem centru v glavnem na voljo verske knjige. Včasih berem tudi angleške knjige. V begunstvu sem začel pisati poezijo, nekaj pesmi je bilo že objavljenih. Ne vem, kaj bo z nami. Toliko je bilo mirovnih procesov, pa se nič ni zgodilo.5 njegova mama pa je pripovedovala: Želim, da Veso konča šolo in da šolanje nadaljuje na fakulteti. Najhuje je, ker je vsak dan v begunstvu isti. Dolgočasno je. Dan za dnem je brez upanja. Kam naj se vrnemo? V Bosni nas pozivajo, naj se vrnemo, a nimamo kam. Ko bo konec šolskega leta, bo spet konvoj za vračanje. UNHCR da 20 do 0 DM po osebi. V Ljubljani živi neki Anglež, ki ima kombi in za prevoz v Bosno in Her- cegovino računa 50 DM po osebi. Nimam toliko denarja, niti se nimam kam vrniti. Šla bi v Bosno in Hercegovino tudi v barake, če bi obstajale. Podobne probleme imajo tudi begunci, ki so se nastanili v Nemčiji. Na tisoče se jih mora vrniti, a nimajo kam. Šla bi v Bosno in Hercegovino tudi zato, da bi se otrok namestil v eni šoli, ne pa da se moramo preseljevati iz enega zbirnega centra 50 Zaradi zaščite informatorjev so imena in kraji spremenjeni. Drugi podatki so točni. 5 Ker je bil zelo nezadovoljen z obiskovanjem srednje zdravstvene šole, sem poklicala rav- natelja ekonomske srednje šole v Ljubljani in ga vprašala, zakaj ga niso sprejeli, saj je bil v osnovni šoli odličen. Ravnatelj je bil zelo prijazen, v eni minuti je bilo urejeno in Veso se je lahko prepisal na ekonomsko šolo. Škoda le, ker to ni uspelo že njemu prej in je moral nekaj časa ves nezadovoljen obiskovati šolo, ki ga ni zanimala. Toda Veso ni bil edini otrok prisilno priseljenih s takimi problemi. O izobraževanju pišem v poglavju o sociokulturni integraciji . Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo v drug center. Zdaj preseljujejo v zbirne centre v Ribnici in Postojni, problem tam pa je, da ni vseh srednjih šol. V Mariboru sem dobila 7000 SIT (29 EUR, op. N. V.) na mesec za šolanje sina in 0.000 SIT (25 EUR, op. N. V.) na leto, da sem mu kupila knjige. To je bil ves denar, ki sva ga imela. V zbirnem centru dobimo pol kile kruha in pol litra mleka na osebo na dan in kosilo, ki ga skuhajo v SCT. Hrana je slovenska in zanič. Kadar imam možnost, skuham našo bosansko hrano. Včasih so nam Italijani pošiljali pakete s hrano. Zdaj ne bo več paketov tujih donatorjev s hrano in oblačili. Veliko so nam pomagali. Italijani so zelo pogosto prihajali v zbirni center. Tudi drugače nihče več ne prihaja v zbirni center, nič več se ne dogaja. Azra se je rodila leta v srebrenici. Pred pokoli v rojstnem kraju je zbežala skupaj z mamo, dvema sestrama in bratom. o e je ostal na bojiš u. Pol leta niso vedeli ni esar o njem, niti tega ne, e je še živ. Potem so zvedeli, da je bil ranjen. zaradi poškodbe se jim je pozneje pridružil v begunstvu v sloveniji. Azrina mama je bila v domovini gospodinja, navajena je bila skrbeti za dom in družino, kar je vzorno opravljala tudi v situaciji prisilne preselitve v slovenijo. eprav ni bila zaposlena, je vedno našla denar za material za peko peciva. Pogosto je gostila tuje prostovoljce. ko si je mož opomogel, je pomagal v eni od ljubljanskih zelenjavnih trgovin prebirati in natovarjati sadje. Delo je bilo zelo slabo pla ano, a številna družina je imela tako vsaj nekaj prihodka. Po navadi je lahko iz službe prinesel tudi sadje. Denar so potrebovali tudi za to, da so pla evali Azrino šolanje v zagrebu. kot ve ina otrok, ki so redno obiskovali šolo, je tudi Azra z ve upanja doživljala bivanje v situaciji prisilne priselitve, tak je bil tudi njen odnos do prihodnosti. V Slovenijo nismo mogli prebežati, saj je zaprla svoje meje. Šli smo ilegalno v Švico, od tam pa so nas vrnili na meji. Spet smo poskušali v Slovenijo, a ni šlo. Odšli smo za dvanajst dni v Trst, potem pa nam je Urad za priseljevanje in begunce končno omogočil vizo. Že od malega sem želela postati bula.52 Nadela sem si dimije in ruto in govorila, da sem bula. Samo ženske in oče, brat, mož, dedek in stric lahko vidijo buline lase, zato vseskozi nosim ruto. Obiskujem medreso, ki je srednja verska šola za muslimane v Zagrebu. Hoteli so, da se vpišem na tekstilno šolo, a me ni zanimala. V tekstilni šoli sem preživela pol leta. Mama ni želela, da se vpišem na medreso na Dunaju, saj je dejala, da se bomo kmalu vrnili v Bosno in Hercegovino. Ko so leta 99 odprli medreso v Zagrebu, sem se takoj vpisala. V šoli imamo dvaindvajset predmetov, od tega je pet tujih jezikov. Učimo se latinščino, angleščino, nemščino, arabščino in turščino. Po dokončani medresi se lahko vpišem na katero koli fakulteto. Želim se vrniti v Bosno in Hercegovino. Kot bula bi lahko tam učila otroke verouk in pripravljala mrtve za pokop. V 52 To je v Bosni in Hercegovini religiozna inštruktorica za ženske. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo medresi smo se učili, kako potega pogreb ( dženaza). Lahko bi bila tudi tajnica v Islamski zajednici ali profesorica jezika, če bi dokončala fakulteto.5 leila se je rodila leta v Bosanski Gradiški. v zbirni begunski center v Celje je prišla skupaj s šestmese no h erko, kjer sta živeli sami brez drugih lanov širše družine. ni vedela, kaj bo z njo, kdaj in kam se bo sploh lahko vrnila. Zbežala sem šele takrat, ko se je nasilje že začelo. Prej sem slišala novice o tem, kaj se je dogajalo, a jim nisem verjela. Srbi so jemali materam otroke iz rok in jih metali v reko. Nekatere so se iz obupa vrgle za njimi. Dojenčke so dajali tudi v mešalce za beton. Pobijali so ženske, moške in otroke. Beg v begunstvo je bil zelo nevaren, saj smo se vseskozi bali, da nas bodo ujeli. Pobegnila sem skupaj s še nekaterimi iz našega mesta. Na begu nam je primanjkovalo hrane in vode. Svoji hčerki sem pogosto zavezala usta, da ne bi jokala, saj bi jok lahko slišali srbski vojaki. Iz naše skupine so srbski vojaki ujeli neko žensko in jo posilili. Srečo imam, da sva živi in zdravi prišli v Slovenijo in da so nas tu sprejeli. Rada bi se vrnila v Bosno in Hercegovino, a se bojim, da bo spet prišlo do nasilja. Mevlija se je rodila leta v Bijelini ob reki Drini, na meji med srbskim in bosanskim delom Bosne in Hercegovine. v slovenijo je prišla aprila . najprej so šli v ateške toplice in so si pla ali bivanje tam, saj so mislili, da bodo prišli le za nekaj dni in se bodo lahko kmalu vrnili domov. najprej ni rada govorila o sebi, pozneje pa se je razgovorila. Dejala je, da so na za etku begunstva pogosto prihajali v zbirni center snemat tudi tujci, pa so informaci- je pogosto obrnili proti njim. njen o e ni živel z njimi v begunskem zbirnem centru, saj je bilo zelo malo prostora. Že pred za etkom vojne v Bosni in Her- cegovini je bil zaposlen v sloveniji in je tudi zdaj še vedno stanoval v samskem domu. tem migrantom je bilo prepovedano spati v zbirnih centrih, e so jih dobili, so morali pla ati denarno kazen. Brez njegovega dohodka bi družina težko preživela, saj nastanjeni v zbirnih centrih niso dobivali denarne pomo i. Mevlija je pripovedovala: Najprej so Srbi napadli Bijelino, potem Zvornik. Zavzeli so mesto in nas tri do štiri dni psihološko ustrahovali. Ko smo bežali, smo morali pustiti vse stvari in hišo. Srbski vojaki so ponoči ubijali in ropali po hišah. Ljudem so dejali, da na svojih domovih nimajo več ničesar iskati. Naše hiše niso razrušili, le zavzeli. Še 5 V Bosni in Hercegovini (tradicijo so ohranjali tudi v begunstvu v Sloveniji) je za pripravo telesa umrlega in za samo pogrebno šego značilna delitev po spolu. Če umre ženska, njeno telo pripravi za pokop bula. Če pa umre moški, njegovo telo pripravita hodža, religiozni učitelj v srednji šoli, ali imam, prav tako religiozni vodja. Beseda imam izvira iz arabščine, beseda hodža pa ima nacionalno, politično konotacijo. Pogreba ( dženaze) se lahko udeležijo le moški. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo po koncu vojne so v njej živeli Srbi. Na srečo sem imela srbskega prijatelja iz Beograda, ki je šel v našo hišo in prinesel moje šolske dokumente. Največji problem v begunstvu v Sloveniji je, ker ni nič dela. Stari oče je v bolnišnici, ker nima nič za delat. Zdelali so ga živci. On je vedno doma nekaj delal. Tako kot mi vsi. Nedelo je postopoma spremenilo tudi mamo, ni več taka, kot je bila. Nekaj mesecev sem delala honorarno na črno v neki ljubljan- ski vrtnariji. Z menoj so bili zelo prijazni in so me naučili delati. Vendar pa je bilo to sezonsko delo, zdaj ga ni več. Končala sem srednjo trgovsko šolo, pa se ne smem zaposliti. Včasih se razjočem, ko se spominjam, kako dobro smo včasih živeli. Tega se nikdar ne da pozabiti. Zdaj pa je vse odvisno od tega, če je tvoja hiša okupi- rana ali ne. Poleg tega nas imajo mnogi Slovenci za manjvredne, čisto drugače nas vidijo, kot smo v resnici. Včasih pa so tudi naši sami krivi za to, saj se ne obnašajo kulturno, a ne bi se smelo ocenjevati po posameznikih. Sprašujem se, zakaj me prijatelji Srbi niso prej opozorili na to, kaj se bo dogajalo, če so vedeli. A niso oni krivi za to, kar se je dogajalo. Prišli so Arkanovi plačanci in zavzeli Bijelino. Bogate ljudi so ubijali. Poznam družino, katere žensko so po porodu posilili tako kot njeno mamo, ubili so očeta, dojenček je preživel. Nage ženske so odpeljali in pustili v srbski vasi na cesti. Vrnile so se polne brazgotin. Mi smo odšli takoj drugi dan, ko smo po radiu slišali za ta primer. V enem trenutku se je vse izbrisalo. Kakšen šok, ko imaš enkrat vse in potem nič. In koliko časa traja, da se človek privadi na novo državo. Zlasti težko je bilo na začetku. Ko sem na začetku prišla v trgovino, nisem nič govorila, da ne bi videli, da sem begunka. Zdaj živimo brezciljno, kot živali, saj lahko samo še sedimo, se uležemo in jemo. Nekateri lažje živijo brez cilja, jaz ne. Velikokrat si želim, da bi bila drugačen človek. tomislav je po narodnosti Hrvat. Rodil se je leta v tesli u. v slove- nijo je prišel maja skupaj s štiri leta mlajšo sestro in mamo. tomislav je povedal: Takrat so začeli ovirati civiliste, tvegano je bilo oditi v mesto, če si bil druge narodnosti, so te lahko ulovili in poslali v taborišče. Srbi so iskali orožje, kot da smo mi njih napadali. Hišo so nam oropali, porušili in zažgali. Najtežje je biti begunec, ko moraš vse pustiti in vzeti samo tisto, kar lahko neseš v svoji roki. Nobeden od nas ni bil prej v Sloveniji. Na začetku smo se počutili zgubljene, kot da ne veš, kdo si, kaj si. Kot da se moraš boriti z zavezanimi rokami. Najprej smo prišli k bratu v samski dom, saj je že prej delal na žele- znici v Ljubljani. V Bosni in Hercegovini so imeli Srbi privilegij za zaposlovanje. Večinoma so bili na oblasti na občinah in na policiji. Tudi komunisti so bili večinoma Srbi. Oče se nam je pozneje pridružil v Sloveniji, a se ni mogel privaditi, odšel je nazaj v Bosno in Hercegovino. Zdaj je v pokoju, izgubil pa je vse, kar je imel. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Mami je malo lažje v begunstvu, zamoti se, ko skrbi za družino in kvačka prte. Ko smo prišli v Ljubljano, so ji Italijani pomagali prodati nekaj prtov. Hrana je sicer slovenska v zbirnem centru, a mama ali sestra včasih še kaj spečeta. Na žalost je hrana slaba, že leta kuhajo eno in isto. Dobro pa je, da imamo toplo vodo in da je mogoča higiena. Včasih je samo treba malo počakati, da se bojler segreje, če ga kdo sprazni. Tudi policija kontrolira, če kdo dela na črno. Na začetku so velikokrat prihajali v zbirni center, zdaj pridejo le še poredko. Včasih je bila okrog centra ograja in smo morali upravniku povedati, za koliko časa gremo ven, če smo hoteli zapustiti center. Zdaj to ni več potrebno. Izkušnje podaljšane liminalnosti e upoštevamo van Gennepovo pisanje o liminalni stopnji obredov prehoda, lažje razumemo, kako se prisilno priseljeni po utijo v sloveniji oziroma so se po- utili do avgusta leta , ko jim je bila zagotovljena pravica do dela. e so po opredelitvi van Gennepa obredi prehoda »tisti obredi, ki spremljajo spremembo prostora, stanja, socialne pozicije in starosti«, potem so za prehod zna ilne tri stopnje: separacija, liminalnost in ponovna vklju itev (turner : ). za drugo stopnjo (liminalnost) je zna ilna negotovost, saj je prisotnih ne- kaj zna ilnosti iz preteklosti v novi situaciji, hkrati z nekaterimi zna ilnostmi prihodnosti. situacija pa ni stabilna, saj še ni doseženo stabilno stanje ponovne vklju itve, kjer so norme, eti ni standardi, vloge in dolžnosti to no opredeljene. turner je ta koncept razvijal še naprej in napisal: Osebe na liminalni stopnji niso niti tukaj niti tam; so ujete med pozicijami, ki jih določa pravo, šege, konvencije in slovesnosti … Liminalne osebe kot neofiti pri iniciaciji ali obredih, v puberteti so predstavljeni, kot da nimajo ničesar … Videti je, da so zreducirani na uniformno stanje … (99: ). e uporabim besede Malkkijeve, za mnoge prisilno priseljeni postanejo samo »utelešenost iste loveškosti« ( b). za asni status prisilno priseljenih zelo spominja na liminalno stopnjo. vendar pa je situacija precej slabša kakor pri obredih prehoda pri predindustrijskih ljudstvih. Prisilno priseljeni namre ne vedo (oziroma deset let niso vedeli), ali bo sploh sledila integracija v drža- vo sprejema ali pa reintegracija kot stopnja ponovne vklju itve v domovino. Poleg tega ostane vprašanje, zlasti v situaciji prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine, e repatriacija sploh lahko pomeni trdno stopnjo vklju itve, saj medetni ni odnosi tudi po vojni še niso popolnoma urejeni, prav tako je v Bosni in Hercegovini -odstotna brezposelnost. obnova Bosne in Hercegovine se dogaja po asi. Medkulturni podatki potrjujejo etnografsko evidenco o univer- zalnosti podaljšanih liminalnih izkušenj prisilno priseljenih (prim. Eastmond, Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo , Malkki, idr.). Prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine v sloveniji tako živijo med spomini, ki jih vežejo na domovino, in svojim življenjem v sloveniji. to življenje pa je le za asno, kot neka priprava za vrnitev, za katero se ne ve, kdaj se bo zgodila, e se sploh bo. Dejstvo, da so bili prisilno priseljeni vseskozi v napetosti, e se bo zaprl njihov center in se bodo morebiti morali v begunstvu spet preseliti, je še okrepilo njihove ob utke podaljšane liminalnosti. ta negotovost je še pove evala dodaten psihološki stres in je bila rezultat pogostih dezinformacij ali pa informacij o podaljšanju za asne zaš ite ali zapiranju zbirnega centra, ki so pogosto prišle tik pred zdajci. namen pomanjkanja informacij ali dezinformacij je bil v tem, da bi se im ve ljudi »prostovoljno« vrnilo v Bosno in Hercegovino. Pozitivni ob utki do lastne tradicije so bili v asu po prebegu okrepljeni tudi zato, ker je Bosna in Hercegovina postala neodvisna država. to in pa dejstvo, da je bila v njihovi domovini vojna, je spodbudilo patriotska ustva. vendar pa se je njihov ponos na Bosno in Hercegovino ohladil kmalu po koncu vojne. zlasti so bili razo arani, da se vrsto let po vojni niso uresni evale tiste dolo be Daytonskega sporazuma, kjer je bilo dolo eno, da se vsak vrne na svoj dom. omenjena patriotska ustva pa so delovala preventivno, saj so pripomogla k pozitivni samopodobi, ko so ustvarjali nove stike v sloveniji. v patriotizmu je bilo namre implicitno, da je dobro, e si Bosanec (vre er, ). ne smemo namre pozabiti, da so prisilno priseljeni prihajali v slovenijo v velikem številu kmalu zatem, ko se je slednja odcepila od Jugoslavije. Pre- vladujo i sentiment v sloveniji je bil, da bi se pozabila jugoslovanska skupna zgodovina in da bi se pridružili Evropski uniji. tudi zato so nekateri slovenci sprejeli prisilno priseljene na ksenofoben na in, tako kot že prej ekonomske migrante iz drugih republik nekdanje Jugoslavije. vendar pa so bile ksenofo- bi ne reakcije na sre o omejene samo na dolo en segment slovenske populacije. Mnogi slovenci so do prisilno priseljenih reagirali so utno. Po javnomnenjski raziskavi iz leta je , % slovenskih anketirancev pomagalo in dalo razli ne donacije prisilno priseljenim, , % se jih je strinjalo z odlo itvijo slovenske vlade, da se je odlo ila sprejeti tako veliko število prisilno priseljenih in jim dala za asni status (toš, ur., : ). eprav se je ve ina anketirancev strinjala, da so prisilno priseljeni upravi eni do dolo ene kakovosti življenja, jih je bila velika ve ina ( , %) proti temu, da bi se prisilno priseljeni za stalno naselili v sloveniji. Javnomnenjske raziskave so tako precej v skladu z vladno retoriko in strate- gijami, zato ni udno, da so se za eli ustvarjati pogoji za u inkovito integracijo šele po desetih letih bivanja prisilno priseljenih v sloveniji. vsebina pripovedi informatorjev se je z leti spreminjala. Po približno petih letih bivanja v sloveniji so postajali manj zadovoljni, saj jim ni zagotovila mo- žnosti zaposlitve. ta problem je postajal iz leta v leto bolj pere . naj ilustriram, kako so prisilno priseljeni ob utili odsotnost u inkovite integracije oziroma podaljšano liminalnost s pripovedjo Ramele in velise. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Ramela se je rodila leta v vasi blizu srebrenice. Moža ji je dolo il njen o e, kar je težko sprejela, vendar se je nanj navadila in rodili so se jima trije otro- ci. Mož je ostal na fronti v srebrenici, pozneje se jim je pridružil v begunstvu v sloveniji. Ramela je bila v domovini gospodinja, v sloveniji je ve let pomagala slovenskim družinam pri gospodinjstvu. njen mož prav tako dela na rno in kdaj pa kdaj najde kakšno priložnostno delo. Cela družina je živela nekaj let v eni sobi v zbirnem centru na vi u. soba je bila hkrati spalnica, dnevna soba in kuhinja. nekaj let pred zaprtjem centra pa so dobili še eno sobo, ker so se nekateri izmed prisilno priseljenih preselili nazaj v Bosno in Hercegovino in je bilo v zbirnem centru malo ve prostora. osebno poznam Ramelo od leta . Avgusta me je obiskala in za ela pripovedovati, ne da bi ji jaz na za etku postavila kakršna koli vprašanja: Če bi nam vsaj (Urad za priseljevanje in begunce, opomba N. V.) povedali, kako dolgo še lahko ostanemo v zbirnem centru. Če bi moji otroci in jaz vsaj vedeli, kaj nas čaka. Vsi si želimo isto. Zame je najtežje prav to, da ne vem, kako dolgo bom še lahko ostala v zbirnem centru. Ali je to res samo do oktobra ali dlje! Če bi vedela, bi poskusila poiskati kakšno stanovanje zase in za svojo družino. Če se bomo spet preselili, bodo otroci morali v drugo šolo. Vendar pa so v zbirnem centru tudi druge družine, ki bi rade dobro poskrbele za svoje otroke. Zakaj so nam rekli, da se bomo morali ta mesec preseliti iz zbirnega centra? Če hočejo, da se preselimo do prvega septembra, zakaj nas že niso preselili? Tako bi se vsaj že nekje nastanili. Mogoče bi bila to Bosna, mogoče bi bilo to kje v Sloveniji, tako da bi moji otroci lahko kam hodili v šolo. Ne pa da bodo otroci hodili v eno šolo en mesec, potem pa v drugo. Na nikogar nisem jezna. Me pa boli, zares me zelo boli, pa nisem jezna na Urad ali na vlado. Nikogar ne moremo kriviti. Vendar, zakaj našega problema že končno ne rešijo? Zakaj nam ne povedo, do kdaj bomo še begunci? Mogoče bi kdo zaprosil za delovno dovoljenje, saj bi tudi jaz, pa ne vem, kaj bo potem. Ne vem, kako se bomo vrnili. Nisem več preveč mlada. In naši otroci hodijo v šolo. Tudi moj mož bi zaprosil za delovno dovoljenje. Zakaj nam ne dajo vsaj stalnega bivanja? Zakaj nam niso povedali, do kdaj bomo imeli status begunca in roka, do katerega lahko ostanemo tukaj? Lansko leto so nam že rekli, da se bomo morali preseliti, to pravijo tudi letos. Morali bi poskušati razumeti našo situacijo. Zakaj nam ne rečejo, da moramo v Bosno, čeprav tam nimamo ničesar in se nimamo kam vrniti? Toda če bi se oni tako odločili, bi morali iti. Kaj bi ti storila, če bi živela tukaj deset let? Aprila bomo tukaj že deset let! Ali ni to že čas, da bi rešili naš problem? Veš, ko je bila vojna na Hrvaškem, mi je neka ženska dejala: ‘Če bi se tri ženske skupaj usedle za nekaj časa, bi problem že rešile’. Mislim, da je res tako, če bi se tri ženske usedle, bi rešile naše probleme v Sloveniji, vse tiste probleme v Sloveniji, ki jih slovenska vlada ni rešila že toliko let. Če bi moja hiša še stala, bi se verjetno že jutri vrnila. Povrhu tega pa nimam nobenih veljav- nih dokumentov za delo. Ljudje smo tako prisiljeni delati na črno za zasebna Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo podjetja. Včasih delamo tudi po dva meseca in ne dobimo plačila. Saj nikogar ne moremo tožiti, ker nimamo veljavnih dokumentov za delo. Namesto da bi nam plačali, včasih celo rečejo (delodajalci, opomba N. V.), da delamo brez dokumentov in da bodo poklicali policijo. To se dogaja, namesto da bi nam plačali, zlasti kadar želimo dobiti svojo plačo. Kdo pa nam bo dal stanovanja v najem, če nimamo dovoljenja za delo? Nihče, če se ne moremo zaposliti. Ali bi ti dala v najem taki osebi stanovanje? Težko. Tako pač je … Jezna sem, ker ne rešijo našega problema in rečejo ali Bosna in Hercegovina ali Slovenija … velisa se je rodila leta . v slovenijo je iz Bosne in Hercegovine pobe- gnila že leta . Prišla je s sinom in možem. ko so prispeli, so jih namestili v velike hale, ki jih je organiziral Rde i križ. kmalu pa so jih premestili v zbirni center v Celje. Živeli so v sobi, ki je bila velika petnajst kvadratnih metrov. na za etku jih je bilo v sobi pet, saj so zaradi pomanjkanja prostora tja naselili še eno družino. zadnjih nekaj let pa družina živi sama v sobi. eprav sta z možem univerzitetno izobražena, se v sloveniji nista smela zaposliti. njun sin je kon al srednjo kemijsko šolo, vendar tudi on ne najde zaposlitve. njegove prošnje za delo stalno zavra ajo, kot razlog navajajo, da nima slovenskega državljanstva. Družina preživi s skromno vsoto denarja, ki jo dobi mož, ko od asa do asa dobi kakšno priložnostno delo. veliso sem prvi spoznala leta . Med bivanjem v zbirnem centru pa je zbolela za astmo. Želela bi pomagati vsaj kakšni slovenski družini pri gospo- dinjstvu, vendar se v Celju tako delo težje najde kot v ljubljani. z veliso sem se ponovno pogovarjala . marca . tudi tokrat na za etku nisem postavljala vprašanj, poslušala sem njeno pripoved: Neka ženska je prišla pred nekaj dnevi v naš zbirni center in nam povedala, da lahko ostanemo do septembra, potem pa bomo dobili nekakšne dokumente. Dejala je, da še ne ve točno, katere dokumente bomo dobili, a da se bo vrnila čez en mesec in nam bo sporočila.5 Begunci iz nekdanje Jugoslavije na Švedskem in v Nemčiji so dobili dr- žavljanstvo po petih letih. Tukaj dobiš 50 EUR, če se odločiš vrniti v Bosno in Hercegovino, kar pa ni dovolj za stroške tovornjaka. Strah nas je, da ne bomo imeli dovolj denarja za najem stanovanja. Poleg tega pa so v Bosni in Hercegovini higienski pogoji zelo slabi. Vsi tisti, ki v naši domovini ne najde- jo zaposlitve, zelo težko živijo. Tukaj pa so nas vsi pozabili. Nihče nas več ne obišče. Če kdo že pride, gre samo v pisarno. Če iščemo službe, nam rečejo, da 5 Pozneje sem ugotovila, da je bila ta ženska pravnica, ki sodeluje z neko nevladno orga- nizacijo v Ljubljani. V zbirni center je prišla sama in govorila o odločitvah, ki jih Urad za priseljevanje in begunce še ni sprejel, takrat še niso niti vedeli, kaj bodo sprejeli. Tako širjenje dezinformacij civilne družbe je bilo redko, večina nevladnih organizacij je namreč dolga leta spodbujala bivši Urad za priseljevanje in begunce, da bi dajal točne in pravočasne informacije. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo potrebujemo slovensko državljanstvo. V enem izmed sosednjih vrtcev so hoteli 20 EUR za varstvo otroka. Razlog je bil v tem, ker je mama začasna begunka in nima slovenskega državljanstva. Najtežja situacija pa je za odrasle. Nisem še za v pokoj, vendar pa nismo prilagojeni slovenski družbi, saj se deset let nismo mogli zaposliti. Tudi če dobim delovno dovoljenje, ne vem, če sem še sposobna delati, saj se nisem smela zaposliti deset let. Postali smo pasivni in bolni. Mladi, ki so v Sloveniji končali šolo, se bodo lažje prilagodili, če bodo dobili pravico do dela. V zbirnem centru imamo žensko, ki je prišla v Slovenijo leta 992 kot začasna begunka. Njen mož je že prej delal v Celju nekaj let. Imel je majhno plačo in vseskozi živel v samskem domu, ona pa v zbirnem centru. Prva leta prisilne preselitve je dobivala hrano v zbirnem centru, pred nekaj meseci pa ji hrane niso hoteli več dati in dejali, da lahko zanjo poskrbi njen mož, čeprav je imela ona še vedno status začasne begunke. Z možem pa se ni najbolje ra- zumela in za nekaj časa je celo odšel in ni imela nobene hrane. Pritožili smo se upravniku zbirnega centra in spet je začela prejemati hrano. Žal nam je, ker nismo šli na Švedsko ali v Nemčijo. Naše življenje je zdaj še težje kot na začetku … Kljub temu pa nas preteklost ne zanima, radi bi vedeli, kakšna bo naša prihodnost. Veliko se govori o tem, vendar nimamo točnih informacij. Ne povedo nam (Urad za priseljevanje in begunce, opomba N. V.), kako bodo rešili naš problem. To je prikrita repatriacija. Očitno želijo, da se vrnemo v Bosno in Hercegovino, vendar nas nočejo pregnati s silo. na tiso e prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v sloveniji se je sicer vrnilo v domovino, nekaj manj kakor pa se jih je odlo ilo ostati tukaj. vendar pa je tudi za njih sedanjost težavna, prav tako prihodnost, saj še vedno utijo posledice tega, da se deset let niso smeli zaposliti. nekateri so zaradi desetletne prepovedi zaposlovanja postali težje zaposljiva kategorija, saj nimajo ve zaupanja vase, da bi še lahko opravljali delo, ali pa so zgubili upanje, da bi delo dobili, saj delo iš ejo tudi slovenci in slednji ga lažje dobijo kot prisilno priseljeni. Mnogi so v tem asu zboleli ali ostareli in se ne po utijo ve zmožne za delo. ob asno se kateri od njih tudi vrne v Bosno in Hercegovino, saj se tukaj ne more ve preživljati. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo soCIokultuRnA IntEGRACIJA Izobraževanje v prvem begunskem letu v sloveniji je bila organizirana za otroke, ki so se prisilno preselili iz Bosne in Hercegovine, osnovna šola posebej za njih. šolsko leto / se je tako v šolah za prisilno priseljene za elo decembra . Prostorske in druge materialne pogoje so pomagale urejati ob ine. v teh šolah so pou evali prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine. Problem pa je bil, ker nekateri izmed njih niso imeli pedagoške izobrazbe. za svoje delo pa so dobili skromno pla ilo, ki so ga prispevali tuji donatorji, zlasti Mednarodna islamska organizacija za humanitarno pomo (IRo). nekaj manjših sredstev je bilo zagotovljenih iz prora una Republike slovenije, prispevali pa so jih tudi visoki komisariat združenih narodov za begunce, unICEF in zavod za odprto družbo – fundacija soros. segregacijsko obliko šolanja je Ministrstvo za šolstvo in šport pojasnilo z naslednjimi besedami: Odločili smo se za vzpostavitev vzporednega izobraževalnega programa, ki ni vključen v šolski sistem Republike Slovenije. Otroci tako niso vključeni v naš obvezni šolski program, saj bi bila taka integracija prvi korak k asimilaciji teh otrok, tega pa nočeta ne slovenska ne bosanska vlada. Ker pouk za otroke poteka v njihovem maternem jeziku, sta nacionalna in kulturna identiteta teh otrok ohranjeni. In ko se bodo vrnili v domovino, bodo lahko normalno zaživeli (Doupona Horvat, Verschueren, Žagar, 99: ). o itno je, da so tudi slovenski uradniki pri akovali, da bo vojna trajala le nekaj mesecev, in se niso zavedali tega, kar venomer ponavlja Harrell-Bondova, da so problemi begunstva dolgotrajni in da nekateri ostanejo za vedno. slabo se zdi tudi razumevanje integracije in njene pomembnosti za blaginjo ljudi. Po podatkih v omenjeni knjigi Doupone Horvatove, verschuerena in Žagarja so nekateri starši slovenskih otrok pisali pisma na tedanje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, da ne želijo, da hodijo njihovi in otroci prisilno priseljenih v isti razred. Po podatkih tedanjega Ministrstva za šolstvo, znanost in šport so bile v šolskem letu / na petinpetdesetih lokacijah v petinštiridesetih slo- venskih ob inah ustanovljene osnovne šole za prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine. tabela prikazuje stanje v naslednjih letih: Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Tabela : osnovne šole za prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine Šolsko Število Število Število Število Letni učni leto občin šol učencev učiteljev uspeh (%) 1992/3 45 55 5252 362 97 1993/4 32 32 3835 368 95 1994/5** 23 23 2267 307 94 1995/6 1* 101 19 1 98 * v ob ini Postojna ** v šolskem letu / je prisilno priseljenih u encev že obiskovalo slovenske šole stopnjo izobrazbe u iteljev v bosanskih šolah prikazuje tabela . Tabela : stopnja izobrazbe u iteljev v bosanskih šolah Šolsko Število Srednja Višja Visoka leto učiteljev izobrazba % izobrazba % izobrazba % 1992/3 362 67 19 164 45 131 36 1993/4 368 25 7 137 37 206 56 1994/5 307 70 22 128 42 109 36 šole za prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine so bile zlasti primerne za tiste u ence, ki so doživeli veliko vojnih travm in so imeli v begunstvu slabše pogoje. v teh šolah so imeli tudi u itelji izkušnje z vojnimi travmami. Poleg tega jim je tedanje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport organiziralo ve seminar- jev, kjer so obogatili svoje znanje o sprostitvenih tehnikah v šoli, o možnostih prevencije psihi nih travm v šoli itd. na in u enja je bil manj zahteven kakor v slovenskih šolah, kar pa ni odgovarjalo u encem, ki so doživeli manj vojnih travm in so imeli v begunstvu boljše pogoje. Mnogi starši teh otrok so želeli svoje otroke im prej priklju iti slovenskim šolam, da otroci ne bi izgubljali asa z lažjim programom. Pomembna funkcija šole je bila tudi, da je u encem strukturirala as ter jih poleg znanja osredoto ala na nekaj drugega kot vojno v Bosni in Hercego- vini. Problem pa je pogosto nastopil pri u enju, saj mnogi niso imeli prostora za u enje v natrpanih zbirnih centrih. kljub temu pa so po mnenju tedanjega Ministrstva za šolstvo, znanost in šport dosegli razmeroma dober u ni uspeh (glej tabelo ). 55 Podatke za tabele v tem poglavju je posredovalo tedanje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Tabela : u ni uspeh v osnovnih šolah za prisilno priseljene iz Bosne in Her- cegovine Šolsko leto 1992/1993 1993/94 1994/95 1995/96* Število učencev 5459 389 2838 84 Splošni učni uspeh 97 94 94 98 % odličnih učencev 31 29 25 30 % prav dobrih učencev 24 22 23 19 % dobrih učencev 27 26 25 30 % zadostnih učencev 15 18 21 19 % nezadostnih učencev 3 5 6 2 * Postojna v šolskem letu / so se otroci prisilno priseljenih vklju ili v slovenske osnovne šole, razen v Postojni, kjer prostorske razmere niso bile dovolj velike, da bi šole lahko sprejele tako veliko število otrok. Po podatkih tedanjega Mi- nistrstva za šolstvo, znanost in šport je bilo kar % otrok uspešnih v prvem letu šolanja v slovenskih šolah. zna ilno je, da se jim je u ni uspeh v naslednjih letih izboljševal. na splošno so starši slovenskih otrok otroke prisilno priseljenih dobro sprejeli, le % šol je poro alo o negativnem odnosu staršev do prisilno priseljenih. tudi ve ina u iteljev jih je pozitivno sprejela, pojavili pa so se tudi posami ni primeri, ko so u itelji te u ence odklanjali. Po šolah je bila organizirana tudi u na pomo za prisilno priseljene otroke, zlasti za u enje slovenš ine in matematike. v glavnem so to pomo financirali tuji donatorji. Prisilno priseljeni otroci so dobili tudi naslednjo materialno pomo : brezpla ne malice, okoli % u encev je dobilo tudi brezpla na ko- sila (zdravstveno šibki, vklju eni v podaljšano bivanje, posebno zanemarjeni u enci), brezpla ni u beniki so bili na voljo za vse, delna nadomestila za nakup delovnih zvezkov in drugih u nih pripomo kov ter brezpla en prevoz do šole za tiste, ki so ga potrebovali. Prav tako je šola prejela sredstva za kritje stroškov šolskih dejavnosti (ekskurzije itd.) prisilno priseljenih otrok. Dlje kot je trajala bosanska šola, bolj so starši želeli vklju iti svoje otroke v slovenske šole. Pogoji v begunskih šolah namre niso bili najboljši, ni bilo telova- dnic in namenskih u ilnic. zmanjševalo se je tudi število u encev in u iteljev. z ve problemi pa so se sre ali srednješolci, ki se pogosto niso mogli vpisati, kamor so želeli, temve na šole, kjer so bila prosta mesta (zdravstvena, tekstilna, kemijska). zlasti so imeli u enci težave pri tujih jezikih, saj se v domovini niso u ili angleš ine, ampak ruš ino. nekaterim je povzro al težave tudi slovenski jezik in naravoslovno-tehni ni predmeti. nekateri visokošolski zavodi so oprostili prisilno priseljene študente iz 5 Po podatkih tedanjega Ministrstva za šolstvo, znanost in šport. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Bosne in Hercegovine v sloveniji pla evanja šolnin, saj so druga e kot tuji državljani morali pla evati šolnine. Pri šolninah je pomagal tudi visoki komi- sariat združenih narodov za begunce in zavod za odprto družbo. nekdanje Ministrstvo za znanost in tehnologijo pa je štipendiralo nekaj podiplomskih študentov iz Bosne in Hercegovine. Po mnenju tedanjega Ministrstva za šolstvo, znanost in šport sta v šolskem letu / podelila ve študijskih pomo i študentom iz Bosne in Hercegovine tudi Ministrstvo za ekonomske odnose iz Bosne in Hercegovine in tedanje Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. sredstva, namenjena tem študentom, izhajajo iz sredstev, ki jih je Republika slovenija namenila za obnovo Bosne in Hercegovine. leta je prišlo ve je število prisilno priseljenih v slovenijo s kosova. nekaj pa jih je prišlo v slovenijo že prej, saj se je nasilje na kosovu stopnjevalo. v šolskem letu / je sedemindvajset prisilno priseljenih u encev s kosova obiskovalo slovensko osnovno šolo. v drugih krajih v sloveniji pa je slovensko osnovno šolo obiskovalo sedemdeset u encev s kosova. Po eksodusu s kosova spomladi pa jih je bilo skupno že dvesto triintrideset v slovenskih osnov- nih šolah. od tega jih je bila ve ina v ljubljani ( ). Po mnenju tedanjega Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je bilo vklju evanje otrok s kosova v slovenske osnovne šole zaradi nepoznavanja slovenskega jezika težje kot vklju- evanje otrok iz Bosne in Hercegovine. omenjeno Ministrstvo je tudi pripravilo izobraževanje u iteljev, ki so kosovske otroke pou evali, in dodatno pomo za u ence. Poleg tega so poleti organizirali razne poletne šole in tabore, da bi se prisilno priseljeni s kosova lažje vklju ili v slovensko družbo. na taborih so imeli možnost dodatnega u enja slovenskega jezika. slabše kot za otroke pa je bilo na podro ju izobraževanja poskrbljeno za odrasle. Poklicno usposabljanje je organizirala ustanova Fundacija Gea , ob asno pa sta prispevala sredstva v tovrstne namene tudi tedanji urad za priseljevanje in begunce ter unHCR. Zdravstvo tedanje Ministrstvo za zdravstvo je urejalo obseg zdravstvenih storitev za begun- ce, osebe z za asnim zato iš em, za iskalce azila in tujce, ki jim je bila prošnja za azil zavrnjena, a se lahko za asno zadržujejo v sloveniji. Do sprejetja zakona o za asnem zato iš u leta je bilo za asnim beguncem zagotovljeno osnovno zdravstveno varstvo. Problem zdravstvenega varstva je bil v tem, da je šlo v glav- nem samo za nujno medicinsko pomo . tako na primer mladim (in starejšim) prisilno priseljenim zoba niso pozdravili, e jih je bolel, temve so ga izpulili. na podlagi . lena zakona o za asnem zato iš u iz leta je minister tisti, ki dolo i obseg zdravstvenih storitev. ta je odvisen od pravnega statusa, ki ga ima oseba. najve pravic imajo begunci in begunke po Ženevski konvenciji, manj so jih imele osebe z za asnim zato iš em. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo obseg in na in zdravstvenega varstva oseb z za asnim zato iš em je bil naslednji: • Pravica do nujne medicinske pomo i, vklju no z nujnimi reševalnimi prevozi in nujnimi zdravili; • Pravica do nujnega zdravljenja po odlo itvi le e ega zdravnika: o ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje ve jih krvavitev oziroma prepre itev krvavitve; o prepre itev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzro ilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij; o zdravljenje šoka; o storitve pri kroni nih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi nepo- sredno in v krajšem asu povzro ila invalidnost, druge trajne okvare zdravja ali smrt; o zdravljenje vro inskih stanj in prepre evanje širjenja infekcije, ki bi utegnile voditi do septi nega stanja; o zdravljenje oziroma prepre evanje zastrupitve; o zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika; o zdravila s pozitivne liste, ki so predpisana na recept za zdravljenje na- vedenih stanj; o nujni prevozi z reševalnimi in drugimi vozili v tem primeru; • pravica do neodložljivih storitev specialisti no ambulantnih in bolnišni nih dejavnosti; • pravica do zdravstvenega varstva žensk: kontracepcijska sredstva, preki- nitve nose nosti, zdravstvena oskrba v nose nosti in ob porodu. sredstva za zdravstvene storitve je poravnal tedanji urad za priseljevanje in begunce, to so bila sredstva iz prora una Republike slovenije. Znesek tabela prikazuje pregled stroškov zdravstvenih storitev za osebe z za a- 0 snim zato iš em po letih. 3 7 Tabela : Pregled stroškov zdravstvenih storitev za osebe z za asnim zato iš em 8 (v sIt) 3 8 Leto Znesek Leto Znesek Leto Znesek 4 1993 691.807.294,70 1997 522.843.122,13 2001 384.830.233,66 9 1994 821.699.838,43 1998 396.200.085,38 2002 336.999.293,77 6 1995 1.006.300.762,27 1999 381.652.723,54 2003 133.658.187,05 7 1996 812.023.836,78 2000 489.836.816,29 5 57 Podatke o obsegu plačanih zdravstvenih storitev in podatke v tabelah v tem poglavju mi je posredoval tedanji Urad za priseljevanje in begunce. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo sredstva so se zmanjševala zato, ker so se nekateri vra ali v Bosno in Her- cegovino in se je število porabnikov zmanjševalo (glej tabeli in ). Tabela : Razpored porabljenih sredstev glede na namen za leti in Namen 1997 1998 v mio sit % v mio sit % Splošna zdravstvena služba 46,8 8,95 38,4 9,68 Bolnišnična oskrba + spec. zdrav. storitve 285,8 54,67 204,8 51,69 Stomatološke storitve 10,0 1,91 4,5 1,13 Lekarniške storitve 92,4 17,68 71,3 17,98 Medicinsko-tehnični pripomočki 5,1 0,98 6,1 1,55 Reševalni prevozi 13,2 2,52 7,6 1,93 Domovi starejših občanov 62,7 11,98 63,4 16,01 Drugo 6,8 1,31 0,1 0,04 Skupaj 522,8 100,00 396,2 100,00 Tabela : Preglež porabljenih sredstev glede na namen za leti in Namen 2002 2003 v mio sit % v mio sit % Bolnišnice 175,9 52,19 70,7 52,87 Zdravstveni domovi 39,5 11,75 13,7 10,25 Lekarniške storitve in ortoped. pripomočki 63,7 18,89 27,3 20,42 Domovi starejših občanov 43,5 12,91 18,6 13,92 Reševalni prevozi 2,1 0,63 1,1 0,82 Zasebne ambulante 12,3 3,63 2,3 1,72 Skupaj 337,0 100,00 133,7 100,00 sredstva za zdravstvene storitve so se ob utno znižala leta , saj so do konca februarja vse osebe z za asnim zato iš em, ki so ostale v sloveniji, pridobile status tujca z dovoljenjem za stalno bivanje v skladu z zakonom o dopolnitvah zakona o za asnem zato iš u. ta status jim je omogo il vklju itev v sistem zdravs˝ tvenega zavarovanja. zakon o dopolnitvah zakona o za asnem zato iš u je dolo il trimese no prehodno obdobje, v katerem so si morali urediti zdravstveno zavarovanje. Dokler si tega niso uredili, vendar ne dlje kakor tri mesece od pridobitve dovoljenja za stalno bivanje, je bil pla nik zdravstvenih storitev tedanji urad za priseljevanje in begunce. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Verska integracija ve ina prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine je muslimanske veroizpo- vedi. Po pisanju Moli nikove (v vre er, ur., ) so se nekateri zatekli k veri po begunski izkušnji, eprav prej niso zahajali v džamijo, vendar pa to ne velja za vse Muslimane v sloveniji. Moli nikova meni: Integracija skupnosti je ena od funkcij religije. Ob doživljanju izkoreninjenja pa dobi integracijska funkcija večjo težo od običajne. Religija kot integracijska vez postane posrednica med posameznikom in družbo (skupnostjo beguncev in begunk), je stanovitna in posameznika odtegne iz izoliranosti. Slednje je še posebno pomembno pri procesu premagovanja krize in adaptacije v novem okolju (v Vrečer, ur., 999: 95). vendar pa je prisilno priseljenim muslimanom slovenija omogo ala samo delno versko integracijo, saj v sloveniji ni džamije. v zbirnem centru na vi u so spremenili eno sobo v molilnico, ko je center še obstajal, druga e pa hodijo molit v Moste, kjer je v hiši na Grablovi evi ulici molilnica. ta hiša pa ni bila zgrajena kot verski objekt, poleg tega pa je premajhna za . Muslimanov, ki živijo v sloveniji. ob ve jih praznikih muslimanska skupnost najame športne hale, ki pa tudi ne rešijo problema verske integracije, saj niso verski objekti. eprav je verska integracija lovekova pravica in pomembna za enakopravno vklju evanje, so v sloveniji ovire za gradnjo džamije že tri desetletja in pol. v sloveniji je bila džamija v logu pod Mangrtom med prvo svetovno vojno. takrat se je veliko muslimanskih vojakov bojevalo za slovensko severozahodno mejo. Porušili so jo ob koncu vojne. Prva iniciativa muslimanske skupnosti, da bi zgradili džamijo, sega že v leto . od takrat pa si omenjena skupnost zaman prizadeva za zgraditev džamije. takrat si je muslimanska skupnost želela zgraditi džamijo za Bežigra- dom, vendar je temu nasprotovalo lokalno prebivalstvo. Podobno se je doga- jalo tudi v naslednjih desetletjih in še danes, ko lokalno prebivalstvo poskuša 5 Ta številka je ocena nekdanjega vodje slovenskih muslimanov muftija Osmana Ðogiča. Po Popisu prebivalstva iz leta 2002 je bilo v Sloveniji 7. muslimanov. Po popisu iz leta 99 jih je bilo 29. in približno 000 v Titovi Jugoslaviji (ocena, ki se je pojavljala v medijih). Razlike v številu ne pomenijo, da število muslimanov v Sloveniji narašča, temveč da je politična klima zdaj bolj odprta do religije, ki je bila zatirana v socialistični Jugoslaviji. 59 Da bi ugotovila, kdo je preprečeval gradnjo džamije, sem analizirala pisanje slovenskih medijev od začetka sedemdesetih let naprej. Analizirala sem članke v naslednjih slovenskih časopisih in revijah: Delo (75 člankov), Dnevnik (20), Večer (), Slovenske novice (), Primor-ske novice (), Mladina (2), Mag (), Družina (2), Panorama (2), Demokracija (2), Žurnal (2), Start (), Jana (), Nedeljski dnevnik (), Mesečnik za kulturo, politiko in gospodarstvo (), Vjesnik (2). Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo prepre iti gradnjo džamije. le enkrat je graditvi džamije nasprotovala vladna institucija, in sicer v sedemdesetih letih na lokaciji Žale. takrat je zavod za ohranjanje naravne in kulturne dediš ine nasprotoval gradnji džamije na tej lokaciji in trdil, da džamija ne bi bila v skladu s širšim kulturnim prostorom Ple nikovih Žal. Petnajst let skoraj ni bilo javne polemike o gradnji džamije. Mediji v de- vetdesetih za nejo poro ati o desni arskih strankah, ki niso bile naklonjene gradnji džamije v sloveniji. kot enega izmed argumentov so navedli, da gradnja džamije ni v skladu s krš ansko kulturo slovenskega naroda in da je gradnja džamije tudi proti kulturi srednje in vzhodne Evrope. v medijih so se pojavili tudi o itki, da bi bil minaret previsok. Panorama pa je leta prvi objavila, da je sprenevedanje glede džamije kršitev lovekovih pravic in kršitev evropskih civilizacijskih standardov. leta je muslimanska skupnost predlagala novo lokacijo za džamijo na vi u. zgodilo se je podobno kot pri drugih lokacijah, pojavilo se je veliko »argumentov« proti džamiji. Med drugim so dejali, da na tem obmo ju živi veliko bosanskih srbov, ki naj bi nasprotovali gradnji džamije. Eden izmed protiargumentov naj bi bilo tudi dejstvo, da na tem obmo ju živi veliko slo- venskih politikov (Murgle). Javna debata o gradnji džamije je dosegla svoj višek v novem tiso letju. Eden izmed razlogov je v tem, da je leta osman Ðogi postal mufti, vodja muslimanske skupnosti v sloveniji in si je za el zelo intenzivno prizadevati za gradnjo džamije v ljubljani. Med protiargumenti za gradnjo džamije se poja- vi mišljenje, da bo gradnja džamije užalila religiozna ustva slovencev ( lan stranke nova slovenija). naslednji protiargument je bil, da bo mujezinov klic k molitvi preglasen in da bo gradnja džamija škodovala turizmu, saj bo slovenijo postavila bolj na Balkan. leta se v medijih pojavijo tudi pisma vrti karjev na vi u, ki imajo na ozemlju, kjer naj bi bila džamija, najete vrtove. Bili so proti džamiji, pridružilo pa se jim je tudi lokalno prebivalstvo vi a. Pisali so tudi, da je tam potresno in poplavno obmo je in zato neprimerno za gradnjo džamije. leta se pojavi veliko pisem bralcev v najbolj branem dnevniku De- lo. vsako pismo, ki je govorilo v korist džamiji, je izzvalo negativen odziv in obratno. Po . septembru v new Yorku so nekateri za eli muslimane povezovati s terorizmom. leta pa asopisi poro ajo o izjavi takratnega slovenskega nadškofa Franca Rodeta, da je proti gradnji džamije, saj ta ni samo verski in duhovni center, temve tudi politi ni. nekateri so šli v pismih bralcev tako dale , da so primerjali muslimane v sloveniji s turki, ki so v ., . in . stoletju ropali po sloveniji in ubijali ljudi. v enem izmed pisem pa je nekdo izrazil ksenofobijo s strahom pred tem, da bi ve je skupine muslimanov prinesle bolezni. Prav tako se je skupina slovencev bala, da bi se potem muslimani v sloveniji reproducirali v ve jem številu kot zdaj. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Eden izmed ljubljanskih mestnih svetnikov je izjavil na sestanku, da bi morali vprašati vlado, e se strinja z zgraditvijo džamije ali ne. nekdo drug pa se je zavzel za referendum, kjer bi ljudje odlo ali o gradnji džamije. temu je nasprotoval lan takrat vodilne liberalne demokracije z argumentom, da na referendumu ne moremo odlo ati o lovekovih pravicah. Pojavili pa so se seveda tudi lanki, ki so se zavzemali za gradnjo džamije. Eden izmed sloven- skih novinarjev je na primer zapisal, da je s slovensko identiteto že zdaj nekaj narobe in je gnila, e jo lahko ogrozi en minaret poleg deset tiso katoliških cerkva. lani desni arskih strank so zbrali . podpisov za referendum, vendar pa se je ljubljanska županja Danica simši odlo ila, da referendum ni v skladu s slovensko ustavo, in ga je dala v presojo ustavnemu sodiš u. slednje je razsodilo, da bi bil tak referendum kršitev lovekovih pravic, in do referen- duma ni prišlo. na za etku leta se je pojavila nova ovira za gradnjo džamije. oglasili so se namre lazaristi, katoliški red, ki so povedali, da je del zemlje, kjer naj bi bila zgrajena džamija, v denacionalizacijskem postopku in pripada njim. na sre o pa so se v marcu temu ozemlju odrekli in obvestili so ob ino, da bi bili zadovoljni z vra ilom katere druge zemlje. na žalost se je tudi ta lokacija za džamijo pokazala za neuresni ljivo. Mestni svetniki, ki so o tem odlo ali, so dobili anonimno pismo, da jim bodo stregli po življenju, e bodo zemljiš e namenili za prodajo muslimanom za džamijo. konec leta pa je postal župan ljubljane zoran Jankovi , ki je kmalu po izvolitvi poiskal novo lokacijo za džamijo, in sicer na Parmovi ulici za Bežigradom v ljubljani. Muslimani so s to lokacijo zadovoljni. ob zaklju ku pisanja knjige decembra še ni bilo protestov lokalnih prebivalcev proti džamiji. upam, da nadaljnih ovir za gradnjo džamije ne bo in da lokalno prebivalstvo ne bo protestiralo kakor v prejšnjih treh desetletjih in pol. Iz asopisnih lankov o gradnji džamije je razvidno, da se razlogi proti džamiji pogosto uporabljajo kot krinka za diskriminatorno obnašanje in kse- nofobnost. Dejstvo, da gradnjo džamije prepre ujejo že tri desetletja in pol, nakazuje ve jo stopnjo netolerantnosti do muslimanov med slovenci, kakor se kaže na prvi pogled. Pri tem je zanimivo, da tu ne gre za državo, ki krši lovekove pravice na eni strani in »dobrimi« ljudmi na drugi strani, temve gre za ljudi, ki si vedno znova na neki novi lokaciji prizadevajo prepre iti gradnjo džamije (vre er, ). 0 Protesti lokalnega prebivalstva proti džamiji so primerljivi z vaškimi stražami, s katerimi so poskusili preprečiti naselitev romske družine Strojan po vaseh v Ivančni Gorici in na obrobju Ljubljane konec leta 200. Nakazujejo na veliko mero nestrpnosti do drugih etničnih in religioznih skupin med prebivalstvom v Sloveniji. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo IntEGRACIJA sPolov Po podatkih IoM je na svetu približno petdeset milijonov ljudi, ki so med- narodni migranti, približno polovica migrantov je žensk. stephen Castles in Mark J. Miller govorita o feminizaciji migracij ( , [ ]) kot o svetovnem trendu. Približno % pa je med prisilno priseljenimi žensk, to je številka, ki je ozna ena kot medkulturno dejstvo. Problematika spolov je bila v zgodovini prisilnih gibanj precej zanemarjena do sredine sedemdesetih let, ko so prisilno priseljenim ženskam za eli posve ati ve pozornosti. znanstveniki in humanitarni delavci so se za eli zavedati, da imajo ženske posebne potrebe, programi pomo i pa so bili kar najbolj namenje- ni moškim. Prisilno priseljene ženske so tako zlasti v osemdesetih letih dobile ve pozornosti v znanstveni literaturi in v programih intervencije in pomo i. vendar pa je vklju evanje žensk v begunske strategije in študij potekalo po asi in marginalno (Callamard, v Ager, ). Poudarjeno je bilo, da imajo ženske posebne potrebe tudi zato, ker so v državi izvora ali med begom ali celo v državi sprejema pogosto doživele spolno nasilje. na za etku novega tiso letja so spolno preganjanje za eli bolj upošte- vati kot vzrok za begunstvo. unHCR si je za el v ve ji meri prizadevati, da dobijo ženske, ki so doživele spolno preganjanje, status begunk po Ženevski konvenciji. Prav tako so v svoj opis nalog in poslanstva iz leta vnesli na- loge v zvezi z ženskami: zavzemanje za zaš ito in pomo beguncem in drugim na nepristranski na in, na osnovi njihovih pravic in ne glede na njihovo raso, religijo, politi no mnenje in spol. unHCR še zlasti posve a posebno pozor- nost potrebam otrok in si prizadeva za promocijo enakopravnih pravic žensk in otrok (unHCR, ). Po mojem mnenju je pristop, ki posve a pozornost problematiki spolov, zlasti primeren za razumevanje medosebnih odnosov med ženskami in moškimi in za razumevanje življenja v begunstvu na splošno. v zadnjih letih pa je bilo poudarjeno, da mora pristop, ki upošteva problematiko spolov, upoštevati potrebe žensk in moških in jih preu evati relacijsko, saj je zanemarjanje speci- fi nih potreb moških tudi ena izmed oblik zanemarjanja problematike spolov (voutira et al., ). ta pristop je zlasti primeren za razumevanje prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v sloveniji. tudi za slovenijo sicer velja, da je približno % žensk in otrok in da predstavljajo ranljivo skupino, zlasti tiste, ki so v begunstvu same z otroki. vendar pa se je izkazalo, da tudi moški predstavljajo ranljivo skupino, saj so mnogi v begunstvu izgubili svojo ekonomsko vlogo, ker se niso smeli zaposlovati, in s tem pomembne smisle v svojem življenju. za mnoge mo- ške je izguba ekonomske vloge pomenila veliko izgubo, saj je bila v domovini ekonomska vloga njihova glavna vloga. za mnoge družine, zlasti na podeželju, so bili v Bosni in Hercegovini zna ilni patriarhalni odnosi, ko je moški služil Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo denar, ženske pa so ostale doma in skrbele za otroke, dom in družino. na po- deželju Bosne in Hercegovine so bile zna ilne tudi dogovorjene poroke, ko so o etje odlo ali, s kom se bo h erka poro ila. tiste s srednjo in univerzitetno izobrazbo so se pogosteje zaposlovale kakor tiste z nižjo izobrazbo. zlasti so se pogosteje zaposlovale tiste prisilno priseljene, ki so živele v mestih, poleg službe pa so skrbele tudi za družino, ki je bila ve inoma njihova skrb. Medtem ko so ženske v begunstvu ohranile svojo tradicionalno vlogo in skrbele za otroke, dom in družino, se moški tudi v begunstvu niso bolj vklju- evali v skrb za družino, eprav so bili brezposelni. Medtem ko je ženskam skrb za družino osmislila in strukturirala as, moški po navadi niso vedeli, kaj bi po eli, zlasti tisti, ki so bili nastanjeni v nastavitvenih centrih. v sloveniji se namre prisilno priseljeni niso smeli dejavno vklju iti v organizacijo življenja v nastanitvenih centrih, kar je pomenilo še izgubo vloge v skupnosti, ki so jo moški po navadi imeli v državi izvora. tudi sicer po svetu so vloge moških prisilno priseljenih najbolj okrnjene v begunskih centrih (prim. Callamard, v Ager: ). ohranjanje in vzdrževanje ženske vloge skrbi za otroke, dom in družino tako funkcionira kot prilagoditev na situacijo prisilnega priseljenstva. Moji terenski rezultati potrjujejo dejstvo, da so ve inoma ženske begunstvo lažje prenašale kakor moški. nekateri moški so se zatekli celo v alkohol, eprav ga muslimanska vera prepoveduje, medtem ko nisem poznala nobene ženske, ki bi brezizhoden položaj poskušala »reševati« z alkoholom. Prav nasprotno, ker muslimanska religija in kultura nista alkoholu naklonjeni, so ženske težko prenašale, e so se moški napili. Prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine so bili zaradi desetletnega sta- tusa za asne begunske zaš ite tudi izklju eni iz politi ne participacije. znano je, da se povsod po svetu moški bolj politi no udejstvujejo kakor ženske, kar je bila zanje dodatna izguba. lahko so sicer volili v Bosni in Hercegovini, saj so ohranili državljanstvo domovine. naslednje dejstvo, ki je oteževalo situacijo moških v begunstvu, je bilo ekonomsko izkoriš anje, ki so ga mnogi doživljali pri delu na rno. kot sem pisala v poglavju o ekonomski integraciji, prisilno priseljeni za svoje delo na rno pogosto niso prejeli pla ila, kar je bilo zanje razumljivo zelo težko in je pove evalo njihovo depresivnost in ob utke brezizhodnosti. tudi dejstvo, da so si nekatere ženske v begunstvu našle priložnostno de- lo, je bilo mnogim moškim težko sprejeti, zlasti tistim, katerih žene v Bosni in Hercegovini niso bile zaposlene. nekatere so ob utile zadovoljstvo, ker so prvi v življenju postale vsaj nekoliko ekonomsko neodvisne od moža, možje pa so ob tem pogosto ob utili pomanjkanje ob utka varnosti, saj se jim je zdelo, da so ženske nenadoma za ele od njih ve zahtevati in niso bile ve zadovoljne s tradicionalno porazdelitvijo vlog. Ženske so ve inoma našle priložnostno zaposlitev v neformalni ekonomiji in so pomagale v gospodinjstvih slovenskih družin. njihova situacija je bila podobna mnogim drugim ženskam migrantkam po svetu, ki se prav tako naj- Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo pogosteje zaposlujejo v neformalni ekonomiji (prim. Anderson, v kofman in sales, ). Problem tega dela pa je nizek ekonomski in socialni status, poleg tega pa ne omogo a socialnih in pokojninskih pravic. udeležba v neformalni ekonomiji je tako pogosto edini na in za pridobitev vsaj delnega dohodka. za prisilno priseljene ženske je namre zna ilno, da so na trgu delovne sile trojno diskriminirane: kot ženske, kot tujke in še kot prisilno priseljene, ki nimajo druge izbire, kakor da poprimejo za vsako delo, ki se jim ponudi (prim. An- derson, v kofman in sales, ). Poleg tega se na trgu delovne sile sre ujejo tudi s ksenofobijo in diskriminacijo. vendar pa je bilo zna ilno, da je bilo delo prisilno priseljenih v slovenski gospodinjstvih zelo slabo pla ano. Pogosto so dobile komaj sIt (dobra EuR) na uro. Ženske po navadi niso skrbele samo za svoje otroke in može, temve tudi za širšo družino. ohranjale so stik s tradicionalno kulturo, do katere izgube pride v situacijah begunstva, ženske pa so tradicionalno kulturo v begunstvu vzdr- ževale bolj kakor moški. tako so na primer med vojno v Bosni in Hercegovini (in v asih tudi po njej) sorodnikom pošiljale denar in obla ila. Poleg tega so tradicionalno kulturo vzdrževale tudi prek ohranjanja rutine v gospodinjstvu. ve ina žensk je kuhala njihovo tradicionalno hrano, e so le upravniki nasta- nitvenega centra to dovoljevali. kuhanje tradicionalne hrane je pomenilo tudi ohranjanje kulturne identitete države izvora. Ženske so izdelovale tudi preproge, prevleke za blazine in prte, s katerimi so opremile sobe v nastanitvenih centrih in v zasebnih namestitvah. skrb za tradicionalno kulturo je funkcionirala kot prilagoditev na begunsko situacijo, saj so tudi z njo ženske osmislile svoje bivanje v begunstvu in strukturirale svoj as. Druga e pa se prisilno priseljene ženske niso mogle dejavneje vklju evati v organizacijo nastanitvenih centrov ali v širšo skupnost države sprejema, saj jim prepoved zaposlovanja in na in organizacije nastanitvenih centrov tega nista dopuš ala. Dovoljeno jim je bilo samo istiti nastanitvene centre, medtem ko so moški po navadi istili njihovo okolico. od avgusta , ko so dobili pravico do dela, pa se ženske (in moški) sre ujejo s problemom, kako najti službo. neperspektivna situacija, ko so bile še osebe z za asnim zato iš em, in zdaj, ko pogosto ne dobijo zaposlitve, je vzrok, da so se nekatere ženske v begunstvu hitro poro ile, da bi izboljšale svojo življenjsko situacijo. nekatere so se poro ile tudi, e so se že pred poroko pojavili dvomi o partnerju. Po navadi se poro ajo znotraj svoje etni ne skupine z delavci iz Bosne in Hercegovine, ki so bili v sloveniji že pred vojno in imajo slovensko državljanstvo. Pojavi se vprašanje, e bo stik z razli no kulturo pustil sledove v odnosih med spoloma v prihodnosti in morebiti tudi ob eventualni vrnitvi v domovino. zanimivo bi bilo opazovati, zakaj so se ženske odlo ile za ekonomsko vlogo ( eprav delno, samo za priložnostna dela): ali samo zaradi prilagoditve težki situaciji v begunstvu ali moda zaradi vpliva slovenskega sociokulturnega sistema na vloge med spoloma prisilno priseljenih. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo EtnI nA IntEGRACIJA Teoretski vidik Pri opredeljevanju etni nosti naj navedem še vedno aktualno klasi no opre- delitev Fredrika Bartha, da je etni nost »družbena organizacija kulturne raz- like« in da gre pri etni nosti za kakovost družbenih odnosov (v šumi, ). kakor meni Erikson, o etni nosti lahko govorimo, kadar je med lani skupin vsaj minimalen stik (v šumi, ). nagel pa meni, da je etni nost politi no konstruirana in da predstavlja osnovo politi ni organizaciji ( ). v pozni moderni etni nost ni nekaj, kar izginja, eprav so funkcionalisti in tisti, ki so zagovarjali marksisti ni model družbenih sprememb, predvideli zaton etni nosti (olzak in nagel, ). zanimivo je torej vprašanje, zakaj in kdaj se etni nost ohranja (vre er, ). Avtorja Hawley in Park, ki sta uvedla teorijo kompetitivnosti kot razlagalni model za etni ne odnose, menita, da ljudje mobilizirajo etni no v situacijah, ko se lani razli nih etni nih skupin znajdejo v situaciji, ko tekmujejo med sabo na delovnem mestu, pri porokah, pridobivanju stanovanj in drugih elementih trga (v olzak in nagel, ). Poleg socialnega ima pri teorijah tekmovalnosti velik pomen zlasti ekonomski dejavnik. Pomen ekonomskega dejavnika pri ohranjanju etni nosti poudarjata tudi Portes in Manning ( ). Avtorja navajata številne avtorje medkulturnih raziskav, kakor so na primer Greely ( ), Glazer in Moynihan ( ), suttles ( ), Parenti ( ) idr., ki potrjujejo tezo o pomembnem vplivu ekonomskega dejavnika na ohranjanje etni nosti. Portes in Manning ( ) trdita, da nista našla izjeme med avtorji, ki bi omenjeno tezo zanikali. Po njunem mnenju se ljudje pogosto odlo ijo prakticirati etni ne identitete tudi zato, ker te funkci- onirajo kot podporni viri in kot politi na mo . kot primer ohranjanja etni nosti navajata primer Judov v zDA, ki si med seboj ekonomsko pomagajo. to dejstvo je precej pripomoglo k družbenemu in ekonomskemu uspehu Judov v zDA. Po podatkih Rischina je leta povpre ni dohodek Judov iz nem ije v zDA prerasel povpre ni družbeni dohodek drugih Ameri anov (v Portes in Manning, ). zna ilno zanje je bilo, da niso trgovali samo znotraj etni ne skupine, temve tudi v širši družbi. Judovski migranti so se nau ili angleš ino in tiste aspekte nove kulture, ki so bili potrebni za ekonomski napredek, druga e pa so ostali zvesti prakticiranju lastnega jezika, religije in vrednot. zna ilno za drugo generacijo Judov je doseganje visoke izobrazbe, znali so namre dobro unov iti ekonomski uspeh prve generacije Judov. za judovske skupnosti v zDA je bila v preteklosti in zdaj zna ilna visoka stopnja solidarnosti med lani njihove etni ne skupine (prim. Portes in Manning, ). naslednji primer, ki ga omenjata omenjena avtorja, so Japonci na zahodni obali zDA. Že na za etku naseljevanja v . stoletju jih je bilo % samozapo- slenih, ve ino samozaposlitev so omogo ali krediti, ki so bili na voljo znotraj Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo njihove etni ne skupine. Ekonomski uspeh japonske skupnosti je spremljalo delno u enje nove kulture in skrbno ohranjanje lastne etni ne identitete ter vrednot. Podobno kot Judje so tudi Japonci ekonomski uspeh uspeli unov iti za doseganje visoke izobrazbe zlasti naslednjih generacij Japoncev (Portes in Manning, ). Podobno kot za etni no velja tudi za kulturo, mnogi se namre zatekajo k reprezentaciji kulturnih vsebin, da bi dosegli enakopravnejši stik s kulturami države sprejema, pogost vzrok je doseganje politi ne participacije. kakor meni- ta Portes in Manning ( ), opazimo v mnogih migrantskih skupnostih odpor do tega, da bi »stopili svojo kulturo«. Pozitivna lastnost etni nih skupnosti pa je tudi v tem, da pogosto priskrbijo na novo prispelim migrantom pomembne informacije, ki jih potrebujejo ob prvih u enjih novih kulturnih lastnosti. vendar pa ekonomski in politi ni dejavnik ne zadostujeta za razlago vztrajanja etni nega oziroma etnokulturnega v celoti. Pomemben vidik je tudi identitetni, ljudje se namre v razli nih stopnjah identificirajo z etni no skupno- stjo, v katero so bili vrojeni. tako v asih želijo prakticirati etni no identiteto države izvora, saj predstavlja del njihove identitete. Roosens ( ) to razlaga s spoznanjem, da se etni ne identitete pogosto drži pridih primordialnosti, saj ljudje razvijejo ob utke pripadnosti etni ni skupini, v kateri so se rodili. Povezava z državo izvora ni sicer nujna človekova poteza, vendar pa deluje kot primarni izvor etničnosti, ki spremeni sociokulturno mejnost v etnično mejnost (Roosens, v Vermeulen, Govers, 99: ). Dejstvo, da se posamezniki vsaj nekoliko identificirajo z etni no skupnostjo države izvora, pa ne pomeni, da za etni nost velja teorija primordialnosti, prav nasprotno, migranti razvijejo identifikacije tudi z narodom države sprejema. Etni na identiteta potemtakem ni vrojena in esencialisti na, temve je socio- kulturno nau ena oziroma, kakor meni Barth, situacijsko pogojena (glej tudi šumi, , vermeulen in Govers, ). Pri tem se intenzivnost identifikacij in ob utkov pripadnosti migrantov do naroda države sprejema razlikuje od posameznika do posameznika. Relevantna se zdi pripomba nagelove ( ), ki meni, da je posameznikova etni na pripadnost v dolo enem asu odvisna od tega, katere etni ne identitete so mu na voljo v dolo eni življenjski situaciji. Avtorica meni, da v asih obstaja možnost izbire etni nih identifikacij, v asih pa te možnosti posameznik nima. Avtorji medkulturnih raziskav potrjujejo dejstvo, da so etni ne identifikacije in ob utki pripadnosti bolj okrepljeni, kadar država sprejema omogo i pot integracije, manj pa se identifikacije in ob utki pripadnosti razvijajo do naroda države sprejema, kadar država sprejema s svojimi ukrepi ne želi integrirati migrantov. ob odsotnosti ali neustreznosti integracijskih strategij se krepi segregacija migrantov v dolo ene predele. Po- dobno se dogaja tudi, kadar države napišejo ustrezne strategije vklju evanja, vendar pa jih ne implementirajo. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Procesom segregacije, ki jo izvaja država, pogosto sledi samosegregacija, ki jo aktivirajo sami migranti. zlasti pri diskriminaciji, ki jo izvajajo lani domi- nantne kulture, se ljudje pogosto samosegregirajo, saj iš ejo emocionalno spre- jetost in družbeno podporo med lani etni ne skupine države izvora. naslednji razlog za samosegregiranje je pogosto tudi v kršenju drugih lovekovih pravic migrantov in migrantk, ki se pri kršitvah vse bolj zapirajo vase. tak primer so na primer turki v nem iji, ki so se za eli samosegregirati, ko so jim kršili lovekovi pravici do združevanja družin in stalnega bivanja (Coussey, ). Danes pa se nekateri izmed njih no ejo nau iti nemš ine in s tem pove ujejo možnost ksenofobnih napadov nanje in na predele, kjer so segregirani. Podoben primer predstavljajo tudi kitajske etrti v zDA. leta sem spoznala v ne- wyorški kitajski etrti kitajca, ki je bil rojen v new Yorku in mi je v polomljeni angleš ini povedal, da ne zna teko e govoriti angleško, star pa je bil približno šestdeset let. Dejal mi je, da angleš ine sploh ne potrebuje, njegovo bivanje pa je bilo zreducirano na kitajsko etrt. zna ilno za kitajske migrante je, da med naseljevanjem v zDA niso bili preve dobrodošli in so bili diskriminirani, zato so za eli ustanavljati svoje etrti (Portes in Manning, ). Raziskave Portesa ( ) dokazujejo, da primer kitajca, ki ne zna govoriti angleško teko e in je rojen v zDA, ni osamljen in da je samosegregacija kitajske etni ne skupine zna ilna tudi za druge kitajske etrti ameriških velemest. vendar pa diskriminacija in kršenje drugih lovekovih pravic nista edina razloga za zapiranje v etni no skupino, tudi pri nizkem ekonomskem standardu ali nezaposlenosti se migranti mnogokrat zatekajo k etni ni skupnosti, iz katere izhajajo, saj etni na skupnost pogosto deluje podporno. ne glede na že ome- njeno pozitivno vlogo etni nega dejavnika pri procesih integracije migrantov v družbah sprejema pa je vendarle treba problematizirati omenjeno vlogo. kljub podporni vlogi, ki jo imajo etni ne skupnosti, pa tudi te skupnosti niso idealne, tudi v njih je pogosta eksploatacija in ob asno tudi izklju evanje (prim. Brettell. ). Portes in Manning ( ) navajata, da morajo delavci v etni nih skupnostih pogosto veliko delati za nizko pla ilo, vendar pa je zna il- no, da ve inoma dobijo znanja, s katerimi pozneje odprejo svojo trgovino ali za nejo svoj posel. Pri kitajskih etrtih in nekaterih drugih zaprtih skupnostih je negativno za posameznike, e spodbujajo identifikacije predvsem z lastno etni no skupnostjo in ne tudi s skupnostjo države sprejema. tako se lahko posameznik po uti ujetega v svojo skupino, saj se ne znajde v širšem svetu, povrhu pa ga lahko ljudje zunaj njegove skupnosti zavrnejo, saj na primer ne zna jezika države sprejema. Pri eksploataciji znotraj etni ne skupnosti države izvora tako ostane migrant ujetnik svojega omejenega prostora. Portes in Man- ning ( ) navajata tudi, da je poleg etni ne solidarnosti pogosto prisoten v etni nih skupnostih tudi paternalisti en odnos. Portes ( ) meni, da se za vire, ki se pridobijo prek etni nih socialnih mrež, obi ajno pri akuje, da se ob dolo enem asu povrnejo. Problem lahko nastane, e lani te skupnosti dolga še ne morejo povrniti. Po avtorjevem Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo mnenju so socialne mreže med najpomembnejšimi strukturami, kjer se od- vijajo ekonomske transakcije. te socialne mreže se pletejo med ljudmi, ki jih vežejo profesionalnost, družina, kultura ali ustvene mreže. negativna plat sociabilnosti je po Portesovem mnenju tudi v tem, da lahko norme skupnosti v asih omejujejo posameznikovo obnašanje in inovativnost. naslednja nega- tivna lastnost etni nih skupnosti je, da se nagibajo k izklju evanju tistih, ki ne pripadajo dolo eni etni ni skupnosti. Prav tako lahko zavrnejo lana etni ne skupnosti, ki se ne drži vseh norm etni ne skupnosti (prim. Portes ). Etni nost in prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji terensko delo med prisilno priseljenimi iz Bosne in Hercegovine v celoti potr- juje zgoraj navedene teoretske predpostavke o izvoru in vztrajnosti etni nosti (vre er, ). Etni ni dejavnik je imel veliko vlogo že ob sprejemu približno . prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine. ve ina jih je izbrala slovenijo za državo azila zato, ker je bila geografsko blizu, ker je kulturno sorodna kot nekdanja jugoslovanska republika, prisilni priseljenci so razumeli slovenš ino, in zato, ker so imeli v sloveniji sorodnike. obstoj sorodstvenih mrež v sloveniji je bil pravzaprav najpomembnejši ra- zlog za izbiro slovenije kot države azila. obstoje e etni ne skupnosti so torej delovale kot ekonomska in družbeno kohezivna sila za novo prispele lane njihove skupnosti. Približno polovica prisilno priseljenih je bila dolgo nameš ena privatno. Rezultati terenskega dela potrjujejo trditev Roosensa (v vermeulen in Govers, ), da je pri preu evanju etni nosti metafori mejnosti, ki jo je poudarjal Barth, treba dodati še metaforo družine. Po mnenju Roosensa se etni na identiteta ne formira samo v skladu z mejnostjo ali s samopripisovanjem dolo- enih kulturnih potez ali pa tistih potez, ki nam jih pripisujejo drugi, temve se etni na identiteta formira tudi glede na reprezentacijo genealogije loveka ( ). Roosens meni, da je genealoška dimenzija etni ne pripadnosti za mi- grante stabilnejša, nespremenljiva in neodvisna od konteksta, hkrati pa tudi relevantnejša od kulturne razlike ( ). zna ilno za migrante pa je, da je ge- nealoška reprezentacija manj pomembna za drugo generacijo migrantov in še manj za naslednje generacije (prim. na primer Byron, ). Mnogi migranti v naslednjih generacijah so obi ajno popolnoma asimilirani in se nekaterim zdi ponavljanje pomembnosti etni ne identitete države izvora skozi multikulturne strategije odve no, nekateri pa so etni ne identifikacije z državo izvora svojih prednikov ohranili, eprav so rojeni v državi sprejema (glej tudi Byron, ; Alibhai-Brown, ). ob prihodu v slovenijo so prisilno priseljeni iz Bosne in Hercegovine mislili, da bo etni ni konflikt v Bosni in Hercegovini trajal le nekaj dni in da bodo potem odšli domov. tudi to je bil eden izmed razlogov, da se je približno Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo polovica izmed njih naselila pri sorodnikih. ker pa je vojna trajala nekaj let, so se nekateri tudi iz privatnih namestitev naseljevali v begunske zbirne centre, ki jih je najprej organiziral Rde i križ, pozneje pa tedanji urad za priseljevanje in begunce. njihovi sorodniki in znanci jih namre niso mogli vzdrževati ve let. Pri privatnih namestitvah je bil pogost fenomen »kolektivizacija revš ine« (Ellis, v stubbs, ), saj se prisilno priseljeni niso mogli zaposlovati deset let in niso mogli ekonomsko poskrbeti zase. zato se je pogosto revš ina razširila tudi na družine, pri katerih so bili nastanjeni. Podobna je bila situacija tudi na Hrvaškem, le da so prisilno priseljeni tam kmalu dobili pravico do dela. Drugi razlog poleg ekonomskega, da so se nekateri prostovoljno naseljevali v begunske zbirne centre, je bil v možnosti deljenja izkušenj. Glavni razlog pa je še vedno ekonomski. Prenatrpanost sob in skupna uporaba sanitarij in kuhinj vsekakor nista naredila begunske zbirne centre za želen prostor bivanja, vendar pa so se nekateri za to odlo ili, ker jim je zmanjkalo prihrankov iz Bosne in Hercegovine. tisti, ki so ostali v sloveniji in imajo dovolj sredstev za privatne namestitve, ne pogrešajo bivanja v begunskih zbirnih centrih. ve solidarnosti v begunskih zbirnih centrih je bilo opaziti takrat, ko je vojna še trajala, prav tako jih je povezovala ideja samostojne bosanske države. kmalu po koncu vojne leta pa je sledila izguba iluzij o rešitvi problemov, saj se mnogi še vedno niso mogli vrniti domov, ker je bila njihova hiša še okupirana ali porušena (ve o tem glej vre er, ). Poleg tega je v Bosni in Hercegovini -odstotna nezaposlenost, ki prav tako prepre uje ideje o veseli vrnitvi domov. konec vojne je torej precej ohladil etni na ustva, saj sovra- žnika ni bilo ve , ostala je samo nepredvidljiva in neperspektivna prihodnost. Dolgoletno bivanje v sloveniji je pomenilo tudi dolo eno spremembo vrednot, zlasti je zaznati pove anje individualizma. ve ina izmed prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine iš e svojo pot za integracijo v slovensko družbo, ostal je sicer ob utek za družino, manj pa za skupnost. Razlog, da se veliko let niso organizirali, da bi pomagali pri reševanju svojih problemov, je iskati v dejstvu, da imajo še vedno velike ekonomske probleme, prav tako se je že zdavnaj iz- selila ve ina intelektualcev, saj se pred letom niso mogli zaposliti in so odšli v tiste države, ki so zagotovile liberalnejše pogoje. leta so prisilno priseljeni iz tedanjega poslednjega begunskega zbirnega centra v ljubljani organizirali svojega predstavnika in odbor. z razpadom centra avgusta pa je tudi odbor nehal delovati. za prisilno priseljene iz Bosne in Hercegovine v sloveniji so bile njihove neformalne etni ne mreže pomembnejše od formalnih. Etni na društva, na- stala iz etnij držav nekdanje Jugoslavije, namre na svojo agendo niso uvrš ala problemov prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine, delujejo namre zlasti s kulturnim programom. ve pa so k reševanju njihovih problemov prispevale nevladne organizacije, ki so jih sestavljali ve inoma slovenci. Glede ob utkov diskriminiranosti prisilno priseljenih iz Bosne in Her- cegovine so izkušnje razli ne. nekateri so ob utili diskriminacijo na svoji Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo koži, nekaterih teh izkušenj nimajo. ko govorijo o diskriminiranosti, jo zlasti povezujejo s trgom delovne sile in menijo, da se tisti, ki se pišejo na -i , v slo- veniji še vedno težko zaposlijo. Izjema je o itno gradbeništvo, kjer delovno silo nujno potrebujejo, a se slovenci za ta delovna mesta odlo ajo v manjšem številu kakor v asih. na ve jo stopnjo diskriminacije in ksenofobnosti sloven- cev do prisilno priseljenih, kot se zdi na prvi pogled, nakazujejo tudi poroke, ki potekajo izklju no znotraj njihove etni ne skupine. Pravzaprav ne poznam primera, ko bi se kdo izmed prisilno priseljenih poro il s slovencem oziroma omožil s slovenko. Prav tako imajo prisilno priseljeni najve prijateljev v svoji etni ni skupini, eprav delujejo odprto. zlasti veliko stikov s slovenci imajo mladi, ki se še šolajo, in tisti, ki so zaposleni. ti so tudi najbolj integrirani v slovensko družbo. Izkušnje integracije se tako razlikujejo zlasti generacijsko, pogosto so pogo- jene tudi s stopnjo izobrazbe. ob utek pripadnosti bošnjaški etni ni identiteti pa je prisoten tudi pri otrocih, eprav so pogosto bolj vklju eni v širši slovenski sociokulturni prostor kakor njihovi starši. Eden izmed adolescentov mi je dejal, da je po srcu Bosanec, eprav je njegovo vedenje slovensko. terensko delo med prisilno priseljenimi torej potrjuje tezo, da integracijske strategije spodbujajo krepitev ob utkov pripadnosti državi sprejema. Prav tako se potrjuje teza o pomembnosti genealoške dimenzije etni ne identitete pri prisilno priseljenih. nekateri mladi in zlasti zaposleni se po utijo, kakor da pripadajo obema, slo- veniji in Bosni in Hercegovini. Druga e pa je pri nekaterih izmed nezaposlenih. ti se namre pritožujejo, da ne pripadajo ve Bosni, pa tudi sloveniji ne, saj se ne morejo uspešno integrirati v slovensko družbo niti potovati v Bosno in Hercegovino, saj nimajo dovolj sredstev. zanje stopnja liminalnosti, ko lebdijo v vakuumu med Bosno in Hercegovino in slovenijo, po desetih letih begunstva v sloveniji še ni kon ana, kajti prihodnost integriranja pripada zlasti otrokom in mladim moškim. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo REPAtRIACIJA In REIntEGRACIJA PRIsIlnIH PRIsElJEnCEv v Bosno In HERCEGovIno Repatriacija je termin, ki se nanaša na procese, ko se prisilno priseljeni vra ajo v svojo domovino, v kraj, od koder so bili ljudje prisiljeni oditi v begunstvo. v osemdesetih letih . stoletja so za eli poudarjati prostovoljno repatriacijo kot kon no rešitev begunske situacije. konceptu repatriacija so dodali pridevnik prostovoljna, kar naj bi poudarilo, da naj ne bi šlo za prisilno repatriacijo, tem- ve za prostovoljno. Devetdeseta leta . stoletja je visoki komisariat združenih narodov za begunce ozna il za desetletje repatriacije. v omenjenem desetletju so za eli številne programe po svetu, s katerimi so želeli pospešiti, da bi se prisilno priseljeni vra ali na domove, od koder so bili priseljeni. to se je tudi za elo pospešeno dogajati, problem pa je bil, ker kljub poudarjanju, da mora biti repatriacija vedno prostovoljna, pogosto ni bilo tako. Mnoge vrnitve domov so bile prisilne. Moja trditev je, da je to v glavnem držalo tudi za reapatriacijo prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine v sloveniji in za mnoge druge vrnitve prisilno priseljenih v Bosno in Hercegovino iz drugih držav. Poleg tega pa repatriacija še ne pomeni konca težav prisilno priseljenih, tudi procesi reintegracije so po navadi polni problemov in izzivov. Repatriacija vsi tisti, ki so pred vojnimi grozotami zbežali iz Bosne in Hercegovine v slo- venijo, so se želeli vrniti, takoj ko bi bilo to mogo e. Bili so zelo razo arani, ker se je vojna v njihovi domovini razplamtela in se niso mogli vrniti. ob asno se jim je v begunstvu pridružil še kak vojak, ki so ga ranili v Bosni in Herce- govini in so ga pripeljali v slovenijo na zdravljenje. nekateri so na dejstvo, da niso vedeli, kdaj se bodo sploh lahko vrnili domov, reagirali z izgubo volje in depresivnostjo, nekateri pa so iskali poti, kako bi se im bolje integrirali v slovensko družbo. vsi so pozorno spremljali bosanske televizijske programe in brali bosanske asopise, da so bili seznanjeni z informacijami o svoji domovini. nih e pa ni predvideval, da bo vojna trajala ve kakor tri leta. Poleg tega so se vsi hoteli vrniti v predvojno Bosno in Hercegovino, v tako državo, kakršno so zapustili, in ne v razmere, ki so se spremenile zaradi vojne. na žalost pa to ni bilo mogo e, saj so se socialni, kulturni, ekonomski in politi ni pogoji v Bosni in Hercegovini zelo spremenili. ob koncu vojne so ob utke olajšanja, da je vojna kon ana, spremljali tudi ob utki razo aranja, da so se razmere v Take prevoze ranjenih vojakov je pogosto opravil Visoki komisariat Združenih narodov za begunce. Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo Bosni in Hercegovini tako spremenile. Med bivanjem v sloveniji so mnogi Bosno in Hercegovino idealizirali. kmalu pa je sledilo tudi razo aranje nad svetom politike, saj se mnogi niso mogli po koncu vojne vrniti v Bosno in Hercegovino, eprav je bila takojšnja vrnitev prisilno priseljenih zagotovljena z Daytonskim sporazumom. zato ker se prisilno priseljeni v sloveniji niso smeli zaposlovati deset let, so se mnogi razselili v tretje države, v glavnem v kanado, nem ijo, združene države Amerike in skandinavske države že kmalu po svojem prihodu v slove- nijo. ve ina pa se jih je iz slovenije vrnila v Bosno in Hercegovino takoj po koncu vojne v Bosni in Hercegovini. Manj so bili nad vrnitvijo navdušeni pari iz mešanih etni nih skupin, saj se tudi po vojni niso po utili varne v Bosni in Hercegovini. Pogosto je bila vrnitev varna za enega lana družine, ne pa tudi za drugega partnerja z druga no etni nostjo. Etni ni odnosi so se namre v povojni Bosni in Hercegovini zelo spremenili v primerjavi s predvojnim stanjem. na sre o so zahodne države dovoljevale razselitev parov mešanih etni nosti tudi po nekaj letih begunstva in so se tako nekateri tudi po koncu vojne še lahko naselili na zahodu. Prav tako se niso imeli kam vrniti niti Muslimani iz Republike srpske, saj so bili tam manjšina in kar nekaj let po vojni razmere zanje še niso bile varne. Poleg njih se niso imeli kam vrniti tudi tisti, ki so jim podrli ali požgali hiše. nekateri so se bali rapatriacije tudi zato, ker niso vedeli, kako jih bodo sprejeli v domovini tisti, ki niso pobegnili pred vojnimi grozotami. nekateri so se namre po utili krive, da so preživeli in se niso bojevali, medtem ko so se mnogi bojevali ali celo umrli. taki ob utki krivde so bili pogosti tudi pri najstnikih, ne samo pri odraslih. ker je slovenska vlada zmanjševala število zbirnih centrov, je za mnoge zmanjkalo pogojev, da bi sploh prebivali v sloveniji, saj se do avgusta niso smeli zaposlovati in poskrbeti zase, zato so se mnogi morali vrniti v Bosno in Hercegovino ne glede na to, e so se sploh imeli kam vrniti in e je bila zanje vrnitev domov sploh varna. Prav tako je prisilno priseljene prisilno vra ala tudi nem ija od leta naprej. Reintegracija v Bosni in Hercegovini Reintegracija je termin, ki se nanaša na procese, ki se dogajajo, ko se prisilno priseljeni ali notranje razseljene osebe vrnejo na svoj dom in so v stikih s tistimi, ki so ostali doma in niso šli v begunstvo. tisti, ki se vrnejo v domovino iz begunstva, doživijo kulturni šok, ki je podoben tistemu, ki so ga doživeli, ko so prišli v državo sprejema. Mnogo se je namre spremenilo v domovini, medtem ko so bili v begunstvu, pogosto so se spremenili tudi prisilno priseljeni. tako »nobena vrnitev ni samo vrnitev; Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo je nova migracija, ki jo prav tako spremljajo vse izgube, strahovi in upanja.« (Grinberg in Grinberg, v Ghanem, : ) Izkušnje tistih, ki se vrnejo, se od loveka do loveka razlikujejo in jih ne moremo posploševati (prim. Ghanem, ). vendar pa reakcije na stresne do- godke niso odvisne samo od preživetvenih strategij posameznika, temve tudi od njegovega otroštva, izkušenj in kulturnega okolja, pa tudi od ekonomskih, socialnih, kulturnih in politi nih virov, ki so na voljo v domovini in omogo ajo ali prepre ujejo reintegracijske procese. zelo pomembna je poleg ekonomskih virov tudi stopnja družbene podpore, ki jo dobijo v domovini. Pomembni de- javniki pri procesih reintegracije so tudi starost, zakonski status, spol in odnos države sprejema do prisilno priseljenih ( e so dovolili integracijo ali pa so se bili prisilno priseljeni prisiljeni asimilirati, prim. Ghanem, ). Poleg tega pa je znano medkulturno dejstvo, da se tisti, ki se jim je uspelo uspešno integrirati v države sprejema, po navadi tudi uspešneje reintegrirajo v domovini. tisti, ki so uspeli v državi sprejema prihraniti nekaj denarja, imajo ve sredstev za obnovo svojega doma v domovini in zato ve možnosti za vrnitev. Pogosto so to tisti, ki si sploh lahko privoš ijo stroške repatriacije. nekateri prisilno priseljeni, ki so iz države sprejema prinesli nekaj prihrankov, so se soo ili z zavistjo tistih, ki so ostali v domovini in niso zbežali v begunstvo. Drugi vzrok za sovraštvo nekaterih je bil v tem, da eni niso zbežali v begunstvo, drugi pa so. taki ob utki sovraštva so bili pogostejši takoj po vojni. eprav je Daytonski sporazum poudaril, naj se ljudje vrnejo na svoje do- move, je etnopoliti na in ekonomska situacija v Bosni in Hercegovini pogosto prepre ila vrnitve takoj po vojni. tudi velika stopnja nezaposlenosti je prepre- evala vrnitve, zlasti med mladimi, saj je v Bosni in Hercegovini približno % nezaposlenih. Po podatkih visokega komisariata za begunce se je do konca julija vrnilo na svoje domove v Bosni in Hercegovini . . oseb. od tega je bilo . vrnitev iz tujine in . vrnitev notranje razseljenih oseb. v novem tiso letju je bilo pove anje vrnitev pripadnikov manjšin, saj se je njihovo število do konca julija pove alo na . . Prav tako je v novem tiso letju našlo svoj dom tudi mnogo notranje razseljenih oseb, saj jih je ob koncu julija le še živelo po zbirnih centrih v Bosni in Hercegovini. Pomemben prvi pogoj za vrnitev je implementacija lastniških zakonov. lastniške zakone so oblikovali in izvajali skupaj z mednarodno skupnostjo. Po podatkih visokega komisariata združenih narodov za begunce so rešili do konca leta , % vlog za lastništvo. tako je mnogo prisilno priseljenih, ki so se vrnili v domovino, in notranje razseljenih oseb prišlo do svoje lastnine. ob koncu leta pa še vedno primanjkuje programov strokovnega usposabljanja in prekvalificiranja, ki so klju nega pomena za nezaposlene. Potrebovali bi tudi nova delovna mesta in mikrokredite. Prav tako obstaja prepad med potrebami in obstoje imi viri za rekonstrukci- jo hiš. še vedno primanjkuje stanovanj za tiste, ki se vra ajo. tako so na za etku novega tiso letja nekateri prisilno priseljeni, ki so se vrnili, še vedno živeli v šotorih, zbirnih centrih ali ve jih zabojnikih. Mnoge organizacije, ki so dale sredstva za obnovo domov, so se zaradi pomanjkanja sredstev držale pravila, da vsaka družina lahko dobi sredstva le enkrat. Po navadi sploh niso dobili denarja, temve samo gradbeni material, niso pa mogli pla ati delovne sile, da bi hišo zgradili. zato taka pomo pogosto ni rešila problemov ranljivih skupin, na primer žensk, ki so ostale brez moža, ali ostarelih parov. Mnoge ranljive skupine tako sploh niso mogle obnoviti svojih domov. zelo redki so pridobili dodatna sredstva za dokon anje hiše. tako gospodinjstva, ki jih vodijo ženske in v njih ni odraslih moških lanov, ker so umrli v vojni, še vedno predstavlja- jo ranljivo skupino s posebnimi potrebami. Poleg njih še vedno potrebujejo streho nad glavo mnogi ostareli, ljudje, ki so preživeli hude travme (tisti, ki so preživeli taboriš a, žrtve nasilja in spolnega nasilja – na primer sistemati nih posilstev), in žrtve genocida. nadaljnje vrnitve v domovino prepre uje tudi pomanjkanje zdravstvenih domov. Po podatkih Inštituta za zdravje – % prebivalcev Bosne in Her- cegovine nima pravice do javnega zdravstvenega varstva. vrnitve v Republiko srpsko prepre uje tudi pomanjkanje širše infrastrukture in pomanjkanje šol. obstoj min prepre uje vrnitev v ruralno okolje. naslednji prvi pogoj za na- daljnje vrnitve je dosledno spoštovanje zakonov. visoki komisariat združenih narodov za begunce je leto ozna il za varno za Muslimane, ki so se vra ali v Republiko srpsko. vendar pa so prisilno priseljeni, notranje razseljene osebe in nevladne organizacije v sarajevu vedele za primere, ko so Muslimane v Repu- bliki srpski v prvih letih novega tiso letja še ubijali. nekaj let pozneje varnost ne predstavlja ve glavnega problema, eprav prisilno priseljeni Muslimani, ki so se vrnili v Republiko srpsko, še vedno doživljajo kriminalna dejanja, naperjena proti njim, grožnje, še vedno uni ujejo džamije itd. klju ni problem pri vra anju domov pa še vedno predstavlja revš ina. Po raziskavi bosanske vlade in organizacije World Bank Poverty Reduction strategy survey % celotne populacije Bosne in Hercegovine živi v absolutni revš ini in dodatnih % živi v relativni revš ini. ve ino med njimi predsta- vljajo prisilno priseljeni, ki so se vrnili v svojo domovino, in notranje razseljene osebe. Re emo lahko, da je utrujenost donatorjev nastopila prehitro, saj so za eli prehitro zmanjševati humanitarna sredstva za Bosno in Hercegovino. na žalost so poznejša krizna žariš a na kosovu, v Afganistanu in Iraku usmerila pozornost donatorjev nase in tako so jim dodelili tudi ve sredstev. številni problemi, s katerimi se sre ujejo prisilno priseljeni, ko se želijo socialno, ekonomsko, kulturno in politi no reintegrirati v domovini, kažejo na to, da je treba posve ati problemom reintegracije ve pozornosti. Poudarek visokega komisariata združenih narodov zlasti na repatriaciji je pustil veliko nerešenih problemov. na žalost repatriacija še ne pomeni konca begunskih problemov (prim. Ghanem ). Prisilna priseljevanja iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo e bi visoki komisariat združenih narodov za begunce za el podobne pro- grame, kot jih je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja za repatriacijo, tudi za integracijo in reintegracijo, bi to veliko prispevalo k reševanju problemov. Moj predlog je na primer, da bi to desetletje visoki komisariat združenih narodov za begunce ozna il za desetletje integracije in reintegracije, podobno kot so bila devetdeseta leta prejšnjega stoletja desetletje repatriacije. Reševanje problemov reintegracije je namre pomemben prvi pogoj za stabilnost in razvoj v Bosni in Hercegovini. na za etku novega tiso letja je namre še o itno, da bosanska vlada še vedno potrebuje pomo mednarodne skupnosti, ki se je za ela prehitro poslavljati in odhajati. tako so zaradi usiha- jo e mednarodne pomo i propadle številne nevladne organizacije v Bosni in Hercegovini, med njimi zlasti tiste, ki so se ukvarjale s prisilno priseljenimi, ki so se vra ali v domovino, in notranje razseljenimi osebami. nujno pa bi bilo, da tudi vladne institucije in lokalne nevladne organizacije uvrstijo probleme reintegracije trdneje v svoje programe. samo tako lahko pri akujemo, da se bodo problemi pri procesih repatriacije in reintegracije uspešno reševali. zAklJu Ek slovenija je ob izbruhu vojne v Bosni in Hercegovini velikodušno sprejela ve deset tiso prisilno priseljenih ljudi iz te države. najprej jim je Rde i križ slovenije pomagal, da so se naselili v izpraznjenih halah in vojašnicah. vsi informatorji so bili naši državi za to nastanitev zelo hvaležni. Manj pa so bili zadovoljni z možnostjo svojega integriranja v slovensko družbo, saj jim naša država deset let ni omogo ala pravice do dela, ki je temeljna lovekova pravica in jo zagotavlja splošna deklaracija o lovekovih pravicah iz leta . Po zako- nu o za asnem zato iš u iz leta so lahko opravljali le ob asna in za asna dela. Pri tem je država poskrbela samo za primarne potrebe prisilno priseljenih, kakor so nastanitev, hrana, voda in obleka. vendar pa ljudje ne morejo živeti dostojanstveno, e imajo dolgo zagotovljene samo primarne potrebe. vsi so se namre želeli integrirati v slovensko družbo, vendar so imeli te možnosti okrnjene, ekonomska integracija je namre temelj vseh drugih integracij. e bi imeli zagotovljeno pravico do dela, se ne bi iz slovenije izseljevali prisilno priseljeni intelektualci. Država bi tako pridobila pomemben socialni kapital, tako pa jih je ve ina takoj po prihodu v begunstvo odšla v zahodne države. Glede na to, da v sloveniji rodnost pada in primanjkuje aktivnega prebivalstva, je težko razumeti, zakaj smo se tako bali integrirati omenjene prisilno priseljene, s katerimi nas vežejo še vezi nekdanje države. Mogo e so bile prav te vezi odve tistim politikom, ki so želeli pozabiti, da smo bili vsi neko del Jugoslavije. težko je tudi razumeti, zakaj se je država bala, da bi delali zakonito in pla evali davke, a so bili prisiljeni delati na rno, pogosto so jih izkoriš ali, bili so brez pravic in ve krat so zato ostali tudi brez pla e. zaposlovanje prisilno priseljenih bi jim pomagalo tudi pri u enju slovenskega jezika in širši sociokulturni integraciji. ker deset let niso imeli stalnega bivanja v sloveniji (leta so ga na sre o dobili tudi za pretekla leta bivanja v sloveniji), niso smeli zaprositi za drža- vljanstvo. vemo pa, da samo državljanstvo omogo a tudi politi no integracijo, eprav na žalost tudi to ne reši vseh integracijskih problemov. Prav tako težko razumem tudi dejstvo, da pri izpitu iz slovenskega jezika (ki je pogoj za drža- vljanstvo) zahtevajo tako raven slovenskega jezika, da mora obolela prisilno priseljena, ki ima samo štiri razrede osnovne šole, na izpitu prevajati in tako izpita seveda ne more opraviti in s tem tudi ne more pridobiti državljanstva. Možnosti njene integracije so tako okrnjene še po štirinajstih letih begunstva! Manj težav pri pridobivanju državljanstva pa imajo v novem tiso letju mladi prisilno priseljeni, ki so se šolali v sloveniji. štirinajstletno terensko delo med prisilno priseljenimi iz Bosne in Hercego- vine v sloveniji me je prepri alo o tem, da ni samo intenzivnost travm tista, ki Zaklju ek odlo a o tem, kako uspešno jih bodo prizadeti razrešili in mirno zaživeli naprej ter spet upali v prihodnost. velik pomen imajo namre tudi pogoji, v katerih živijo v begunstvu. opazovala sem, kako so se v dobrem desetletju zlomile tudi najmo nejše osebnosti, ki so bodisi fizi no zbolele ali pa ostale brez upanja v prihodnost in tako postale samo pasivne žrtve agresorjev v domovini in ujetniki težkih razmer v begunstvu. u inkovite integracijske strategije so se pokazale kot pogoj za (fizi no in psihi no) zdravje prisilno priseljenih ljudi in za mo- žnost izražanja sebe kot socialnega in kulturnega kapitala, ki lahko prispeva državi sprejema. slovenija je preprosto pozabila, da je integracija pravzaprav dvosmeren proces in da lahko prisilno priseljeni državi sprejema tudi veliko prispevajo, e imajo možnost u inkovite integracije v družbo. PovzEtEk ko se je vojna v sloveniji razširila na Hrvaško leta in spomladi še na Bosno in Hercegovino, so v slovenijo za eli prihajati prisilno priseljeni ljudje iz teh držav. najve jih je bilo spomladi , in sicer . . knjiga je rezultat -letnega terenskega dela med prisilno priseljenimi iz Bosne in Hercegovine. eprav se je intenzivno terensko delo že kon alo, še vedno ohranjam stike z nekaterimi informatorji. uporabljena je bila torej etnografska metoda, s ka- tero sem poskušala ugotoviti empiri no perspektivo, to pomeni perspektivo informatorjev. Pristop neposrednega opazovanja z udeležbo sem dopolnila z metodo, ki jo Chambers poimenuje udeležba v organizaciji (v Harell-Bond, ), saj sem bila aktivno vklju ena v zagovorništvo njihovih lovekovih pravic. Pri terenskem delu sem uporabljala tehniko delne identifikacije, ki predstavlja poskus »konstituiranja bližine v vsakdanjem življenju kljub razli nim sociokul- turnim kontekstom« (Rošker, : ). Izkušnje izgub, ki jih doživijo prisilno priseljeni, so namre univerzalne, doživi jih vsak lovek; kar pa je specifi no za izkušnje prisilno priseljenih, je to, da ti doživijo ve izgub hkrati (Malkki, ): pogosto izgubijo svoj dom, sorodnike in prijatelje, spremeniti morajo socialne mreže, nau iti se morajo nov jezik, zmanjša se njihov ekonomski stan- dard, izgubijo kulturo, kar se kaže v kulturni ovdovelosti itd. Menim, da je za preu evanje integracije pomemben celosten pristop, zato v študiji predstavim ekonomsko integracijo, pravno in politi no integracijo, sociokulturno integracijo in psihološko integracijo. Ekonomska integracija predstavlja prvi pogoj vseh drugih integracij, saj prisilno priseljenim šele zapo- slitev omogo a, da se enakopravno vklju ujejo v sociokulturni sistem družbe. v poglavju o politi ni integraciji pišem o temeljnem dokumentu mednarodnega prava, ki š iti begunce, o Ženevski konvenciji o statusu beguncev iz leta in newyorškem protokolu iz leta . ker je bila ve ina prisilno priseljenih iz Bosne in Hercegovine za asno zaš itena (tudi v sloveniji), je eno izmed podpo- glavij posve eno za asni begunski zaš iti. Predstavljen je tudi model pomo i, s katerim je naša vlada pristopila k reševanju begunskih problemov, in kritika tega modela, ki jo je napisala Barbara Harrell-Bond. v poglavju o politi ni integra- ciji so predstavljene tudi vladne, medvladne in civilnodružebene organizacije, ki se ukvarjajo s prisilno priseljenimi. Poglavje o psihološki integraciji govori o travmah in izgubah, ki jih doživijo prisilno priseljeni, o posttravmatskem stresnem sindromu in procesih žalovanja. Menim, da je u inkovita integracija prvi pogoj za uspešno zaklju ene procese žalovanja prisilno priseljenih. v tem poglavju so predstavljeni tudi izseki življenjskih zgodb prisilno priseljenih, ki ponazarjajo njihove percepcije psihološke integracije. Poglavje o sociokulturni integraciji pa se osredoto a na izobraževanje, zdravstvo in versko integracijo. Povzetek Ena izmed mojih tez je, da je stanje v teoriji t. i. begunskih študij primer- ljivo s stanjem v antropološki teoriji, obema disciplinama namre manjkajo generalizacije, ki so pomembni deli konstrukcije teorije in ustvarjanja relevan- tnih teoretskih okvirov. Menim, da je teorije o prisilnih priseljencih mogo e dopolniti s teorijami o ekonomskih priseljencih, ob upoštevanju specifi nosti begunske situacije, saj so doživeli strah pred preganjanjem. v knjigi predstavim transnacionalne teorije in teorije multikulturalizma. v nadaljevanju pišem o integraciji spolov ter o etni ni integraciji. zadnje poglavje pa se posve a repatriaciji, vrnitvi prisilno priseljenih v domovino. ker pa samo vrnitev domov še ne pomeni konca begunskih problemov (prim. Ghanem, ), pišem tudi o procesih reintegracije, ki se nanašajo na procese ponovnega vklju evanja v domovino. IntEGRAtIon As A HuMAn RIGHt: FoRCED MIGRAnts FRoM BosnIA- HERzEGovInA In slovEnIA (suMMARY) When the war in slovenia spread to Croatia in , and in spring to Bosnia-Herzegovina, the forced migrants from those states started to come to slovenia. they were the most numerous in spring , namely , . this book is the result of fourteen years of fieldwork among forced migrants from Bosnia-Herzegovina. Although the intensive fieldwork has already finished, I still keep contacts with some of the informants. I therefore applied the so called “ethnographic method” with which I tried to find out the perspective of the informants. I complemented the participant observation approach with the method of participant organization (Chambers, in Harrell-Bond, ), because I was actively involved in advocating the human rights of the forced migrants. In performing the fieldwork I applied the technique of partial identification, which represents the attempt of »constructing the closeness in everyday life despite different sociocultural contexts« (Rošker, : ). namely, the losses that the forced migrants experienced are universal – every human being experi- ences them. What is specific for the experience of forced migrants is that they experience multiple losses at the same time (Malkki, ). they lose their homes and often their neighbours and relatives, they have to change their social networks, they have to learn a new language, their economic standard decreases, they lose their culture which results in cultural bereavement etc. I think that in order to research the integration we need a holistic approach; therefore I present the economic, political, sociocultural and psychological integration in this study. Economic integration represents the precondition of all other integrations as it is the employment which enables forced migrants to be incorporated in the sociocultural system of the society on equal footing. In the chapter on political integration I write about the main document of inter- national law which protects refugees: the Geneva Convention about a status of a Refugee from and the new York Protocol from . Because most of the forced migrants from Bosnia-Herzegovina were protected temporarily (also in slovenia) one of the subchapters focuses on temporary refugee protection. the relief model which was adopted by the slovenian government in trying to solve the problems of forced migrants is presented in the book, as well as its critique by Barbara Harrell-Bond. the chapter on political integration also includes governmental, intergov- ernmental and civil society organisations that deal with forced migrants. the Integration as a Human Right: Forced Migrants from Bosnia-Hercegovina in Slovenia (Summary) chapter on psychological integration speaks about traumas and losses that forced migrants experience, about the posttraumatic stress disorder and the grieving processes. I think that effective integration is a precondition for the successful conclusion of the grieving processes of forced migrants. this chapter includes the life histories of forced migrants which illustrate their perceptions of psychological integration. the chapter on sociocultural integration focuses on education, health and religious integration. one of my hypotheses is that the state of the theories on forced migration is comparable to the anthropological theories, namely both disciplines lack generalizations, which are important parts of the construction of a theory and of creating relevant theoretical frameworks. I think that theories on forced migrants can be complemented with the theories on economic migrants, provided that we take into consideration the specific characteristics of a forced migrant situation that they experienced a well-founded fear of being persecuted. In this book I also present the transnational theories and the theories on multiculturalism. In the continuation I write about the gender and ethnic integrations. the last chapter focuses on repatriation, the return of forced migrants to their homelands. Due to the fact that the return itself does not represent the end of the forced migrants’ problems (cf. to Ghanem, ), I also write about the processes of reintegration, which refer to the processes of reincorporation into the society of origin. BIBlIoGRAFIJA Adelman, Howard ( ). Modernity, Globalization, Refugees and Displacement. v Refugees: Perspectives on the Experience of Forced Migration (ur. Alastair Ager). london: Pinter, str. – . Ahearn, Frederick l., Jr., (ur.) ( ). Psychosocial Wellness of Refugees: Issues in Qualitatitive and Quantitative Research. oxford: Berghahn Books. Alibhai-Brown, Yasmin ( ). After Multiculturalism. Great Britain: the Foreign Policy Center. Ba thien, nguyen, in Malapert, Brigitte ( ). the Psychological Consequences of Children of War trauma and Migration. v The Humanitarian Role of Red Cross and Red Crescent (ur. Diana Miserez). Dordrecht: Martinus nijhoff Publishers, str. – . Barnard, Alan, in spencer, Jonathan (ur.) ( ). Encyclopedia of Social and Cultural Anthropology. london: Routledge. Barry, Brian ( ). Culture and Equality: An Egalitarian Critique of Multicultural- ism. oxford: Blackwell Publishers ltd. Baubock, Rainer (ur.) ( ). From Aliens to Citizens: Redefining the Status of Im- migrant s in Europe. vienna: European Centre vienna. Baubock, Rainer, in zolberg, Aristide R. (ur.) ( ). The Chal enge of Diversity: Integra- tion and Pluralism in Societies of Immigration. Avebury: European Centre vienna. Bauman, zygmunt ( ). Society under Siege. Cambridge: Polity Press. Bennet, John W. ( ). Applied and Action Anthropology: Ideological and Conceptual Aspects. Current Anthropology, letn. , supplement, februar , str. – , in pripombe, str. – . Boškovi , Aleksandar ( ). Multiculturalism and the End of History. www. gape.org/sasa/multiculturalism.htm ( . . ). Brettel, Caroline B. ( ). theorizing Migration in Anthropology: the social Construction of networks, Identities, Communities and Globalscapes. v Migration Theory: Talking across Discipline (ur . C. B. Brettel, J. F. Hollifield). new York: Routledge. Brettell, Caroline B., in Hollifield, James F. ( ). Migration Theory: Talking across Discipline. new York: Routledge. Byron, R. ( ). Ethnicity at the limit. Anthropological Journal on European Cultures, the Politics of Anthropology at Home I, letn. , štev. , str. – . Calhoun, C. ( ). social theory and the Politics of Identity. v Social Theory and the Politics of Identity (ur. C. Calhoun ). oxford: Blackwell, str. – . Callamard, Agnes ( ). Refugee women: a gendered and political analysis of the refugee experience. v Refugees: Perspectives on the Experience of Forced Migration (ur . Alastair Ager). london: Pinter, str. – . Bibliografija apo Žmega , Jasna (v tisku). transnacionalizam, lokalitet, rod: hrvatski gas- tarbajteri u Muenchnu. v Zuwanderung und Integration (ur. klaus Roth). Muenchen. Castles, stephen ( ). the Australian Model of Immigration and Multicultur- alism: Is it Applicable For Europe? v Migration and Social Cohesion: The Inter- national Library of Studies on Migration (ur. stephen vertovec). Cheltenham, united kingdom: An Elgar Reference Collection, str. – . Castles, stephen, in Davidson, Alastair ( ). Citizenship and Migration: Globaliza- tion and the Politics of Belonging. london: MacMillan Press ltd. Castles, stephen, in Miller, Mark J. ( ). The Age of Migration: International Population Movements in the Modern World (druga izdaja). london: MacMil- lan Press ltd. Chimni, B. s. ( ). Globalisation, Humanitarianism and the Erosion of Refugee Protection. RsC Working Paper no. . oxford: Refugee studies Centre. Colic-Peisker, val ( ). Bosnian Refugees in Australia: Identity, Community and labour Market Integration, new Issues in Refugee Research. Working Paper no. . Ženeva: unHCR. Couseey, Mary ( ). Framework of Integration Policies. strasbourg: svet Evrope. Crisp, Jeff ( ). the local Integration and local settlement of Refugees: a Conceptual and Historical Analysis, new Issues in Refugee Research. Work- ing Paper no. . Ženeva: unHCR. Davis, Martha Ellen ( ). Careers, “Alternative Careers”, and the unity Be- tween theory and Practice in Ethnomusicology. Ethnomusicology: Journal of the Society for Ethnomusicology, letn. , št. , jesen , str. – . de laine, Marlene ( ). Fieldwork, Participation and Practice: Ethics and Dillem- mas in Qualitative Research. london: sage Publications. Doupona Horvat, Marjeta, verschueren, Jef, Žagar, Igor Ž. ( ). Pragmatika legitimizacije: retorika begunske politike v Sloveniji. ljubljana : open society Institute. Dworkin, Ronald ( ). Sovereign Virtue: The Theory and Pracitice of Equality. Cambridge: Harvard university Press. Eastmond, Marita ( ). Reconstructing life: Chilean Refugee Women and the Dilemmas of Exile. v Migrant Women: Crossing Boundaries and Changing Identities (ur. Gina Buijs). oxford: Berg Publishers limited, str. – . ECRE ( ). Position of the European Council on Refugees and Exiles on tem- porary Protection in the Context of the need for a supplementary Refugee Definition. International Journal of Refugee Law, letn. , št. , str. – . ECRE ( ). Position of the European Council on Refugees and Exiles on tem- porary protection in the Context of the need for a supplementary Refugee Definition. International Journal of Refugee Law, letn. , št. , str. – . Eisenbruch, Maurice (v tisku). From Post-traumatic stress Disorder to Cultural Be- reavement: Diagnosis of southeast Asian Refugees. Social Science Medicine. Bibliografija European Council Directive / /EC of July , on minimum standards for giving temporary protection in the event of a mass influx of displaced persons and on measures promoting a balance of efforts between Member states in receiving such persons and bearing consequences thereof. Official Journal of the European Communities, . . , str. – . Evropska komisija ( ). Regular Report from the Commission on slovenia’s Progress towards Accession. . . . Evropska komisija ( ). temporary protection in the Event of a Mass Influx of Displaced Persons. Brussels, IP/ / , . . . Faist, thomas ( ). The Volume and Dynamics of International Migration and Transnational Social Spaces. oxford: Clarendon Press. Favell, Adrian ( ). Philosophies of Integration: Immigration and the Idea of Citizen- ship in France and Britain. Great Britain: MacMillan Press ltd. Figley, R. Charles, Bride, E. Brian, Mazza, nicholas (ur.) ( ). Death and Trauma: The Traumatology of Grieving. Washington: taylor & Frances. Fitzpatrick, Joan ( ). Revitalizing the Refugee Convention. Harvard Human Rights Journal, letn. , pomlad , str. – . Frechette, Ann ( ). notes toward Development of a Multi-Disciplinary Model for Comparative Research on ‘Integration’, Michaelmas term Final Paper (predmet: uvod v prisilne migracije). oxford: Refugee studies Programme, neobjavljeno gradivo. Freud, sigmund ( ). Mourning and Melancholia. v The Standard Edition of the Complete Psychological Works of Sigmund Freud (volume XIV). london: the Hogarth Press and the Institute of Psycho-Analysis, str. – . Gellner, E. ( ). Reason and Culture: New Perspectives on the Past. oxford: Black- well. Ghanem, tania ( ). When Forced Migrants Return ‘Home’: the Psychosocial Difficulties Returnees Encounter in the Reintegration Process. RsC Working Paper no. . university of oxford: Refugee studies Centre. Gilbert, Geoff ( ). the Best ‘Early Warning’ is Prevention: Refugee Flows and European Responses. International Journal of Refugee Law, letn. , št. , str. – . Gingrich, Andre ( ). Anthropological Approaches to understanding Refu- gees. some notes on their Relevance for Research, for Cultural Identity, and for Politics. v Refugee Studies and Politics: Human Dimensions and Research Perspectives (ur. susanne Binder, Jelena toši ). Dunaj: universitätsverlag, str. – . Goldberg, David theo ( , [ ]). Multiculturalism: A Critical Reader. oxford: Blackwell. Goldschmidt, Walter ( ). The Human Career: The Self in the Symbolic World. oxford: Blackwell. Goodwin-Gill, Guy s. ( ). The Refugee in International Law: Second Edition. oxford: Clarendon Press. Bibliografija Goodwin-Gill, Guy s. ( ). the International Protection of Refugees: What Future? International Journal of Refugee Law, letn. , št. , str. – . Goodwin-Gill, Guy s. ( ). Who to Protect, How…, and the Future? Interna- tional Journal of Refugee Law, letn. , št. , str. – . Greverus, Ina-Maria ( ). Rethinking and Rewriting the Experience of a Conference “War, Exile, Everyday life”. v War, Exile and Everyday Life (ur. Jambreši kirin, Renata in Povrzanovi , Maja). zagreb: Inštitut za etnologijo in folkloristiko, str. – . Grizold, Anton ( ). Rešitve begunskega vprašanja v sloveniji. Revija za mednarodne odnose, letn. , št. , str. – . Gutmann, Amy (ur.) ( ). Multiculturalism: Examining the Politics of Recognition. new Yersey: Prinecton university Press. Habermas, Jurgen ( ). struggles for Recognition in the Democratic Consti- tutional state. v Multiculturalism: Examining the Politics of Recognition (ur. Amy Gutmann). new Yersey: Princeton university Press. Hammersly, Martyn ( ). Reading Ethnographic Research, A Critical Guide. lon- don: longman. Hammersly, Martyn ( ). What’s Wrong With Ethnography? Methodological Ex- plorations. london: Routledge. Hannerz, ulf ( ). Transnational Connections: Culture, People, Places. london: Routledge. Harrell-Bond, Barbara E. ( ). Imposing Aid: Emergency Assistance to Refugees. oxford: oxford university Press. Harrell-Bond, Barbara E. ( ). Refugees and the Challenge of Reconstruct- ing Communities through Aid. v War, Exile and Everyday Life (ur. Renata Jambreši kirin and Maja Povrzanovi ). zagreb: Inštitut za etnologijo in folkloristiko, str. – . Harrell-Bond, Barbara E., in Elliott, sue ( ). Report to the Government of slovenia. oxford: Refugee studies Programme (neobjavljeno poro ilo). Harrell-Bond, Barbara, in voutira, Eftihia ( ). Anthropology and the study of Refugees. Anthropology Today, letn. , št. , avgust , str. – . Hastrup, kirsten ( ). A Passage to Anthropology: Between Experience and Theory. london: Routledge. Hastrup, kirsten, in Elsass, Peter ( ). Anthropological Advocacy? A Con- tradiction in terms. Current Anthropology, letn. , št. , junij , str. – . Havel, vaclav ( , [ ]). Živeti v resnici: mo nemo nih. ljubljana: Mohorjeva družba. Helton, Arthur, in nagy, Boldzisar ( ). Gradivo za poletno šolo lovekove pravice in prisilni migranti: interdisciplinarni vidik. Budimpešta: Central European university (neobjavljeno gradivo). Hladnik Milhar i , Ervin ( ). nerimane kamberi, begunka: norcu so dovolili, da izpelje norost do konca. Delo, Sobotna priloga, . . , str. . Bibliografija IoM ( ). Integracijski pristopi. ljubljana: IoM. Jeluši , ljubica ( ). Refugees: A special Weapon in Yugoslav Wars. v The Role of Mass Media in the Serbian-Croatian Conflict (ur. Marjan Maleši ). stockholm: Försvarsmedia. Joly, Daniele ( ). the Porous Dam: European Harmonization on Asylum in the nineties. International Journal of Refugee Law, letn. , št. , str. – . Joly, Daniele ( ). Haven or Hell? Asylum Policies and Refugees in Europe. Great Britain: Macmillan Press ltd. Joly, Daniele ( ). temporary protection within the Framework of a new European Asylum Regime. The International Journal of Human Rights, letn. , št. , str. – . Južni , stane ( ). Identiteta. ljubljana: Fakulteta za družbene vede. kalin, Walter, ( ). Towards a Concept of Temporary Protection: A Study Commis- sioned by UNHCR (Division of International Protection). university of Berne/ switzerland: Institute of Public law. kearney, M. ( ). the local and the Global: the Anthropology of Glo- balization and transnationalism. Annual Review of Anthropology, št. , str. – . kelly, Paul (ur.) ( ). Multiculturalism Reconsidered: Culture and Equality and its Critics. Cambridge : Cambridge Polity Press. kivisto, P. ( ). theorizing transnational Immigration: a Critical Review of Current Efforts. Ethnic and Racial Studies, letn. , št. , julij , str. – . kofman, Eleonore, in sales, Rosemary ( ). Migrant Women and Exclusion in Europe. The European Journal of Women’s Studies, letn. , str. – . kora , Maja ( ). Dillemas of Integration. A Case study of Refugees from the Post Yugoslav states in Rome. v Refugee Studies and Politics: Human Di- mensions and Research Perspectives (ur. susanne Binder, Jelena toši ). Dunaj: universitätsverlag, str. – . krastev, Ivan ( ). The Inflexibility Trap: Frustrated Societies, Weak States and Democracy. Bratislava: unDP Issues Paper. krulfeld, Ruth M., in MacDonald, Jeffrey l. (ur.) ( ). Power, Ethics, and Human Rights: Anthropological Studies of Refugee Research and Action. oxford: Rowman & littlefield Publishers, Inc. kübler-Ross, Elizabeth ( , [ ]). On Death and Dying. london: tavistock Publications. kuper, Adam ( ). Culture: the Anthropologists’ Account. london: Harvard university Press. kymlicka, Will ( ). Multicultural Citizenship. oxford: oxford university Press. kymlicka, Will ( ). The Politics in the Vernacular: Nationalism, Multiculturalism, and Citizenship. oxford: oxford university Press. laczko, Frank ( ). temporary protection and Ex-Yugoslav Refugees in Hun- Bibliografija gary. v Refugees and Migrants: Hungary at Crossroads (ur. Maryellen Fullerton, Andre sik, Judith toth). Budapest: CEu Press. lavenex, sandra ( ). Safe Third Countries: Extending the EU Asylum and Immi- gration Policies to Central and Eastern Europe. Budimpešta: Central European university Press. lillesar, W. ( ). Integration – A lifelong never Ending leaving and Adjust- ment Process. v Migration and Refugee Policy on the Eastern Border of the EU (ur. k. Hakola). sweden: university of Jyaskyla, str. – . lima, F. H. ( ). transnational Families: Institutions of transnational social space. Pores, , str. – . lindholmer, D. ( ). local Identities and the Integration of Refugees. Regional Contact, letn. , št. , str. – . loescher, Gil ( ). Refugee Movements and International Security. Adelphi Papers . Great Britain: nuffield Press ltd. loescher, Gil ( ). Beyond Charity: International Cooperation and the Global Refugee Crisis. oxford: oxford university Press. loizos, Peter ( ). The Heart Grown Bitter. Cambridge: Cambridge university; london: Routledge. lukši - Hacin, Marina ( ). Multikulturalizem in migracije. ljubljana: založba zRC. Malkki, lisa H. ( a). Refugees and Exile: From ‘Refugee studies’ to national order of things. Annual Review of Anthropology, letn. , str. – . Malkki, lisa H. ( b). Purity and Exile: Violence, Memory and National Cosmol- ogy among Hutu Refugees in Tanzania. Chicago & london: the university of Chicago. Mcnamara, D., in Goodwin-Gill, Guy s. ( ). unHCR and International Refugee Protection. RsP Working Paper no. . oxford: Refugee studies Programme. Mertus, Julie ( ). the state and the Post-Cold War Refugee Regime. Inter- national Journal of Refugee Law, letn. , št. , str. . Mesi , Milan ( ). Osjetljivi i ljuti ljudi: Hrvatske izbjeglice i prognanci. zagreb: Promocija zagreb. Mesi , Milan ( ). Multikulturalizam. Društveni i teorijski izzazovi. zagreb: školska knjiga. Mikuš-kos, Anica ( a). Mentalno-higienski delavci in begunci. Zdravstveno varstvo, letn. , str. – . Mikuš-kos, Anica ( b). travma in obvladovanje. Zdravstveno varstvo, letn. , št. , , , str. – . Mikuš-kos, Anica (ur.) ( ). Otroci in vojna. Murska sobota: Pomurska založba. Modood, tariq, in Berthoud, Richard (ur.) ( ). Ethnic Minorities in Britain: Diversity and Disadvantage. london: Policy studies Institute. Moli nik, vesna ( ). Institucija boga v izkustvu begunstva. v Vsakdanje življenje Bibliografija beguncev in begunk v Sloveniji (ur. natalija vre er). ljubljana: slovensko etnološko društvo, str. – . Moore, Henrietta l. (ur.) ( ). Anthropological Theory Today. Cambridge: Polity Press. Moore, J. D. ( ). Visions of Culture: An Introduction to Anthropological Theories and Theorists. london: Altamira Press. nagel, J. ( ). Political Competition and Ethnicity. v Competitive Ethnic Rela- tions (ur. s. olzak, J. nagel). london: Academin Press, Inc, str. – . nagy, Boldizsar ( ). the Acquis of the European union Concerning Refugees and the law in the Associated states. v From Improvisation toward Awareness? Contemporary Migration Politics in Hungary (ur. Maryellen Fullerton, Endre sik, Judith toth). Budapest: CEu Press. novotna, H. ( ). kultura: velik problem za družboslovje. Glasnik slovenskega etnološkega društva, letn. , št. , str. – . nurmi lasse, A., in Williams, Mary Beth ( ). Death of a Co-Worker: Conceptual overview. v Death and Trauma: the Traumatology of Grieving (ur. Charles R. Figley, Brian E. Bride, nicholas Mazza). Washington: taylor & Francis, str. – . olzak, s., in nagel, J. (ur.) ( ). Competitive Ethnic Relations. london: Aca- demic Press, Inc. ong, Aihwa ( ). Flexible Citizenship: The Cultural Logics of Transnationality. Durham & london: Duke university Press. Parekh, Bhikhu ( ). Rethinking Multiculturalism: Cultural Diversity and Political Theory. new York: Palgrave. Pettan, svanibor ( ). uloga znanstvenika u stvaranju predpostavki za suživot: ususret primijenjenoj etnomuzikologiji. Narodna umjetnost, letn. , št. , str. – . Poli , M., Bukinac, A., Rajh, z., in ušeni nik, B. ( a). Refugees’ Perception of their situation: the Case of Croatian Refugees in slovenia. Psihološka obzorja, letn. , št. , julij . Poli , M., Bukinac, z., Mencin, M., todorovi , t., tušak, M. ( ). Psycho- logical Aspects of Refugees’ Experience: the Case of Bosnian Refugees in slovenia. v III. Alps-Adria Symposium of Psychology. ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo, str. – . Poli , Marko, et al. ( ). Hrvaški begunci v Sloveniji: psihološki vidik. ljubljana: uJMA. Portes, A. (ur.) ( ). The Economic Sociology of Immigration: Essays on Networks, Ethnicity and Entrepreneurship. new York: Russell sage Foundation. Portes, A., in Manning, D. R. ( ). the Immigrant Enclave: theory and Empirical Examples. v Competitive Ethnic Relations (ur. s. olzak, J. nagel), london: Academic Press, Inc. Portes, A., Guarnizo, l. E., landolt, P. ( b). the study of transnationalism: Pitfalls and Promise of an Emergent Research Field. Ethnic and Racial Studies, letn. , št. , marec , str. – . Bibliografija Portes, Alejandro ( a). Conclusion: towards a new World – the origins and Effects of transnational Activities. Ethnic and Racial Studies, letn. , št. , marec , str. – . Putnam, R. D. ( ). Making Democracy Work: Civic Traditions in Modern Italy. Princeton: Princeton university Press. Rogelja, nataša, ( ). kulturni stik: slovenci, slovenke – begunci, begunke. v Vsakdanje življenje beguncev in begunk v Sloveniji (ur. natalija vre er). ljubljana: slovensko etnološko društvo, str. – . Rošker, Jana ( ). Metodologija medkulturnih raziskav. ljubljana: Filozofska fakulteta. schiller Glick, nina, Basch, linda, Blanc-szanton, Cristina ( ). Transnation- alism: A New Analytic Framework for Understanding Migration. new York: new York Academy of sciences. seymour-smith, Charlotte ( , [ ]). Macmillan Dictionary of Anthropology. london: the MacMillan Press ltd. smith, Michael Peter, in Guarnizo, luis Eduardo (ur.) ( ). Transnationalism from Below. new Brunswick: transaction Publishers. smole, Alenka, ( ). karitas in begunci, begunke. v Vsakdanje življenje beguncev in begunk v Sloveniji (ur. natalija vre er). ljubljana: slovensko etnološko društvo. stubbs, Paul ( ). Creative negotiations, Concepts and Practice of Integration of Refugees, Displaced People and local Communities in Croatia. v War, Exile and Everyday Life: Cultural Perspectives (ur. Renata Jambreši kirin, Maja Povrzanovi ). zagreb: Inštitut za etnologijo in folkloristiko, str. – . stullerova, kamila ( ). understanding Xenophobia in Eastern Europe. Workshop Report. Budapest: Center for Policy studies and the Humani- ties Centre. šumi, Irena ( ). Blizu polnega kroga tega sveta: ameriški indijanci med preteklostjo in sedanjostjo. ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja. šumi, Irena ( ), Kultura, etni nost in mejnost: konstrukcije razli nosti v antropološki presoji. ljubljana: založba zRC. šumi, Irena ( ). Mislili smo, da je kaj takšnega možno samo na Marsu: kratka etnografija slovenstva skozi identifikacije evakuirancev vlade Republike slovenije in medvojne BiH. Anthropos, št. / , str. – . summerfield, Derek ( ). sociocultural Dimensions of War, Conflict and Displacement. v Refugees: Perspectives on the Experience of Forced Migration (ur. Alastair Ager). london: Pinter, str. – . taylor, Charles ( ). the Politics of Recognition. v Multiculturalism: Examin- ing the Politics of Recognition (ur. Amy Gutmann). new Yersey: Princeton university Press, str. – . thorburn, Joanne ( ). transcending Boundaries: temporary Protection and Burden-sharing in Europe. International Journal of Refugee Law, letn. , št. , str. – . Bibliografija toš, niko (ur.) ( ). Vrednote v prehodu II: Slovensko javno mnenje – . ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Center za raziskavo javnega mnenja. turner, terence ( , [ ]). Anthropology and Multiculturalism: What is Anthropology that Multiculturalists should Be Mindful of It? v Multicul- turalism. A Critical Reader (ur. David theo Goldberg). oxford: Blackwell, str. – . turner, victor W. ( ). The Ritual Process: Structure and Anti-Structure. london: Middlesex. unHCR ( ). Survey on the Implementation of Temporary Protection. Ženeva: Humanitarian Issues Working Group of the International Conference on the Former Yugoslavia. unHCR ( ). Minority Returnees to the Republika Srpska – Bosnia and Herzegovina. Bosna in Hercegovina: unHCR. unHCR ( a). unHCR summary observations on the Commission proposal for a Council Directive on minimum standards for giving temporary protec- tion in the event of mass influx, CoM ( ) , . maj . unHCR ( b). Complementary Forms of Protection: their nature and Relationship to the International Refugee Protection Regime, Executive Committee of the High Commissioner’s Programme, standing Committee ( th Meeting), EC/ /sC/CRP. . unHCR ( ). Prevention and Responses to sexual and Gender-Based violence in Refugee situations: Inter-Agency lessons learned Conference Proceed- ings, . – . marec , Ženeva: unHCR. unHCR ( ). Closing the Circle: From Emergency Humanitarian Relief to sustainable Returns in south Eastern Europe. Bosna in Hercegovina: unHCR. unHCR ( ). statistical summary, . julij . Ženeva: unHCR. unHCR ( ). update on Conditions for Return to Bosnia and Herzegovina. Bosna and Hercegovina: unHCR. van der kolk Bessel, A., McFarlane, Alexander C., Weisaeth, lars (ur.) ( ). Traumatic Stress: the Effects of Overwhelming Experience on Mind, Body, and Society. london: Guilford Press. van Willigen, John ( ). Applied Anthropology: An Introduction. london: Bergin & Garvey. vermeulen, H., in Govers, C. (ur.) ( ). The Anthropology of Ethnicity: Beyond Ethnic Groups and Boundaries. Amsterdam: Het spinhuis. vincent, R. J. ( , [ ]). Human Rights and International Relations. Cambridge: Cambridge university Press. vouk-Železnik, Jadranka (ur.) ( ). Begunci v Sloveniji. ljubljana: ljudske pravice. voutira, Eftihia (v tisku). Refugees: Whose term is it Anyway? Emic and Etic Constructions of “Refugees” in Modern Greek. v The Refugee Convention at Fifty: A View from Forced Migration Studies (ur. Joanne van selm, khoti Bibliografija kamanga, John Morrison, Aninia nadig, sanja špoljar vržina, loes van Willigen). usA: lexington Books. voutira, Eftihia, et al. (ur.) ( ). Improving social and Gender Planning in Emergency operations: A Report Commissioned by the World Food Pro- gramme. oxford: Refugee studies Programme. vre er, natalija ( ). Izkušnje begunskih otrok v Celju. ljubljana: Filozofska fakulteta, oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo, magistrska naloga. vre er, natalija ( ). Human Costs of temporary Refugee Protection: the Case of slovenia. v A Captured Moment in Time, IWM Junior Fellows Conferences (ur. Adrianne Rubeli, nina vucenik), vol. X. vienna: Institute for Human sciences (CD-rom). vre er, natalija ( ). Politi ne konstrukcije azila: Evropska unija in slovenija. v Obrazi naše Evrope (tomaž Mastnak, ton i kuzmani , Irena Brinar, natalija vre er, sašo Gazdi , vera kozmik vodušek). ljubljana: Mirovni inštitut, str. – . vre er, natalija ( ). temporary Refugee Protection: A legalized Indifference or a solution. v Refugee Studies and Politics: Human and Research Perspectives. Proceedings from the international congress, January – , (ur. susanne Binder, Jelena tosi ). vienna: Institute for Ethnology and sociocultural Anthropology, university of vienna. vre er, natalija ( ). vloga kulture pri procesih integracije (prisilnih) priseljencev. Razprave in gradivo, št. , str. - . vre er, natalija ( ), Etni nost, integracija in civilna družba : prisilni migranti v sloveniji. Razprave in gradivo, št. , str. – . vre er, natalija ( ). the Mosque Debate and Anti-Muslim sentiment in slov- enia. v Islam and Tolerance in Wider Europe (ur. Pamela kilpadi). Budimpešta: open society Institute, str. – . vre er, natalija (ur.) ( ). Vsakdanje življenje beguncev in begunk v Sloveniji. ljubljana: slovensko etnološko društvo. Westin, Charles ( ). Regional Analysis of Refugee Movements: origins and Response. v Refugees: Perspectives on the Experience of Forced Migration (ur. Alastair Ager). london: Pinter, str. – . Wikan, uni ( ). Beyond the Words: the Power of Resonance. v Beyond Boundaries: Understanding, Translation and Anthropological Discourse (ur. Gisli Palsson). oxford: Berg Publishers limited, str. – . Wilson, Richard A. (ur.) ( ). Human Rights, Culture and Context: Anthropological Perspectives. london: Pluto Press. Wright, susan ( ). the Politicization of ‘Culture’. Anthropology Today, letn. , št. , str. – . zetter, Roger ( ). International Perspectives on Refugee Assistance. v Refugees: Perspectives on the Experience of Forced Migration (ur. Alastair Ager). london: Pinter, str. – . IMEnsko In stvARno kAzAlo A Chimni, B.s. , , – , Adelman, Howard , civilna družba , , , , , , Afrika , , , , , , , Ahearn, Frederick l. , – Cohen, Roberta akulturacija Coussey, Mary , Akvinski, tomaž Crisp, Jeff , , , , Ameriško antropološko društvo Amnesty International antropologija – , , , , , , apo Žmega , Jasna , , lovekove pravice , – , – , aplikativna antropologija – , , , , – , – , , , asimilacija – , , , , , , , , , , , Avstralija , , , D Avstrija , , , , , Danska , , , azil , , , , , , , , , , Davis, Martha – , – , – , , , , Daytonski sporazum , , , Doupona Horvat, Marjeta , , Društvo za aplikativno antropologijo B begunske študije , , , Društvo za razvijanje preventivnega in Belgija , prostovoljnega dela Benedict, Ruth država sprejema , , , , , Binder, susanne , – , , – , , , , , Bissoondath, neil , , , , , , – , , Boškovi , Aleksander , , , – , , , , Bosna in Hercegovina – , , , , – , , , , , , , – , Dublinska konvencija , , , , , – , , – , džamija , – , – , , , – , – , ogić, Osman 117 Brettell, Caroline B. E Byron, R. , Eastmond, Marita ECRE , , C Eisenbruch, Maurice Callamard, Agnes , ekonomske migracije , , , Castles, stephen , , , , , Elsass, Peter Celje , , , , , , etnografska metoda , Center za psihosocialno pomo Evropska unija , , , , , , , beguncem , – , , , , Stvarno in imensko kazalo F - izobraževanje , , , , Favell, Adrian , , – , , – , Francija , , , , - verska integracija , , Frechette, Ann , , , – , Furlan, karmen - zdravstvo , , , – , G integracijski zakon Ghanem, tania , , , IoM , , , Goldschmidt, Walter iskalci azila , , , , Goodwin-Gill, Guy s. Islandija Govers, C. , Italija Greverus, Maria Grizold, Anton J Guarnizo, l.E. Jezuitska služba za begunce , Gutman, Amy , Joly, Danielle , , H K Habermas, Jurgen , – kanada , , , , , , , , , Harrell-Bond, Barbara , , , , , , , , , – , , , , karitas , , kearney, M. Hastrup, kirsten kelly, Paul Havel, vaclav kitajci , Helton, Arthur , , , , , , kivisto, Peter , kofman, Eleonore Herskovits, Melville kora , Maja Hrvaška , , , , , , kosovo , , , , , , , , , Hrvati , , , , krulfeld, Ruth M. I kuD France Prešeren ICMPD kultura , , , – , – , , identiteta , , , – , , , , , , – , – , , , , , , , , , – , , – , kulturna identiteta , , , , integracija , – , , – kulturna ovdovelost , • ekonomska integracija , , kulturni posrednik – , , , kulturno prevajanje • etni na integracija – , kuper, Adam , , • integracija spolov – , kymlicka, Will – , , , • politi na integracija , – , , L • psihološka integracija , – , landolt, P. latinska Amerika • sociokulturna integracija , , lavenex, sandra , , – , , leonard, Mark Stvarno in imensko kazalo lindholmer, D. notranje razseljene osebe , , , loescher, Gil , , , , , , – loizos, Peter nova zelandija lubbers, Ruud , , lukši Hacin, Marina O olzak, z. M ortner, sherry MacDonald, Jeffrey Madžarska , P Malkki, lisa , , , , Parekh, Bhikhu , , , Manning, D.R. – Pettan, svanibor , marginalizacija , , , , Portes, Alejandro , , , – McFarlane, Alexander C. , Portugalska Mead, Margaret , posttravmatski stresni sindrom , Mednarodna islamska organizacija za prisilni priseljenec , , , , humanitarno pomo , push-pull teorije melting pot Mertus, Julie R Mesi, Milan Rde i križ , – , , , , , Mies, Maria Mikuš kos, Anica , reintegracija , , , , , Miller, Mark J. , , – , Ministrstvo za notranje zadeve , , repatriacija , , , , , , , , , , , , , , – , Ministrstvo za šolstvo in šport , Rogelja, nataša Ministrstvo za zdravstvo , Rošker, Jana , , Mirovni inštitut Ruanda model pomo i – , Modood, tariq S Mole, nuala sales, Rosemary Most-sCI sarajevo , , multikulturalizem , , , , , , schlesinger, Arthur , – , segregacija , , multikulturno državljanstvo , seksizem Muslimani , , , , , , skandinavija slovenija – , , , , , , , , , – , , N smole, Alenka nagel, J. , spencer, Barnard nagy, Boldzisar , , , , , splošna deklaracija o lovekovih nem ija , , , , , , , , pravicah , , , , , , , srbi , , , , , newyorški protokol , srebrenica , , nizozemska , , stubbs, Paul , , , , norveška summerfield, Derek Stvarno in imensko kazalo svet Evropske unije – V vermeulen, H. , Š verschueren, Jef , , španija , vodnikova doma ija šumi, Irena , , , , , , , voutira, Eftihia , , , , , vre er, natalija , , , , , , švedska , , , , , , , , , , švica , , , W T Weisaeth, lars , tax, sol , Wikan, uni taylor, Charles , Wilson, Richard A. tehnika delne identifikacije , Wright, susan thorburn, Joanne , tosi , Jelena Z toš, niko zagovorništvo , , , , transnacionalne teorije – , zakon o azilu , , travma , , , , zakon o tujcih , , , tsilevich, Boris zakon o za asnem zato iš u , , , , , , , U žalovanje , , udeležba v organizaciji , , zavod za odprto družbo , unHCR , , , , , , , združene države Amerike , , , , – , , , , , , , , , , , urad za priseljevanje in begunce , Ženevska konvencija o statusu , , , – , , , , , , beguncev , , , – , – , zetter, Roger ustanova fundacija Gea , Žižek, slavoj