Kmetijska panorama, str. zs - to CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 UGOIIEK ZAKI PI STOTK1SSKI Wgomet začetek in konec riajvečjega predelo- so se vei 'arntj sladkorja Ormož- Oglasi in --------------------- jiuun.ufJU i.rrmoz- ugiast m I' obliki reklam nam dajo vedeti, da - ' ‘em stganiu Intih kampanje, da kmetje na tim .............................--i-a- -u - ^^ cev. kolikor traja poskusna doba, bo postal nik Evropske zveze, to pa pomeni, da mu nihš^ ne bo mogel vzeti tega naziva in seveda sluzih' < Kaj pa ideali o boju za pravice delavcev, Internacionale po dunajskih ulicah ter brazilskega pragozda? No ja, vse ob svojem f pač... 1 ANDREJ aprila 1995 J IS i aktualno doma ii It ir it p L^idavčani in šoferji zahtevajo odgovore do četrtka šoferji tako kot funkcionaiji s helikopterji in sok lahko pijem v Lendavi, zaradi tega mi treba Lrj^^^jano,« pravi župan Kocon Dočetrtks ik 5» ji it * si 1^ 11 I jt i j’ li tt i« ► i) 5 I i wcenika,6. aprila, do 12. ure zahtevajo odgovore na vsa najpo-ffiembnejša vprašanja glede mejnega prehoda, gradnje avtoceste In škodljivega tovornega prometa skoti Prekmurje. Pisma so poslali na naslove predsednika vlade, predsednika državnega zbora in predsednika državnega sveta. Minisit* stvom sporočil in zahtev ne bodo več pošiljali, kajti izkazalo se je, da njihove probleme ignorirajo ali pa tes ni več Jasno, kdo je za kaj pristojen, Vse se očitno ustavlja pri Servisu skupnih služb V1»«* ®-“‘ bilke Slovenije, ki odobi ntein deli denar, v ministrstvi Maijan Dvornik, znan po svojem “fmbnejss ^ojen. Vse služb Vlade Repu- 'u za trava progra-Hržavni sekretar promet in zveze »i.liiJrvPomurluž* r- srnjem nuučljivem odnos«, i« »» njihove Mhttvt Ib rprtkanj* s kratkim V* trie!»kun, da so vso dokument«' o gradnji avtoceste v«®®« nistntvn la okolje in prostor, zal« so idaj oni odgovorni ' So sporočilom predaU mi- za vsa na- uri naj bi se v • • turah predstavniki šestih ministrstev, vlade, Darsa, DDC-ja, poslanci, svetniki in novinarji- N občinski sejni sobi pa so se zbrali v glavnem predstavniki domačinov. šoferjev, obrtne zbornice. Cankarjeve ulice iz Murske Sobo le in novinarji tet le nekaj gostov iz Ljtibljane, ki pa nimajo dovolj odgovornosti in pooblastil, da bi lahko karkoli polasnlli in obljubili, so le izvajalci naročil. Med tistimi, ki se je -vabilu odzvala in tudi uhierala vse potrebno, da bi se raz* mere na mejnem prehodu Dolga vas vsaj za silo izboljšale, je glavna republiška kmetijstva inšpektorica Marta Cir®* •kr N, i S^Cjjaj ■avzoči - ‘ • -uttoci so šib Se dircVtoi Ke-pobliske carinske uprave E rane Košir tki pa je tudi odvisen od odobrenih sredstev Servisa’), Milan Brečko s prometnega minisir- Vi pBl 'Z '** ,, v,, nemega minislt-Ki pa je v glavnem opraviči Val svojo ozkost s lem, da se je pripravil le za problematiko mejrt^ ka prehoda, Draga Lavrič z Družba državne ceste, ’ ttklosti res ukrenila vse, kar so zahtevali od nje odgovorni, ter pre-dstavniki minisirstva za notiao'* tadeve. be Niti kije v pr; »lotranje ■■>iu nekaVerlm domačim pt. siancem in svetnikom se ptoble-taaiika ni zdela dovolj pomembna, da bi žrtvovali nedeljo, saj so Si le Marija Pozonec, Geza Džuban, lože Magdič in Ciril Pucko-Prav poslanci pa bi morali bili tv sli, ki bi poslušali glas H”'*"*' jib je izv«'-’ po- . .„iusati glas ljudstva, ki j>a je izvolilo, in njihove zahteve posredovati-višjim organom.lipo števah pa veha opozorilo g Džubana, da morajo biti v Pomurju zdaj tim bolj enotni, vedeti, kaj hočejo doseči; obvoznice ali po spečeno gradnjo avtocest, kajti »nekdo samo taka, da bomo dili napako, da se bodo potem lahko izgovarjali na nas, da mi preprečili -njihove dobre name-te«, je opozoril g. Džuban. Dokazati jim morajo, da njihove namere niso dobre. In to tudi drži. Čeprav je ga. Lavričeva zvescljertv ugotovila, da so krajam Dolge vasi izgubili ustavni spor zaradi uestrinjaja z lokacijsko dokumentacijo za rekonstrukcijo mejnega prehoda Dolga *m,ti predvideva do'"*— nare- sino **a dovozi ’"o pot z južne strani in pred hišami visoke protihrupne ograje, tako da zdaj ni več nobenih ovir, da ne bi Servis pridobil gradbenega dovoljenja, sli, čeprav je to mestna cesta, narejena pred več sto leti za potrebe kraja (Lendava je edino tipično panonsko mesto v Sloveniji, zato bi se morali vsi truditi, da ga oču-vajo, op. a.) in rte za tovorni promet. Zaradi nenehnih tresljajev so hiše in kleti že povsem uničene. Mi smo rekorderji v potrpežljivosti, ker smo to prenašati tako dolgo zaradi obljub nekaterih odgovornih ljudi. Vsako teto smo zahtevali, da se kaj ukrene. Z akcijo bomo nadaljevati, se povezati z vsemi drugimi prizadetimi. Ko bomo 2S. aprila zaprli cesto, se bodo hitro pojaviti tisti, ki so odgovorni, t Lendavčani so se prvič (v zadnjem času) organizirali, oblikovali skupino, zbrali podpise lastnikov lokalov ob Partizanski in 600 prebivalcev mesta že v četrtek, 23. marca. V torek. 28. marca, je protestirala, organizirala sestanek in oblikovala zahteve Sekcija za prevozništvo pri OOZ Lendava v imenu vse domačih prevoznikov. V četrtek so tuji šoferji protestno zaprli mejni prehod in popoldne so s helikopterjem prileteli odgovorni iz Ljubljane, V nedeljo ni bilo ne helikopterja in ne odgovornih. Bodo prišli 10. in 28. aprila? BERNARDA B. PEČEK Mednarodni mejni prebod Dolga vas si ne zasluži naziva mednarodni, saj ni poskrbljeno ne za zaposlene, niti za šoferje, še najmanj pa za živali. Ves tranzit od vzhoda in juga proti zahodu poteka po ulicah prekmurskih naselij, zaradi česar pokajo zidovi, ljudje pa čutijo posledice na telesnem in duševnem zdravju. Foto: J. Zauneker sami pa bodo že maja pridobili priglasitev del za dovozno pot, pa je potrebno na zadeve pogledati širše, Ker zahtevajo Lendavčani gradnjo obvoznice (graditi naj bi začeli januarja 1996, v nasprotnem preko mejnega prehoda ne sputijo več nobenega tovornjaka!), je potrebno pri rekonstrukciji platoja mejnega prehoda upoštevali tudi navezavo na obvoznico in prihodnjo avtocesto, ki se bo navezala na Dolgo vas s smeri Turnišča. Sedanji načrti za rekonstrukcijo mejnega prehoda tega nc upoštevajo, ampak so narejeni na osnovi nadaljnjega tovornega prometa po cesti skozi Lendavo. Tudi objekti za mejne organe, špedicijo in inšpekcijske službe so (kakor je izjavil eden od prizadetih) načrtovani še vedno po »balkansko«. Spet in spet imajo občutek, da nekdo namerno naredi slabe in nesprejemljive načrte, ker ve. da z njimi ne bodo uspeli in do gradnje ne bo prišlo. Cilje je znan: zavlačevanje. Tokrat ne bo tako lahko kot prejšnje čase, kajti ljudje so spregledali igro odgovornih. Ker jim nihče ne pomaga (niti poslanci niti človekoljubne organizacije ali varuh Človekovih opravic), si bodo pomagali sami, do česar imajo vso pravno in moralno pravico, saj so že izkoristili vse druge legalne poti. Lendavčani niso sami, enako prizadeti In vztrajni so tudi Sobočani, prav tako pa vsi krajani v Crenšo-vcih, Odrancih, Radencih, Gornji Radgoni, Lenartu in drugod. Prav vsi trpijo zaradi nenormalnega tovornega prometa in zanemarjanja infrastrukturnih problemov. Mirko Grča, uradni predstavnik prizadetih Lendavčanov in DolgovaSčatiov, je povedal; »Pia dokumentacija za obvoznico naj bo končana do konca tega leta, januarja 1996 pa naj začnejo gradnjo (drugi navzoči so dodali, da so tudi mejne prehode s Hrvaško zgradili l«ko hitro, zato naj nihče ne govori, da se ne da) frav vsi ob cesti M 12 so izpostavlieni nenehni nevarno- Seja občinskega sveta v Puconcih Odlagališče smeti jabolko spora? Tokratna seja puconskih svetnikov je bila precej burna in dolgotrajna. Precej pozornosti so namenili informaciji, objavljeni v Vestniku, glede odlagališča smeti v Puconcih. Že prej je namreč občinski svet sprejel sklep, da se bodo z novimi občinami dogovarjali glede plačevanja odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja, ki ga povzroča deponija za odlaganje komunalnih odpadkov v concih. V zvezi s tem je občinski svet še sprejel priporočilo Krajevne skupnosti Puconci, da se z odškodnino zbrani denar nameni predvsem tistim, ki so najbolj prizadeti zaradi omenjenega smetišča. Najbolj ogroženim bodo v prvi vrsti uredili oskrbo z zdravo pitno vodo. Ker je informacija v Vestniku naletela na negativen odmev med člani sveta KS Puconci, so na seji občinskega sveta sprejeli posebno izjavo. V njej navajajo, da si je Krajevna skupnost Puconci že precej časa prizadevala urediti odškodnine za smetišče, kar je bilo dokončno dogovorjeno na sestanku novih županov. Poslerlica tega je tudi odlok o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja, ki ga sedaj sprejemajo vse prizadete občine. Občinski svet Občine Puconci želi, da se zadeva glede deponije reši predvsem v korist vaščanov, ki so zaradi deponije smeti prizadeti, ne želi pa, da je le-ta predmet spora med člani sveta občine Puconci । in čjani sveta KS Puconci, Člani občinskega sveta v Puconcih so v nadaljevanju seje obravnavali še več drugih zadev. Tako so potrdili odlok o plačevanju odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja ali nevarnosti za okolje na odlagališču komunalnih odpadkov v Puconcih. Sprejeli so sklep o ustanovitvi in pristojnosti več odborov, in sicer za gospodarstvo, proračun, finance, naložbe in infrastrukturo, za družbene dejavnosti, kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, za turizem, okolje in prostor ter za nesodno poravnavo in nadzorni odbor. Svetniki so tokrat potrdili le člane prvega odbora, ki ga bo vodil Milan Vrečič, medtem ko so zaradi neusklajenosti predlogov izvolitev članov drugih odborov prenesli na prihodnjo sejo. Hkrati so sprejeli sklep, po katerem bo od 1. aprila Ludvik Novak županoval štiri ure dnevno, torej bo to funkcijo opravljal polprofesionalno. Določili so mu tudi osebni dohodek, ki upošteva merila za županovanje v manjši občini. Na seji so sprejeli tudi sklep o pripravi elaborata za razvoj podeželja, ki zajema naselji Otovci in Kuštanovci. Z njim bi lahko občina konkurirala za sredstva iz republiškega proračuna. Istočasno naj bi pripravili elaborat za razvoj celotne puconske občine. Člani sveta so bili seznanjeni s problemom plazov v občini, ki se jih je zaradi neugodnega vremena pojavilo kar precej. Podatke so posredovali na ministrstvo za okolje in prostor v Ljubljano, od koder naj bi dobili dodaten denar, saj občina v ta namen nima dovolj sredstev. Zato bodo do prihodnje seje pripravili predlog, katere plazove je treba takoj sanirati. Ob koncu seje so sprejeli še nekatere sklepe, pomembne za nemoteno poslovanje občine. . MILAN JERŠE Svetniki Občine Radenci porabili skoraj 7 ur za razpravo in sprejem zaključnega računa prejšnje skupne Občine Gornja Radgona Dobili le suho skoijico? Terjali dodatne podatke in pojasnila, zahtevali revizijo zaključnega računa in razdelitev presežnih sredstev glede na delež dogovorjene porabe če bi šli raziskovat po slovenskih občinah, koliko časa so njihovi svetniki porabili za sprejemanje odlokov o zaključnih računih prejšnjih občin za teto 1994, bi se radenski najbrž uvrstili v Ginnessovo knjigo rekordov. Potem ko so na dveh zadnjih sejah porabili za to točko okrog 7 ur (skupaj), je kazalo, da si bodo še enkrat vzeli čas za premislek. Tako je namreč po dokaj polemični razpravi in številnih pripombah predlagal župan Jože TOPLAK. Nazadnje pa so se le premislili in vsi glasovali za predloženo besedilo. Njihov sklep pa bo postal pravno veljaven šele po dogovoru o ključu za razdelitev presežka sredstev v proračunu za lansko leto, in sicer mora biti kriterij delež dogovorjene porabe (ne število prebivalcev ali kaj drugega). Prvi kamen spotike za radenske svetnike je bila združena amortizacija v šolstvu. Zakaj je bilo razporejeno za OŠ Radenci skoraj 2,5 milijona tolarjev manj. kot bi ji pripadalo po izračunu? Ali se je ravnateljica Danica Sepe ši zares odpovedala temu denarju. so spraševali. Zakaj je šlo občutno več denarja za ta in ta namen (predvsem na področju komunalne infrastrukture), ko pa občinska skupščina v prejšnji sestavi ni potrdila rebalansa proračuna? Po mnenju predsednika občinskega sveta JOŽETA FLEGARJA so s proračunskim denarjem ravnali pristransko, in sicer tako, da so ga porabili predvsem za namene na območju sedanje nove Občine Gornja Radgona. Z njim je soglašala tudi večina drugih, še najbolj kritičen pa je bil MIHA PETEK, ki je dejal, da so sestavljale! proračuna vedeli, da se bo gomjeradgon-ska občina razdružila, zato so načrtovali sebi v prid, »Ker mi je zadeva smrdela, sem kot delegat v prejšnji skupščini večkrat podal amandmaje, vendar žal niso bili upoštevani. Zakaj je denar enostavno vzet za šolo pri Negovi? O tem bi se Pri prvi obravnavi so hoteti vedeli tudi imena vseh tistih, ki so dobili nepovratna sredstva ali ugodna posojila. Strokovna služba uprave za javne prihodke, ki še deluje v Gornji Radgoni. je takšne sezname minuli torek tudi predložila. Konkretnih pripomb radenski svetniki niso imeli, zahtevali pa so, da se mora denar, ki ga bodo vračali posojilojemalci, stekati tudi na njihov žiroračun, Kot smo lahko razbrali Iz gradiva, je prejelo posojila v višini po 8 .000 mark 28 prosilcev za samozaposlovanje v tnalom gospodarstvu in 23 prosilcev po tO.O(M) mark v tolarski protivrednosti za širitev svoje dejavnosti. Regres za privez telic je prejelo 45 tekmovalcev, in sicer vsak po 30 tolarjev na glavo. Enaka višina regreMi je veljala tudi za nakup trsnih cepljenk. Priznali so ga 39 prosilcem (največ Branku Kovačiču iz Sp, lvajn.ee v - 25 5,000 SIT). Naj večji škodni zneski zaradi toče so bili izplačani Antonu škrlecu s Stavešinske-ga Vrha (285,000 SIT), Matevžu Karlu iz Radveocev (247.000 SIT) in Janezu hCinariču iz Spodnjega Kocjana (202.000 SIT). Največja škodna zneska zaradi suše pa so izplačali Janezu Mlinariču (122.000 SIT) in Janezu Fujsu iz Spodnje Ščavnice (105.000 SIT), lahko dogovorili. Mislim, da nihče ne bi bil proti. Ključ za razdelitev sredstev pa ne ne more biti število prebivalcev, ampak, koliko je kdo dal. Glede na predlagan proračun pa so zadeve popolnoma drugačne. Za naložbe v komunalno infrastrukturo je bilo predvidenih nekaj čez 44 milijonov tolarjev, porabljenih pa okrog 74 milijonov. Mi pa naj bi dobili za popotnico iz Gornje Rradgonc le suho skorjico,« je med drugim povedal. »Dobil sem občutek, daje nekdo obljubil 36 milijonov za točke na volitvah. Če je to vse legalno, zakaj presežek ni manjši. Po mojem ni prav prikazano. Vem pa, da je pri Negovi potrebna šola,« je dodal Jože Flegar. MATEJ P/ANUŠIČ, ki je vodil zadnjo sejo, je ob koncu dolge razprave najprej predlagal, da I bi sprejeli le prva dva člena v odloku o zaključnem računu proračuna Občine Gornja Radgona za leta 1994, ne pa tudi 3. člena, ki govori o razdelitvi ostanka sredstev. Ker pa bi to pomenilo, da bi tudi občinski svetniki v Gornji Radgoni in pri Vidmu ob Ščavnici morali še enkrat odločati o zaključnem računu, s čimer bi se vsa stvar še bolj zavlekla, so nazadnje glasovali o nespremenjenem besedilu in ga tudi sprejeli s pogojem, da bo njihov sklep pravno veljaven Šele takrat, ko bo sprejet ključ o razdelitvi presežnih sredstev po deležu dogovorjene porabe. To pomeni, da mora njihova občina dobiti okrog 12,3 milijona presežnih sredstev. Tako je sicer volk sit, vendar koza ni ostala cela. JOŽE GRAJ ( 4 vestnik, 6. aprila gospodarstvo li Stanovanjska zapuščina novim občinam Občine bodo delile tisto, kar niso pokupili stanovalci ali ni i pobrala država Decentralizirana stanovanjska politika: breme (socialnih) stanovanjskih problemov na občinska ramena Biti eden od dedičev, ne da bi bila prej napisana oporoka, skoraj vedno pomeni, potegovati se za svoj del. To čaka tudi nove občine, župane, ki se bodo za okrcalo mizo kmalu morali dr^ovarjati za svojo dediščino starih občin. Oporoke ali pravil, kako si bodo delili, (še) ni, zato pričakujemo, da bodo njihove zapuščinske razprave nadvse burne, da bo župane, še preden se bodo razšli vsak s svojim kosom, za pogajalskimi mizami tudi večkrat zadel vročinski udar razburjenja in jeze. Zanimivo bi seveda bilo, če bi, tako kot ob volitvah kampanjo, župani svojo zapuščinsko razpravo vodili pred javnos^o. Na to pa skmaj ne moremo računati. Sicer pa bodo skoraj zagotovo župani svoje volivce prek medijev obveščali o tem, kolikšen je njihov dedni del, kako so se zanj »potili« in da s« iztržili »kolikor seje največ dalo«. Zapuščinske razprave torej bodo, predmet dedovanja pa tudi občinska aE nekdaj družbena stanovanja, ki jih stanovalci niso pokupiE po stanovanjskem zakonu prejšnjega ministra Jazbinška. Nove občine bodo torej dedovale, hkrati pa morajo vodit iobčin-" sko stanovanjsko poUtiko, reševati stanovanjske probleme ljudi in sploh skrbeti za stanovanja socialno ogroženih. Država je torej stanovanjsko področje de-centaUzirala, saj reševanje stanovanjskih problemov prepušča lokalni ravni, občinam. K temu bi lahko dodali nekaj pikrih: Država je zase pametna. Jazbinškov stanovanjski zakon je omogočE razprodajo stanovanj, denar od kupnin se je porazgubil na tisočih računih. Svoj del je pobral tudi državni stanovanjski sklad, ki se čedalje bolj spreminja v finančno inštitucijo, čedalje manj pa je tisto, za kar je bil ustanovljen. BE naj bi steber nacionalne stanovanjske poUtike, najpomembnejši naslovnik za vse, ki si rešujejo stanovanjski problem. Res daje razpisal že nekaj ugodnih stanovanjskih posojil, vendar v prvi vrsti za tiste, ki niso socialno ogroženi in zagotovo lahko posojeno tudi vrnejo z obrestmi vred. Država je torej vso težo stanovanjskih problemov in zavožene lastninske poEtike druž-be-nih stanovanj prevalila na občine. Zato, kaj pomeni nekaj dedo-vanih občinskih stanovanj v pri-meijavi z bremenom, ki ga prevzemajo nove občine! Že vseljeno stanovanje je malo vredno Torej, kaj bodo dobile občine s tem, ko bodo dedovale stanovanja? Najprej moramo vedeti, da bodo postale lastnice tistih stanovanj, ki jih najemniki aE stanovalci v času ugodnega nakupa ah lastninjenja družbenih stanovanj niso odkupili. Ti stanovalci stanovanja tudi ne bodo kaj kmalu zapusti aE sploh nikoli, če si niso zmožni poskrbeti za višji stanovanjski standard. Po stanovanjskem zakonu pa so tudi zelo dobro zaščiteni, tako da jih lastnik iz stanovanja skorajda ne more izseUti, in povrh vsega po zakonu plačujejo do konca svojega življenja le neprofitno najemnino, čeprav morda živijo v sta. novanju višje kakovosti. Vseljeno stanovanje, stanovanje, ki ga najemniki he nameravajo zapu- stiti in povrh plačujejo Se neprofitno najemnino, je torej tudi občini kaj malo vredno. Toliko bolj, če gre za staro stanovanje, za katerega bo lastnik moral pošteno seči v žep za vsa potrebna popravila in vzdrževanja. Vzeti se morda še splača, ampak kupiti vseljeno stanovanje, za katerega najemniki plačujejo neprofitno najemnino, ne more biti in tudi ni v interesu občin. Vredno je prazno stanovanje, pa ne samo zato, ker bodo zanj najemniki morali plačati profitno najemnino, ampak ker je možnost in znak razvoja občine, še posebno, če pritegne v priselitev strokovnjake. Za taka »vredna* stanovanja pa bodo občine skoraj vse po vrsti morale primakniti iz občinskega proračuna. Tiste z debelejšo občinsko blagajno bodo lahko omerile več, manj bogate, pa manj. Občine bodo skoraj zagotovo pripravljene več odmeriti za profitna stanovanja, medtem ko bodo za socialna in neprofitna stanovanja iskale cenejše možnosti, na primer z obnavljanjem starejših stavb in njihovim preurejanjem v stanovanja z nižjim stanovanjskim standardom. Morda bo kdo pripomnil, da občine vendar ne dedujejo samo stanovanj, ampak vse premoženje občinskih stanovanjskih skladov, delile pa si bodo tudi kupnino, ki se še steka od prodanih družbenih stanovanj. Ampak tako zbranega stanovanjskega premoženja kot kupnine, ki bo še prikapljala, je zelo malo. Morda bi bilo bolje, da še tega ne bi bilo in bi ga takoj namenili za novogradnjo. Morda bi tako le bilo kako stanovanje več, sedaj pa bodo skromno premoženje, ki s čakanjem še izgublja, drobili. Sploh pa to čakanje na zapuščinsko razpravo o delitvi stanovanjskega premoženja starih občin pomeni tudi, da sc v Ob-murju z občinskim denarjem ne gradi nobeno novo stanovanje. Denar in premoženje so s prvim januarjem namreč zamrzniE. Vse to, kar se gradi, je za trg, investitorji pa so razna podjetja. Koliko bodo delile občine z gornjeradgonskega konca Do takrat, ko se bodo župani gomjeradgonske, radenske in videmske občine dogovorili za delitev stanovanj, torej nepremičnin in stanovanjskih sredstev, najemnino pobirajo po starem. Zbirajo upravljalec Komunalno podjetje, Id je doslej po načrtu, ki gaje potrdila občina, z denarjem od najemnine opravljal vzdrževalna deia. Kupnino, ki se zbira od prodanih stanovanj, pa že od prvega januaija nakazujejo na račune novih občin. V stari gor-njeradgonski občni so imeE stanovanjski sklad, na katerega občina ni prenesla stanovanj, ampak je bil neke vrste upravljalec ali snovalec občinske stanovanjske politike. Po tem ko si bodo nove občine razdelile stanovanjsko premoženje prejšnje gomjerad-gonske občine, bo skad kot pravna oseba prenehal obstajati. Miha Vodenik, župan nove gor-njeragonske občine, namreč razmišlja. da bi njegovo delo prevzele občinske strokovne službe, Z ustanavljanjem so namreč hiteE, ker so upali, da bodo dobili kot neprofitna organizacija iz republiškega stanovanjskega sklada ugodno stanovanjsko posojilo. N^emniška neprofitna občinska stanoval^ po ozemeljskeni načelu Občina Število Površina stanovanj bruto m2 G. Radg. 200 Radenci 45 Videm 15 11544,77 2390,20 1038,4« Poslovni prostori Občina Gor. Radg. Videm Radenci Števil« poslovnih prostorov 38 2 0 Kupnina po ozemeljskem načelu Občina Kupnina od števila prodanih stanovanj Gor. Radg. 139 Radenci Videm 23 4 Telefon za otroke in mlaiiostiiike Vsak delavnik od 18. do 20. nre župan nove gomjeradgonske občine Miha Vodenik je z dosedanjo državno stanovanjsko politiko zelo nezadovoljen, saj je država dala malo, reševanje stanovanjskih problemov predvsem mladih pa je odvisno predvsem od finančnih zmožnosti njihovih družin, staršev. Katero pot bo ubrala nova občina pri vodciyu stanovanjske politike? Stanovanjskih posojil najverjetneje ne bodo razdeljevali, saj to pomeni drobljenje denarja, prosilce pa so že sčdajTišmcrjali na republiški stanovanjski sklad. Posojda za stanovanjsko gradnjo si bodo posku-šaE pridobiti sami, še prej pa bodo morali poskrbeti za ureditvene načrte. Na vprašanje, koliko bi gomjeradgonska občina lahko na leto primaknila iz občinskega proračuna za stanovanjski program, je župan odgovoril, da bodo to sredstva, ki se zberejo od najemnin in kupnin. Stanovanj višjega kakovostnega razreda ni dobro dati ljudem, ki so socialno šibki in ki svojih obveznosti ne morejo poravnavati, je še mend Miha Vodenik, Leta doslej so namreč iz občinske blagajne moraE poravnavati visoke zneske za subvencije najemnin številnim stanovalcem. Lista prosilcev za stanovanje je stara že dve teti, tako da razmišljajo o novem razpisu za pridobitev neprofitnih stanovanj, ki naj bi bil maja aE junija, septembra naj bi namreč bila dograjena načrtovana stanovanjska stavba na Tratah. Koliko bo gomjeradgonska občina odprta ali koUko bo s praznimi stanovanji vplivala na priseljevanje ljudi? Strinjam se, da ljudje prihajajo, še posebno, če gre za določene kadre, je mend Miha Vodenik, če pa jih imamo doma zadosti, potem bomo najprej reševali domače probleme, je še dodal, Po njegovem mnenju bodo občine v prihodnje svoje stanovanjske probleme reševale vsaka po svoje, kako bodo pri tem uspešne, pa... menjeno poslovnim prostorom. In kaj bo s stanovanjskim skladom? Če bo ostal, zagotovo ne bo deloval za vse nove občine. Torej bo vsaka občina stanovanjce poEtiko vodila po svoje. Župan lendavske občine Jožef Kocon, ki smo mu prav tako želeE postaviti nekaj vprašanj o njegovem videnju stanovanjske problematike v občini in viziji aE pori reševanja v prihodnje, se o tej temi ni hotel pogovarjati. Menil je namreč, da mora najprej sploh videti, kako bo z delitveno bilanco in kaj sc bodo dogovorili župani. DogovarjaE se bodo že aprila. na stanovanjska družinam. Andrej Ge«"^^ pogovoru omenil tudi pt® stanovanjske politike v P -dnje. Najprej to, da novi^ stanovanj, ki sojih li, le-teh ne morejo vzdr-^^, Pred kratkim so občini oglasiE etažni lastil*^ vuvuii u^dbiu novanjskega bloka, trebna obnova strehe, vei^ to nimajo denarja. so stanovalci, ki n® P. najemnine in zaradi jemkov ne pravnavajo a™ stroškov. , Nadomestna stanovap)। j jim standardom bodo m „ ...na lendavskem koncu Prejšnja lendavska občina je ustanovila stanovanjski sklad, na katerega ali v njegovo last pa je prenesla tudi vsa občinska stanovanja. Po prodaji družbenih stanovanj je ostalo neprodanih 214 občinskih stanovanj. sklad se še vedno steka najemnina, ki jo pobira upravljalec ali Komunalno podjetje. Slednjemu seveda pripada del najemnine aE stroški upravljanja. Na računu stanovanjskega sklada pa se zbira tudi kupnina stanovanj, ki so jih stanovalci kupili z obročnim odplačevanjem. Konec decembra je bdo na računu okoE 13 milijonov tolarjev, ki jih bodo delili župani petih novih občin. Načelno so se že pogovarjali o tem, da bi stanovanja ostala v lasti občine, kjer so, torej bi ob delitvi upoštevati ozemeljsko načelo. Stanovanja bi ovrednotili, med občinami pa se dogorili za neke vrste pobote z denarjem stanovanjskega sklada. Nabavna vrednost vseh stanovanj, poslovnih prostorov in garaž znaša nekaj manj kot 573 milijonov tolarjev, odpisana vrednost pa 171 milij-nov. Najemniška neprofitna občinska stanovanja po ozemeljskem načelu Občina Lendava CrenSovci Turnišče Odranci Kobilje Štev, Posl. Garaže stan, prost. 170 23 15 2 4 2 0 0 0 0 «8 0 0 0 0 V novih občinah na lendavskem koncu se prav tako z občinskim denarjem ne gradi nobeno neprofitno stanovanjc, kar se gradi, Je za prodajo na trgu ter na- ... na murskosoboškem koncu prejšnja murskosoboška občina ni uspela ustanoviti občinskega stanovanjskega sklada, tako da se najemnina od občinskih stanovanj Se vedno zbira na računu skupnosti stanovalcev. V tem prehodnem obdobju, ko še ni opravljena deUtvena bilanca med novimi občinami, posebej vodijo evidenco opravljenih vzdrževalnih del, da se bo videlo, kako se je v tem času trošE denar. Kupnina se zbira na posebnem računu, plačuje pa jo Se vedno 373 stanovalcev, ki so družbeno stanovanje kupili z obročnim odplačevanjem. Občinski stanovanjski denar se torej od januarja skorajda ne troši, ampak čaka na delitev med novimi občinami. Gradnja ali nadzidava, s katero bodo v Murski Soboti dobili pet socialnih stanovanj, je namreč še iz lanskoletnega programa gradenj. Prejšnja soboška občina stanovanjskega sklada torej ni uspela ustanoviti. Se mapj verjetno je, da ga bodo ustanoviE sedaj, in to takega, ki bi delal za vse novonastale občine, čeprav imajo za sprejem odloka že vse pripravljeno, Sicer pa bodo tudi o tem svoje rekli župani, ki bodo prav tako morali narediti delitveno bilanco stanovanj in občinskega stanovanjskega denarja. V pogajanjih pa ni izključeno, da se nekatere novonastale občine ne bi oglasEe z zahtevo, da postanejo njihova last tudi nekatera stanovanja v mestu. Najemniška neprofitna občinska stanovaitia po ozemeljskem načelu Občina Število stanovanj Jim standardom ou«« -iskati tudi za stanoval« imenovanih mesta. Do socialnih bodo prišE tako, da bodo E nekaj starejših tudi od lastnikov, ki ji“ treh letih od veljavno^ vanjskega zakona začeu P ti. StfT- Sicer pa bo v prihodni® , veljalo, da bo za reševanj .j. vanjskih problemov s®' ogroženih dolžna skrbe občina za svoje občane, J _ šljal župan. projekt novogradnje v v-kjer bi dobili 5« dar je po županovih zdaj to prevelik zalogaj’ pa bi morda lahko postop li ______ljutomerski’’* koncu ne bo trebi* ... na deliti Ljutomerčanom o novanj in stanovanjs^ ženja ni treba razmiki® Lrrt z novo lokalno samoupia' razdeEii, . ObčinskUi stanovaftU 184, v lasti občinske^ |j,- vanjskega sklada pa je aiVj novanj. So torej ' L-i-? prej in razmišljajo o nalogah tako same skupnih razvojnih ljutomersko občino po* sosednjimi, stanovanj^ * ,(,i pa je kazalec razvojnih » dejal župan Ijutomersk jjp*i Ludvik Bratuša, ki P" napovedati, koliko o' leto iz občinskega menih za reševanje s skih problemov, Pove bo občinski stanovanjci! Izostal. saj je doslej uprJJj/ obstoj ter kapitalsko v i*? Murska Sobota Cankova Tišina Moravske TopUce Hodoš - Šalovci Puconci Kuzma Rogašovci Gornji Petrovci 355 4 4 3 4 9 2 14 deloval. , Njegova usmerita* dnje bodo novogradfl5 bujanje zasebne nimi posojUi, pomagal p- .[jf> J detiacionaj;,# novalcem v dcnacioo-J^ stanovanjih, da jtl* , hI'*.! odkupili od lastnik^^jr Cc skupnega stanovanjskega sklada za vse nove občine ne bodo ustanoviE, ga bo zase murskosoboška občina, je napovedal župan mestne občine Andrej Gerenčer. Po njegovih besedah bi v občini letno potrebovali najmanj dvajset stanovanj, iz občinskega proračuna pa bi na leto za reševanje stanovanjskih problemov lahko namenih okoli 50 milijonov tolarjev. Nekaj denarja pa bodo daE tudi za ugod- dnjem času v kar y J j vprašaja socialno sredstev bo nameiu®l’,|^ joter in preureditev Vi rAhUO zadnjem In občina rcšcv: Stavb, ki ne rabijo _ VD, KJ lic . namenu. na^***^ Tako bi na cenej” Sli do neprofitnih sW' jega standarda. Občina pa bo tli stanovanja viSJ^ tr.j. tudi stanovarva »5* da, kijih bo cem, ki zmorejo P*® ii*- .i i ,,vsek3-k*l^/' J najemnine, strokovnjake, ki bi občino. l1' - majd^^ ! aprila 1995 5 1 J j l 1 l.'l d t, II I i' 'I I t ( t i I: rž •i ij 'i 'i 1 I lil gospodarstvo Sorško podjetje prodaja EKOMAG-2, kroglo za »mehčanje« vode Čudežna kroglica V pralnem stroju J 2 nagrajenimi ekološkimi izdelki tudi EKOMAG-2, za ^oški izdelek leta 95 razglašen nov pralni stroj Gorenja Kravanju sejmu, ki je bil v celoti p mirijo In ^Izdtft*- , Pn4«lili tudi nagrade in priznanja za najbolj ekologa sejm., * Na razpis Guspodmkrga vestnika In Celjske- Slaven^'*™™ izdelek leta 1995, ki je bil prvič razpi- tlavemm, Plavilo 36 inovatorjev, maiviih zasebnih in večjih in 10 JI teh r predložili 40 pnjar, «1 ie^b 30 za izdelke ...I . al^tje. Za ekološki izdelek leta 19^ jebS razglašen nov Belaka* H fnini s(, j. ekološki izdelek leta 19W je faU r oltraiOTv „ ^'^».^spoduuski MimtJ Vrieve, U VV|j(lQY v mi H '^VJ|>WhllJ9KJ KfUlU TAlCIKl 1814^ isto ''•Havaj.- 27 odstotkov maniolritiričrm energije, 37 od- giiani 20 odstotkov manj pralnega pr iški. Mid tehnolo- Mgioskib od 1^®* najboljša nova tehnd oglja v a kompostir^e hiikrobi Biokroga Ljubljana, ki drii^jc na osnovi kombina-h ***^'*’ ®n*arobnih in aerobnih peti e esc t, kar omogoča ^*wtdni BO toko da celoten postopek traja od sedem do ' P® naravni poti pa od devet do dvanajst mes€cev» ‘dec 12 ijK . , _ stvo je prepričljivo z barvo ali vonjem), poleg tega pa kroglica, podobna otroški igrači, na prvi pogled ni ničkaj podobna velikemu ekološkemu izumu, nas prepričajo rezultati raziskav na uglednih inštitucijah. Poleg dr. Spomenke Kobe Beseničar z Inštituta Jožef Stefan v Ljubljani (ki velja za soavtorico izuma) so učinkovitost krogle EKOMAG-2 raziskovali tudi na Inštitutu za varstvo okolja iz Maribora, Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru, Inštitutu za tekstilno kemijo Gorenje Velenje ter v Laboratoriju za preiskave Svilanita Kamnik, d.d., Celje. Usmeritev izdelovalcev in pro-dajalccv krogle z magnetki je uvajanje aktivnega odnosa vseh subjektov - tudi obremenjevalcev okolja -, poudarjanje vloge potrošnikov oziroma gospodinjstev ter vpeljevanje nove predpostavke: obremenjevale! želijo zmanjšati onesnaževanje okolja. Dr. Kobe Beseničarjeva je prepričana o učinkovitosti krogle in poudarja, da sta tehnologiji izdelave visoko energijskih magnetov in krogle same prav tako ekološko čisti in okolju neškodljivi. Kdor si dnevno prizadeva za zmanjšanje onesnaževanja okolja. pozna pomen krogle EKO-MAG-2, Ne bi verjeli, če ne bi videli: kupci so se oglašali že na raztavnem prostoru na sejmu v Celju, Čeprav je bila to šele prva predstavitev krogle. BERNARDA B. PEČEK ki so Dreip.ii uri- pnz- fiogatanMi-^l^jetjc sti I Sobote prodajo Izumil jo P®' , --■ ILU^, modaL. T& je pripo Vvviri-^ kalcijevega kar-naključne-stroja]' Pral- polje iz-naključno f^^kvenca za ‘®“e},do?,^.?.^':*odi.Rczul- '"tkianBifi hi?«’* „ pomeni '•lilo o'?'"" se kalcijev - nalaga v tkanini, to ni manjšo porabo energije ter odplak s ''':prav čcsar^^* '^‘^^jarnemo ti-oriK*. '‘»r ne z. , . P^Sek ,u’ čistil no sred- Vrastvo narave pri gradji avtocest ni pomembno, dovolj Je soglasje strokovnjaka Med slabimi izbirajo manj slabe V tujini se na projekt, kakršen je v Sloveniji trenutno gradnja avtocest, pripravljajo več kot deset let Izjava sodelavcev Urada za varstvo narave, ki je sedaj neposredno podrejen ministrstvu za okolje in prostor, nas je nemalo presenetila. Povedali so, da so prej v okviru zavoda lahko vsaj svobodno govorili in nasprotovali, če k^j ni bilo prav (pa čeprav jih niso jemali preveč resno), zd^ pa niti tega nes smejo več, ampak so v službi le zato, da podpisujejo soglasja in delijo pečate, pa če se s predlogi strinjajo ali ne. Avtorja krogle EKOMAG-2 sta izumitelj Vili Poznik in dr.Spomenka Kobe Beseničar, promocija in prodaja pa je zaupana Milanu Bogataju in pjegovemu podjetju Still-Crasti Murska Sobota, ^(lupajte 11 11 nam . svoje želje! Od 12. aprila nas lahko obiščete tudi v Murski Soboti v ulici Štefana Kovača 28 (v prostorih Projektivnega biroja). 1 M ? i Moti jih nedorečenost gradnje avtocest, oziroma so dorečene le s prometnega vidika. Naravovarstveniki morajo v izjemno hitrih rokih dajati soglasja in mnenja, kar ni mogoče delati ne fizično ne strokovno natančno. Pa vseeno sodelujejo, zakaj? Jelka Habjan, inženirka urejanja krajine, je povedala: »Zo posege, kakršna je gradnja avtocest, se v tujini pripravljajo deset in več tet, pri nas pa kvečjemu eno teto, Ker bosta z avtocestnim sistemom prizadeti naravna dediščina in celotna narava, smo se kljub vsemu nestrinjanju - na primer da še vedno ni sprejet nacionalni program razvoja prometa, da je nacionalni program gradnje avtocest presta! šele drugo branje, da se za tranzitni in tovorni promet ni izbrala železnica, da so nedorečene celo glavne prioritetne smeri, da nas stiskajo hitri roki - odločili, da največjega gradbenega posega 20. stoletja v Sloveniji ne bomo mogli enostavno ignorirati, ampak bomo vsaj s smernicami in pogoji za varstvo naravne dediščine toliko vplivali na izbor variant tras in izvedbenih projektov, da bo med slabimi variantami izbrana vsaj manj slaba, f Resda je takšno dejanje podobno pilotskemu umivanju rok, kakor je samokritično izjavila ga.Habjanova, toda prav zares jim ne preostane nič drugega. Morebiti bi pomagala kvečjemu kolektivna odpoved službe vseh zaposlenih strokovnjakov, kar pa gradbince in prometnike ne bi preveč motilo v evforiji gradenj avtocest. Pravzaprav se v slovenskih medijih doslej še ni pojavilo pisanje in govorjenje o posrednih in neposrednih vplivih prometne infrastrukture na naravno dediščino. In zakaj ne? Ker se je cestni lobi bal, da bi za tranzit v tej podalpski državici raje izbrali železnico, že nekaj let natančno pazijo, kakšne informacije o cestah in prometu posredujejo javnosti. Dejstvo je, da so posledice nepotrebnih gradenj lahko katastrofalne za neko pokrajino, predvsem, če je trasa avtoceste speljana na novo po neokrnjeni pokrajini, kjer so bile prej le ozke lokalne ceste. Strokovnjaki so tako razdeUIi vplive; - prometnica lahko sega neposredno na območje naravnega spomenika, ga poškoduje in uniči; - lahko uniči biotop na trasi avtoceste ah ob njej; - načenja in parcelira sklenjene površine, pretežno v primarni rabi; - vizualno degradira prostor; - trajno onesnažuje obcestno krajino in življenjski prostor rastlinskih ter živalskih vrst; - onesnažuje vodotoke zaradi razlitja nevarnih strupenih snovi; - povzroča hrup; - prekinja migracijske poti živalim, loči populacije; - neposredno pomori živali, ki prečkajo avtocesto. Naravovarstvena stroka pri svojem delu lahko le upošteva dosedanja dognanja o naravnih vrednosti v prostoru, za dodatna raziskovanja ni časa. Zavzemajo se za rešitve, ki ne ogrožajo naravnih znamenitosti in druge dediščine in so od njih čim bolj oddaljene, ki ne posegajo v življenjske prostore redkih ali ogroženih vrst, ne sekajo migracijskih poti Živalim, ne načenjajo novih površin in ne uvajajo novih prometnih poti ali intenzivnega prometa na območjih, kjer ga doslej ni bilo. Zahtevajo lahko določene načine gradnje, ki so glede na okolje in njegove vrednote sprejemljivejši - predvsem se zavzemajo za gradnjo viaduktov in mostov namesto nasipov in usekov, zahtevajo gradnjo podhodov ali nadhodov za živali, gradnjo nadomestnih biotopov, da se trasa prilagodi terenu, da na območjih, ki so pomembna iz naravovarstvenega vidika, ni počivališč, in da na območjih »odprte krajine* ne uporabljajo betonskih ograj. Koliko projektanti in gradbinci njihove zahteve upoštevajo, je drugo vprašanje. Kol epilog vsega dogajanja okrog gradenj avtocest (za vse zakulisne igrice navadni državljani niti ne vemo) pa Še tale izjava Jelke Habjan; Za tehtno in strokovno podprt premislek ter korekto opravljeno delo je na voljo malo časa. To, kar počnemo, je zgolj tek za drvečim vozom. Ko bodo naše avtoceste zgrajene in bo čez Slovenijo stekla velikanska reka tovornjakov med Italijo in Panonijo in med Srednjo Evropo in Balkanom, se bomo nenadoma zavedli, kaj se nam je pripetilo. Ugotovili bomo, da smo žrtve samomorilskega atentata na kakovost našega življenja. Avtocestni križ navsezadnje res potrebujemo, toda za nas same, zaradi večje varnosti v prometu, za zmanjšanje razdalj v Sloveniji, za pospešitev turizma in Sele nazadnje za tovorni in tranzitni promet Upajmo, da bodo Slovenske železnice do takrat (ali še prej) dosegle, da se bo upošteval železniški križ in pomen oprtnih vlakov. Prišel bo čas, ko bomo bencinski tolar namenjali rte le cesti in železnici, ampak tudi varstvu narave, varovanju nezavarovanih območij, ae bomo lahko kam umaknili pred hrupom, onesnaženostjo in drugimi pridobitvami sodobnega sveta. Vsaj upanje o tem lahko gojimo v tem Evropskem letu varstva narave! BERNARDA B, PEČEK r I ^fon MAAJflNA GOflZn s-p. 62311 HOČe - eOHCVA 72 ■ (062)611-062.611-416. PAX. (062)611-417 dlEKSTIL EKOP. % Vse vrste zaves, karnis, žaluzij, posteljnine, talnih oblog, tapet svetovno znanih izdelovalcev. Krajevne skupnosti kot pravne osebe Tudi v pomurskih občinah hitijo s pripravo novih statutov, ki jih morajo sprejeti najkasneje do konca letošajega aprila. Ob tem je eno od pomembnih vprašanj, kako opredeliti vlogo dosedanjih krajevnih skupnosti. Kot smo lahko zvedeli, naj bi večinoma ostalo pri nespremeajenem statusu krajevnih skupnosti. Na to kažejo že opravljene razprave oziroma pripravljeni osnutki statutov. Čeprav so pogledi ponekod različni, pa se večinoma nagibajo k rešitvi, po kateri naj bi krajevne skupnosti vendarle še naprej ostale pravne osebe. Pri tem izhajajo Iz ocene, da so bile ravno krajevne skupnosti v preteklosti didral uspešne pri reševalcu knOevaih problemov. MILAN JERŠE 6 vestnik, 6. aprila I nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, tokrat bo poročanje o dogajanjih na Ljubljanski borzi oz. trgu vrednostnih papirjev zajemalo obdobje med torkom 28, 3. in ponedeljkom 3. 4. 1995. V tem tednu, natančneje 1.4. so zapadli kuponi obveznic RSL 2, Mesto Ljubljana, Loka Škofja Loka in Vipa I, zato le-tc od torka kotirajo brez aprilskih kuponov. 29. 3. je bilo začasno zaustavljeno trgovnje s prednostno delnico Rogaške, saj je njen tečaj padel za več kot trideset odstotkov glede na zadnjo objavo sporočila za javnost. Borzna kotacija A - redne delnice Z delnico LEK je bilo v četrtek za 158 tisoč tolarjev prometa, njen enotni tečaj pa je iz 11500 padel na 11293. Na torkovem broznem sestanku jc enotni tečaj delnice Pro-baiika iz 13289 padel na 13133, ko je bilo za 394 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 13057 ob 3,1 mio tolaijevprometa, v četrtek pa porasel na 13204 (6,1 mio tolarjev), V petek je njen enotni tečaj ponovno padel, tokratna 13091, kojc bilo za 1,7 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 13233 ob prometu 397 tisoč tolarjev. Iz 20490 na 20400 je v torek padel enotni tečaj delnice Salus, ko je bilo za 204 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 20205 ob 4.2 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 20343 (3,7 mio tolaijev prometa). V petek je njen enotni tečaj padel na 20222, ko je bilo za 10,3 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa porasel na 20511 ob 1,6 mio tolarjev prometa. V torek je enotni tečaj redne delnice SKB iz 33115 padel na 33157, kojc bilo za 2,3 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 3299Sob 17,9 mio tolaijev prometa, V Četrtek je njen enotni tečaj porasel na 33117, ko je bilo za 20,4 mio tolaijev prometa, v petek na 33257 ob 5,9 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa padel na 33181 (13,8 mio tolaijev). Borzna Rotacija A - obveznice Enotni tečaj obveznice RSL 1 jc v sredo iz 97,2 poskočil na 97,5, ko je bilo za 79,8 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa padel na 97,4 ob prometu 871 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 97,1, kojc bilo za 14,5 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa porasel na 97,4 ob 14,9 mio tolaijev prometa. Za 0,2 odstotni točki na 102,9 je v sredo porasel enotni tečaj obveznice RSL 2, ko je bilo za 594,2 mio tolaijev prometa, naslednjega dne pa padel na 102,7 ob 5,7 mio tolaijev prometa. V petek je njen enotni tečaj padel na 101,3, kojc bilo za 22,5 mio obveznice RSL2 z izkoriščeno davčno olajšavo, ko je bilo za 243 tisoč tolaijev prometa. na nivoju prejšnjega tedna (95.0) se je od srede do petka zadržal enotni tečaj obveznice SKB 1, skupno pa je bilo za 3,3 mio tolaijev prometa. Borzna Rotacija B - redne delnice z delnico BTBR je bilo v sredo za 57 tisoč tolarjev prometa, njen enotni tečaj pa je ostal tako-rekoč na ponedeljkovem nivoju 11370 (porasel je le za 1 tolar). Naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 11647, ko je bilo za 687 tisoč tolaijev prometa, v petek padel na 11130 ob prometu 779 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa rahlo porasel na 11173 (168 tisoč tolarjev prometa). Enotni tečaj delnice Dadas je na torkovem broznem sestanku iz 119396 padel na 115622, ko je bilo za 5,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne porasel na 116778 ob 19,7 mio rolatjev prometa, v četrtek pa na 119392 (11 mio tolaijev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 120113. ko jc bilo za 13,1 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa padel na 118698 ob 7,4 mio tolaijev prometa. V sredo j c enotni tečaj delnice Finipedia iz 15491 padel na 15000, ko jc bilo za 870 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 14830 ob 1,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskočil na 14921 (+9,92 odstotka) ob prometu 761 tisoč tolarjev. Z redno delnico Hmezad banke se jc v tem tednu trgovalo šele v četrtek, prometa je bilo za 1,7 mio tolarjev, njen enotni tečaj pa je iz 16500 padel na 15109. 28. 3. jc enotni tečaj delnice MK Založba iz 9134 porasel na 9150, ko je bilo za 183 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 9081 ob 3,3 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 9101 (974 tisoč tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj porasel na 9176, ko je bilo za 459 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 9059 ob 1,5 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestan- tečaj padel, ko je bilo za 2,4 mio tolaijev prometa, v ponedeljek pa na 32995 ob 2,3 mio tolarjev prometa. Tudi enotni tečaj prednostne delnice Primofin je v sredo padel in sicer iz 34767 na 34187, ko je bilo za 752 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 34343 ob prometu 790 tisoč tolajrev. V petek je njen enotni tečaj porasel na 34400, ko je bilo za 344 tisoč tolajrev prometa. Enotni tečaj prednostne delnice Rogaška je v sredo iz 1716 padel na 1548, prometa pa je bilo za 46 tisoč tolarjev. 29. 3. je enotni tečaj prednostne delnica UBK iz 22642 porasel na 11837, ko je bilo za 1.2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa porasel na 11941 ob prometu 263 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj padel na 22798, ko je bilo za 24 tisoč tolajrev prometa. S prednostno delnico VIP jc bil v četrtek prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 1,4 mio tolaijev, v petek v vrednosti 820 tisoč tolaijev, v ponedeljek pa v vrednosti 820 tisoč tolarjev po nespremenjenem tečaju 41(X)0. Borzna Rotacija B - obveznice z dvema lotoma obveznice LEK 2 je bil v četrtek sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 97,5. 31. 3. jc bil z obveznico občine Zagorje v vrednosti 124 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po nespremenjenem tečaju 88,0. V četrtek je bil v vrednosti 2,2 mio tolaijev sklenjen aplikacijski posel z obveznico PTT Celje po tečaju 100,0, kar predstavlja porast tečaja za kar 2,4 odstotne točke). V sredo je enotni tečaj obveznice PTT Ljubljana iz 97,9 padel na 97,1 ter se na tem nivoju zadržal tudi v četrtek, skupno pa jc bilo za 606 tisoč tolaijev prometa. V petek jc bil v vrednosti 193 tisoč tolarjev sklenjen aplikacijski posel po tečaju 97,2, Enotni tečaj obveznice PTT Nova Gorica je v sredo iz 94,0 padel na 93,0, ko je bilo za 949 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne pa je bil prijavljen aplikacijski ku je enotni tečaj redne delnice posel v vrednosti 213 tisoč to-NlKAiz 3911 padel na 3853, ko larjev po tečaju 95,0, je bilo za 886 tisoč tolaijev prometa, naslednjega dne na 3809 ob 3,7 mio tolarjev prometa, v Četrtek pa na 3786 (4,2 mio tolarjev prometa), V petek je njen Za 0,5 odstotne točke na 89,0 je v sredo padel enotni tečaj obveznice Rogaška 1, ko je bilo za 7695 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa na 88,5 ob enotni tečaj padel na 3751, ko je 2,3 mio tolarjev promewta. V bilo za 23,7 mio tolajrev prometa, v ponedeljek pa porasel na 3805 ob 2,6 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj delnice Term petek je njen enotni tečaj padel na 87,0, ko je bilo za 93 tisoč tolarjev prometa. Izvenborzno Čatežjevtorekiz788,1 padelna tTCOVanic DH tTEU 781,9, ko je bilo za 586 tisoč to- larjev prom ta, naslednjega dne na 743,2 ob 2,9 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 757,5 (985 tisoč tolarjev prome- OTC OTC - redne delnice Z enim lotom delnice GEA COLLEGE je bil v petek sk- tolarjev prometa, v ponedeljek pa padel na 7 50,4, ko je bilo za 2,8 ta). V petek je njen enotni tečaj lenjen aplikacijski posel po te- porasel na 101,6 ob 63,7 mio tolarjev prometa. 29. 3. jc enotni tečaj obveznice RSL 8 padel za 1,0 odstotno točko na 79,0 prometa pa je bilo mio tolarjev prometa, v pone- čaju 43900 (-10 tolarjev). Enotni tečaj redne delnice deljek pa rahlo porasel na 751,3 Grad je v četrtek iz 6000 porasel ob prometu 984 tisoč tolarjev. V sredo je enotni tečaj delnice KBTP iz 34380 padel na 32416, za 1.2 mio tolaijev. Naslednjega ko je bilo za 2,5 mio tolarjev pro- dne je bil po enakem tečaju prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 41 tisoč tolaijev. V sredo je enotni tečaj obveznice RSL 1 z izkoriščeno davčno olajšavo zdrsnil za kar 2,0 odstotni točki na 94,0, promet pa je bil skromen, saj ga je bilo le za 77 tisoč tolaijev. Naslednjega dne je njen enotni tečaj poskočil na 95,4, ko jc bilo za 691 tisoč tolarjev prometa, v petek na 95,8 ob 3,9 mio tolarjev prometa ter se v ponedeljek zadržal na istem nivoju (157 tisoč tolarjev prometa). Za 0,8 odstotne točke na 99,2 jc v petek padel enotni tečaj meta, naslednjega dne pa porasel na 33242 ob prometu 997 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni ■ P ■ J ■ O RocanpOH I W > > A pr-vUt H, Vr«t*c» SOeSO ffo«oe ocoa fis-as? Slovansko cacia S4. Mubllona filOOO ttoai lai-fiS. Tolatokai O« 131-147 PoHlzonstu cOsto 1^. ezoOO Martter as <40 T^sMts- OCB a^4«O na 6500, ko je bilo za 130 tisoč tolarjev, v petek pa kar za 32.500 ob prometu 975 tisoč tolaijev. Z redno delnico Brežice je bil v sredo sklenjen aplikacijsb posel v vrednosti 14 tisoč tolaijev po tečaju 2353, naslednjega dne pa po enakem tečaju še za 2 tisoč tolarjev. V petek je njen enotni tečaj rahlo porasel na 2362, ko jc bilo za 198 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 2370 ob prometu 95 tisoč tolaijev. Enotni tečaj redne delnice In-tarajev torek iz 3500 porasel na 3550, ko je bilo za 533 tisoč to-laijcv prometa, v četrtek pa padel na 3538 ob prometu 548 tisoč tolajrev. TONČKA BOŽINOVIČ Energetska svetovalnica tudi v Murski Soboti Po dolgotrajnih prizadevanjih bo od ponedeljka, 10. aprila, v Murski Soboti energetska svetovalna pisarna. Njeni prostori bodo v nekdapji sejni sobi SZDL v občinski zgradbi. Oh tej priložnosti bodo organizirali okroglo mizo z državnim sekretarjem za energetiko Borisom Sovičem, v avli velike sejne dvorane pa bo na ogled zanimiva razstava o programu varčevapja z energijo. Osnovni namen ustanovitve svetovalne energetske pisarne, ki jih že impjo v Ijubjjani, Mariboru, Trbovljah, na Jesenicah, v Velepju, Ce|ju, Radljah ob Dravi, Brežicah, Ravnah na Koroškem, Škofp Loki in Kamniku, načrtovane pa so še pisarne v Idriji, Krapju, Kočevju, Kopru, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni, Rogaški Slatini in Slovensl^ Kopji-cab, je predvsem energetsko svetovapje občanom, občinam tn v tej povezavi s šolami, ki lahko veliko naredijo na tem pomembnem področju. Že doslej je Zavod za raziskavo materiala iz Ijub|jane organiziral vrst« seminarjev za energetske svetovalec, ki bodo imeli veliko vlogo pri iiveljavljapju energetske politike pri nas. Tako bo poslej potekalo energetsko svetovanje v vseh večjih krajih po Sloveniji, financiralo pa ga bo ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Nedvomno je to področje zelo zanimivo predvsem za občane, ki bodo dobili brezplačno in neodvisno od izdelovalcev in prodajalcev energetski nasvet o smotrni porabi energije. Na ta način svetovalci pomagajo pri reševanju konkretnih energetskih problemov, med drugim bodo svetovali, kako izbirati ogrevalne sisteme in naprave ter jih zamenjati, kako zmanjšati porabo goriva, kar je seveda odvisno od izbire ustreznega goriva, in o uporabi alternativnih virov energije. Poleg tega boste dobili nasvet o tem, kako izbirati toplotno zaščito zgradbe, ustrezna okna, nič manjšega pomena pa niso sanacije zgradb, da bi bila manjša porabe energije, uporaba varčnih gospodinjskih aparatov, dobili pa boste tudi odgovore na vsa konkretna vprašanja o porabi energije v zgradbi ali stanovanju. Da bo vsa zadeva lažje potekala, bi bilo prav, če ob obisku energetske svetovalne pisarne, ki bo v Murski Soboti odprta enkrat tedensko, in sicer ob torkih in četrtkih od 16. do 19, ure, pripravite projekt ali načrt hiše ter vgrajenih inštalacij. Brez nekaterih osnovnih podatkov o velikosti objekta in ogrevanih prostorov, sestavi zunanjih sten, tlaka in stropa, vgrajenih oknih in vratih, vrsti in debelini toplotne izolacije. količini porabljene energije. rabi energije (elektrika, plin, toplovod itd.), vgrajenem ali načrtovanem ogrevalnem sistemu, kotlu in ogrevalih (moč, vrsta in starost), pripravi tople vode ter o bivalnih razmerah in željah stanovalcev bo težje svetovati. Vse to bo namreč energetskemu svetovalcu omogočilo, da pripravi oceno, ki je merilo za energijsko varčno rabo, pregled ali grobo analizo gradbene konstrukcije ogrevalnega sistema pa tudi pripravo tople vode in bivalnih navad. To velja tudi za energetsko analizo, ki obsega analizo vseh mest v objektu, kjer sc nesmotrno troši energija, oceno varčevalnih potencialov, vrednotenje ukrepov glede prihranka energije in ekonomske upravičenosti ter vrstni red in način izvajanja predlaganih ukrepov. Ker v zadnjem obdobju doživljamo velike spremembe pri razmerjih porabljenih vrst goriv za ogrevanje objektov in pripravo sanitarne vode, se pri nas čedalje bolj uveljavlja zemeljski plin kot vsestransko uporabno gorivo. Zaradi energetske učinkovitosti in dobrih ekoloških lastnosti plina se namreč plinovodno omrežje vedno bolj Siri. Ko govorimo o smotrni porabi energije, je treba upoštevati vrsto kon^etnih nasvetov strokovnjakov glede učinkovite izrabe vseh vrst gospodinjskih aparatov, zlasti električnih štedilnikov, pralnih in sušilnih strojev, da ne bi porabili preveč električne energije. Prav tako je pomembna toplotna zaščita zgradb, kjer je treba upoštevati osnove toplotne zaščite zgradb, poševne strehe nad bivalnim podstrešjem, toplotno izolacijo zunanjih sten stanovanjskih zgradb I stMiti rabi zelo potrattmhiJi^ KotlSOkilovaKahvr^' infiiia tu .kviilm ni meter stanovanjske vršine. povprečna l5(Jm2(K), varčna odl^ do 1zelo va^aoi!^' ■do lOB! hiša priHoSt« pa manj kot 50 kilovatnin ur električne vrsine. I I kvadratni meter; V S((W niji je povprečnih pora^ mikov te vrste 31.9 odstotka! zelo vat^ aih3clo pred evropskimi driavami. Z«»dl takih predlogov in sploh testira v zadnjem času zdravstvena ^»Movalidca čedalje M snovalec tdeavstveneoftU«*-"‘ " "•»rstieue politike in čedal^ mard »htististvo. Sploh sta ndnlstistvo Zavarovalnica kot eno, ozlrood* sdnisttstvo kar nekam nagiba — »ifin zavarovalnice in v zdrav-stveidb zavo^ dobro vedo, da se v Mbitraino presojo na primer zara-aepodplsa pogodbe z zavaioval-aite ae splača spuščati, saj v komi-siji predstavnika ntini^rstva in za--ovalnice običajno nastopata z ^®etalin ran^^*— in >» str«)... v Sloveniji se je pred nekaj dnevi končala prva nacionalna konferenca o zdravju. Na njej je bilo iztečenih veliko in preveč lepih Vi {IaVkU- «- TriAb * w so dobile čuden nek še posebno če smo jih posta-■“-a ob bok trendom, ki jih zadnje e Zaznavamo v zdravstvu Sprc- vili case odte- membe v zdravstvu se dogajajo prehitro in tako, da najbolj prizadevajo določne skupine ljudi. Čakalne dobe se podaljšujejo tudi z odobravanjem zdravstvenega ministrstva, nipajihprizasebnikihrto pomeni, da mapj denarja pomeni imeti mapi možnosti. Naša zasebna dejavnost v zdravstvu je namreč naravnana tako, da sc med zdravnikom in bolnikom vzpostavi neposreden plačniški odnos, in ker gre za zdravje, to ni vselej dobro. Nekateri zasebniki v zdravstvu pa znajo ta odos kar dvakrat obrniti sebi v prid. Opravijo storitev, zaračunajo, bolniku pa na listek še zapišejo, katere storitve naj opra-vi ali bi jih bilo dobro opraviti pri zdravniku zdravstvenega doma oziroma v javnem zdravstvu. Ne, sploh ne gre za to, da bi imeli zasebniki morda take omejitve pri napotitvi ali naročattju posameznih storitev ali dodatnih pregledov v službah javnega zdrastva, ampak se s tem izognejo svojemu strošku. Naročeno dodatno storitev namreč naročnik mora tudi plačati Rentgen v lendavskem zdravstvenem domu Da bi rabil zdravju Konec minulega tedna so v lendavskem zdravstvenem domu nazdravili novemu rentgenskemu aparatu firme Beunet X-By, namenje-nenui slikarju pljuč in teleta. Sam aparat jih Je stal 11 milijonov in 808 tisoč tolarjev, ob tem pa so morali kupiti še ustrezne kasete v vrednosti dveh milijonov In pol ter napravo za razvijaije za milijon in osemsto tisoč. Nakup aparata in primerna ureditev prostora sta Jih stala 17 milijonov 211 tisoč tolarjev. Zdravstvenemu domu posojila za nakup rentgena ni bilo treba najemati, saj je prejšnja lendavska občina za naložbe v zdravstvenem domu iz proračuna primaknila 17 milijonov tolarjev. Stari rentgenski aparat prepovedi uporabe resda še ni imel, vendar delo z njim zaradi prevelikega sevanja ni bilo več priporočljivo, in prav zato so se odlepili za nakup novega. Z novim rentgenom delajo «d 15. marca, ko so zanj dobili dovoljenje za uporabo, na slavnostnem prevzemu pa so ga predstavili tudi novim župa-nom in drugim vabljenim. Ob tem so seveda izrazili željo, seveda kaj drugega kot to, da U raUl zdravju. MH OTROŠKA PARALIZA ob svetovnem dnevu zdravja, 7. aprilu 1995 Otroška paraliza Je akutna nalezljiva bolezen, ki jo povzroča poliovirus lipa 1, II in III, ki pride v organizem prek prebavnega trakta. Ta težka bolezen povzroča spremembe v centralnem živčnem sistemu in trajno invalidnost otroka. Zdravita proti otroški paralizi ni, zato nastanek bolezni preprečujemo s cepljenjem otrok. Zaradi preprečevanja otroške paralize v Sloveniji že od 1956. leta cepimo vse otroke do dopolnjenega prvega leta starosti. Cepimo z živo vakcino s tremi dozami cepiva v pravilnih časovnih razmakih. Do 14. leta starosti dobijo otroci še t. i. preživitvene doze. Cepljenost je v Sloveniji zelo dobra, nad 95 %. in z rezultati smo zadovoljni. Tako raven moramo obdržali tudi v prihodnje, da bi zadostili kriterijem Svetovne zdravstvene organizacije za uvrstitev Slovenije med države brez otroške paralize. Svetovna zdravstvena organizacija je v cilju strategije »Zdravje vsem otro- j kom do teta 2000» zapisala, da otroške paralize ne bo več in zalo od vseh držav zahteva, da skrbno izvajajo cepljenje proti otroški paralizi. S cepljenjem vseh otrok in skrbnim nadzorom nad otroško paralizo bo dosežen cilj SZO, starši pa bodo brez strahu, da bi njihovi otroci postali Invalidi zaradi otroške paralize. Dr. med. BLAGA D ALIČ, spec. ped. V Lendavi še naprej skupnost vzgojno-izobraževalnih zavodov kot servis za opravljanje računovodskih in pravnih nalog Solarji ne bi smeli čutiti novih občinskih mej l-^^^tomerskega društva za pomoč duševno prizadetim , * : Nasmeh je 1 v & i'. T ■■ PjK" k., že zunanjost SREČE, Je ojmo og Wolo. Ml, s Črnin) življepja, !ino se naučili, d« oglcdaln In "I® * nkeBier na svojem obrazu ne hi, d. dogaja z našo nolruiiovtio. Radi ‘IviImj ko srečni. Otroci svoje sreče ne zastirajo, na- * Se od *®*teat, ko jih srkaj razveseli. Tako vse starejših ne nauCIJu, da je mogoče zastirati J- zunanjost sreče h ii ZauJe pravimo, da so drugačni, vendar zato, ker so in ostanejo otroci. Ne naučijo se prikrivati, čepravjim zaradi tega v življenju ni vedno lahko. Zato so na svoj novi kombi nalepili napis SOŽITJE. Zveni kot vabilo Društva za pomoč duševno prizadetim iz Ljutomera. Enkrat so že privabili, ko so z dobrodelno prireditvijo zbirali denar za novo vozilo. Sedaj SO ga dobili od Zveze društev za pomoč duševno prizadetim, milijon, kolikor so sanu zbrali, pa bodo namenili za ureditev stano-vanjske skupnosti varovancev var-stveno-delovnega centra. Ravnatelji OŠ in župani na območju prejšnje lendavske občine so razpravljali o financiranju šolstva v novih razmerah in se še kar ujeli v pogledih - Dobre skupne stvari naj bi ostale tudi v prihodnje Zdi se, da šolska zapuščinska razprava po ločitvi oziroma razdružitvi Občine Lendava na nove občine Črenšovci, Kobilje, Lendava, Odranci in Turnišče ne bo tako glasna, kot je marsikje drugod. Vsi župani, ki so se preteklo sredo pridružili aktivu ravnateljev, da bi se skupaj pogovorili o financiranju v novih razmerah, so bili mnenja, da morajo šole ohraniti doseženo raven, in če je le možno, jo tudi izboljšati. Nove občinske meje pa nikakor ne bi smele prizadeti otrok. Ali naj torej Sole še naprej organizirajo dosedanja občinska (po novem medobčinska) že utečena tekmovanja v športnih panogah, v matematiki za Vegova priznanja in iz drugih predmetnih področij? Kako bo z revijo pevskih zborov, skupnim organiziranjem ogledov opernih in dramskih predstav? Kaj bo s šolo v naravi? Ali imeti še naprej skupno dodatno izobraževanje za nadarjene učence? To so vprašanja, ki te dni dokaj žulijo ravnatelje, ker vse te akcije seveda tudi nekaj stanejo, kdo naj bi plačal račune, pa še ni dogovorjeno. Država daje denar le za zagotovljeni program, to je za stroške rednega pouka po predmetiku (predvsem za plače pedagoških in tehničnih delavcev po republiških normativih), vse drugo - dodatni program in materialni stroški - pa je domena lokalnih skupnosti. Lanski občinski šolski proračun je znašal okrog 179 milijonov tolarjev, v kar so všteti tudi izdatki za šolske prevoze, sofinancirapje nekaterih tehničnih delavcev, jelkovanja otrok, šolskih ekskurzij, računalniške opreme, poučevanja tujega jezika na razredni stopnji, dvojezičnih učbenikov, šolske prehrane, dodatnega izobraževanja nadarjenih učencev idr. ža šolo v naravi je dal zanimivo pobudo župan Občine Lendava JOŽEF KOGON, in sicer da bi kazalo v ta namen preurediti nekdanjo stražnico v Lendavskih Goricah. Medtem je osebno že dosegel, da sta se Var-stroj in zasebni najemnik odpovedala najemni pogodbi, novo pa naj tu sklenila občina. Seveda pa je potrebno zagotoviti tudi denar za obnovo in preureditev, prispevalo pa naj bi ga ministrstvo za šolstvo in šport. Stavba stoji na dokaj lepem in mirnem kraju, v njej pa bi lahko bivalo okrog 50 Solarjev. Organizirali bi lahko razne športne in taborniške aktivnosti, šolo računalništva in druge dejavnosti, za plavalne tečaje pa bi se lahko dogovorili z rekreacijskim centrom pri hotela Lipa v Lendavi Nad to idejo so bili navdušeni tudi ravnatelji. Vsi župani (kobiljanskega je nadomeščal svetnik) so soglašali, n^ tiste dosedanje skupne akcije za učence vseh šol na območju nekdanje lendavske občine - skupaj jih je 10 ki so bile doslej uspešne, potekajo tudi v prihodnje. Stroške pa je potreb- no porazdeliti slede na udeležbo učencev iz posa- meznih občin. Se najprej naj bi delovala tudi Skup- n ost vzgojno-izobraževalnih zavodov Lendava (skupna računovodska in pravna služba la vse osnovne šole, glasbeno šolo in otroške vrtce), v kateri je zaposlenih 5 delavcev. V zvezi s tem so dobili tudi poseben dopis Ministrstva Republike Slovenije za šolstvo in šport, v katerem je med drugim navedeno, da so takšne službe v skladu z zako- ____ ,___ ...KOT nasmeh najbolje pozna, ga tu« vse - stetna je, ker je srečen njen otrok,.pa starš«®’ eu- ne ho našla odgovora na vprašanje* , ptiza - Wnje ostane vprašanje, ZAKAJ, 1« so hjo, da so odrinjeni, društvo pomaga z o srečanj, izletov hi sem'—- MAJDA HORVAT Fotografije: JURE ZAUNEKER StarScm, ki jim vse "‘»sivn pomaga z organiziranj«® družabnih •ninarjev ter družinskih počitnikovanj. Vestnik! Srednja strojna in tekstilna Šola M. Sobota in svetovni dan zdravja Razstava in zeliščni č^ji V petek, 7, aprila, bo mednarodni dan zdravja. Na Srednji strojni in tekstilni šoli M. Sobota so učenke naravoslovnega krožka pod vodstvom profesoric biološko-kemijskega aktiva Edite Vučak, Darje Črešnjevec in Vesne Manič pripravile posebno razstavo na temi Zdrav duh v zdravem telesu in Narava nam daje... za zdravo življenje. Rastava je odprta v večnamenskem prostoru do jutri, ko bo gost šole tudi znani ze-liSčar profesor Ignac Janžekovič. Predaval bo o zdravilnih zeliščih, iz njih pa bodo pripravili tudi različne čaje. J. G. nom o zavodih ter tudi zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Ministrstvo s temi službami oziroma zavodi - v Sloveniji jih je trenutno 13 - sklepa pogodbe o zagotavljanju sredstev za plače zaposlenih delavcev po enakih načelih kot za delavce šol. Ker večina teh zavodov pomeni racionalizacijo poslovanja in boljšo kakovost dela, jih ministrstvo podpira tudi v prihodnje. Ustanavljajo jih šole, občine kot ustanovitelji pa dajejo soglasje. Občinske meje pri tem ne bi smele biti ovira. JOŽE GRAJ 8 vestnik, 6. aprila 1jHg r iz naših krajev I Neutemeljena obtoževanja Povrnjen dolg KS Šulinci v Krajevni skupnosti Šulinci, ki po novem sodi v Občino Gornji Petrovci, se že nekaj časa pripravljajo na zbore občanov, na katerih bodo razpravljali o uresničitvi letošnjega programa del. Ena od prednostnih nalog bo gotovo posodabljanje občinskih cest v Stanjeveih in Šulincih, predvidevajo pa tudi izvajanje že začrtanih vaških programov, predvsem seveda asfaltiranje makadamskih cest. Vse to pa Je odvisno od programa del nove Občine Gornji Petrovci in proračuna, ki ga Je treba čimprej uskladiti. Sicer pa so se v Krajevni skupnosti Šulinci dogovorili, da bo na prvem mestu gradnja nove mrliške vežice, saj stare ne nameravajo obnavljati, ampak jo porušiti. Kar zadeva gradnjo vaških cest, naj bi posodobili 2,5 kilometra dolg odsek v Šulincih, 2,3 kilometra v Stanjeveih, 2 kilometra v Adrijancih in 1,6 kilometra v Lucovi, Pri tem se opirajo tudi na določene finančne obveznosti novoustanovljene mestne Občine Murska ! Sobota, ki so v celoti izpolnjene. Kot nam je povedal predsednik sveta Krajevne skupnosti Šulinci Franc Šlihthuber, so obtoževanja nekaterih posameznikov neutemeljena, ker je 40 milijonov tolarjev že povrnjenih. »Zato bi javno pozval vse tiste, ki širijo neutemeljene laži, naj se sami najprej prepričajo, kaj je resnica, S tem denarjem je namreč vrnjen ves dolg Krajevm skupnosti Šulinci. Hkrati moram povedati, da so naši Srečanje z Vido Antolin iz Bakovec Prava gonilna sila občani v letih 1993 in 1994 zbrali na različne načine okrog 30 milijonov tolarjev za izvedbo vaških programov,« pravi Franc Šlihthuber. M. JERŠE ■ MURSKA SOBOTA - V društveni dvorani v Kocljevi ulici 4 je bilo predavanje o pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predavanje je v okviru svoje bogate dejavnosti organiziralo vodstvo Društva upokojencev Murska Sobota. MJ ■ BAKOVCI - Vaški dom je pravo stičišče raznih dejavnosti. V njem so našli prostor številni rekreativci, ki imajo na voljo telovadnico. kjer je možno izvesti tudi druge prireditve, precejšnje pa je zanimanje tudi za kulturno dejavnost saj je tamkajšnja knjižnica vedno dobro obiskana. Hkratije v vaškem domu tudi sedež krajevne skupnosti, svoje domovanje pa so našli tudi člani gasilskega društva. [■SXi v BAKOVCIH OBNOVLJENO BALINIŠČE - S skupnimi prizadevanji občanov Ln društva upokojencev so uspeli posodobiti staro balinišče, ki naj bi ga predali namenu že aprila. Za to obliko rekreacije Je med starejšimi Bakovčani precejšnje zanimanje, zato imajo tako moško kot žensko moštvo. MJ Misijon v Veliki Polani Ko pogovor nanese na delo upokojenskega društva V Bakovcih, se nikakor ne morete izogniti prizadevni tajnici Vidi Antolin, ki to funkcijo opravlja že tretje leto. Pred štirimi leti seje upokojila kot učiteljica na tamkajšnji osnovni šoli, kjer sta z možem, dolgoletnim ravnateljem, delila vse dobro in slabo. »Čeprav ni malo dela, me to veseli. Sprva sem pomislila, da bom morala zgolj pisati zapisnike, toda sčasoma se Je nabralo še precej drugega dela. Mnogi člani prihajajo k meni domov in me prosijo za pomoč v raznih zadevah. Vsakomur skušam pomagati. Sicer pa si miru sploh ne bi želela, če bi ga bilo preveč. Ni težko, vendar Je to opravilo prijetno. Trenutno imamo 263 članov, lani pa smo pridobili 13 novih. Sicer pa društvo upokojencev ni velika organizacija. Lani smo proslavili 10. obletnico obstoja, prej pa smo delovali v okviru soboškega upokojenskega društva. Prvi predsednik Je bil Franc Obal. Letos bomo proslavili tudi tri visoke Življenjske Jubileje dveh babic in dedka, ki bodo dopolnili 95 let,« je pripovedovala. Seveda meje zanimalo, s čim se najraje ukvarja v prostem času. »Najprej sem zjutraj čistilka, potem gospodinja, kuharica, šivilja, nato pa pride tu in tam na vrsto moj najljubši konjiček, to je branje. Rada berem, včasih sem tudi kaj napisala. Zdi se mi, da sta bila moj poklic in hobi eno. Večji del sem učila prvošolčke. V Prekmurje sem prišla z dekretom. V Celju sem končala učiteljišče in študirala v Ljubljani, nakar sem zaprosila za službo na Dolenjskem. Obrnilo pa se povsem drugače. Mislim, da smo bili »zadnja pošiljka« v Prekmurje. Ker smo se precej selili, sem se kmalu vživela v novo okolje. Zato mi je prijetno v upokojenskem društvu. Imamo svoje prostore v vaškem domu, ki je last krajevne skupnosti. Ko pišem zapisnik, mi nikogar ni treba vpisati v rubriko odsotni, ker so običajno vedno vsi navzoči. Sestajamo se vsak prvi četrtek v mesecu. Imamo pa tudi razne interesne dejavnosti, kjer se posamezniki pogosteje angažirajo. Zlasti to velja za balinarje, ki prav zdaj obnavljajo balinišče. Radi bi uredili še prostorček, kamor bi lahko shranjevali rekvizite. Tudi med ženskami je zanimanje za balinanje. Poleg tega smo oživili delo knjižnice s približno 3 tisoč knjigami. Med upokojenci in drugimi je precejšnje zanimanje za branje knjig.* V prijaznem okolju njenega domovanja v bližini bakovske osnovne šole sva se še dolgo pogovarjala. Moram reči, da je Vida Antolin prijetna sogovornica, zato sem z velikim zanimanjem prisluhnil njenemu pripovedovanju. *V društvu smo se ukvarjali tudi z gimnastiko v telovadnici. v glavnem ženske. Dobivamo se enkrat tedensko, in sicer ob petkih zvečer. Spomladi bo na vrsti kolesarjenje. Vodja te sekcije je Milica Rajnar. Organiziramo tudi izlete, predvsem po Sloveniji in bližnji Madžarski. Odločamo se za enodnevna potovanja, Lani smo prekrižarili Goričko in bilo nam je zeio lepo. Ves VIDA ANTOLIN - Prizadevna tajnic« vskega upokojenskega društva. ■ MOTVARJEVCl ~ Poleg obnove vasko-gasilskega doma si v kraj« prizadevajo, da bi čimprej posodobili okrog dva kilometra dolg cestni odsek proti Bukovnici. Za to naložbo naj bi porabili občinska sredstva MJ MURSKA SOBOTA - Vodstvo kabelskega tv-sistema v Murski Soboti se je odločilo, da z anketo ugotovi, kako je z gledanostjo televizijskih programov. Zato so v številna gospodinjstva razposlali vprašalnike. Doslej so gledalci plačevali samo stroške vzdrževanja, tokovino in zavarovalne premije, najemnino za ptt-kanalizacijo, drogove in nakup dekoderjev. Z novim zakonom o javnih glasilih pa bo treba za predvajanje vsakega programa pridobiti soglasje lastnika. MJ Vsaka stvar mora dozoreti V Velikopoianski župniji so imeU med 18. in 26. marcem misijon, ki so ga vodili patri Vinko Škafar, Karel Gržan in Stane Bešter. Odziv vernikov Je bil velik, saj je bil misijon (kot so zapisali v povabilu) lepa prilika, da bi naredili nova pota k Bog, bliži(jemu in sebi. Množica domači vernikov in onih, ki so prišli iz sosednjih župnij, je v torek. 21. marca, na 50. obletnico smrti nekdanjega župnika Daniela Halasa, pozorno spremljala tudi martinjskega župnika Ivana Camplina, ki je vodil somaševanje več duhovnikov in imel nagovor. Haiasovo mlado življenje so 16. marca 1945. leta na Hotizi pri Muri prekinili streli iz štirih pušk. Gospod Camplin je govoril o Hala-su in Jeriču kot nekdanjih sojetnikih na Madžarskem, ni pa pokazal na morilce, ampak je dejal, da mora vsaka stvar dozoreti. Strinjal se je z žal že pokojnim duhovnikom Mihaelom Jeričem, ki je predlagal, da bi bilo treba sprožiti postopek za razglasitev Daniela Halasa za blaženega. Umrl je namreč mučeniške smrti. Tako je pisalo tudi na enem od Ob 50. obletnici smrti - v dneh misijona - je bila molitvena slovesnost ob grobu polanskega župnika Daniela Halasa, ki je klonil zaradi strelov pri Muri na Hotizi. stotih vencev («Slava mučeniku*). Dejal je, daje treba odpuščati in da bo tedaj tudi nam odpuščeno. Izrazil je upanje, da je tudi Daniel Halas odpustil tistim, ki so mu vzeh življenje. Po maši je bila krajša molitvena slovesnost ob Ha laso ve m grobu na polanskem pokopališču. V Veliki Polani ob misijonu torej je bila (vsaj tak je vtis) tudi sprava. S. S. čas skrbimo tudi za medsebojno obveščanje, V decembru obiščemo najte-žje invalide in jih obdarimo. Dobro pa sodelujemo tudi s šolo in pripravljamo kulturni program. Ne smem pozabiti tudi naše pevske skupine, ki jo vodi predsednica upokojenskega društva Kristina Jančar. Nastopajo na raznih prireditvah. Dokumentacija o delu upokojenskega društva je dobro ohranjena, zato bomo pripravili kroniko.« In največje želje? »Največ opravimo s prostovoljnim delom, kar se je pokazalo tudi pri obnovi balinišča, da bomo lahko igrali in tekmovali. Pri tem moram pohvaliti krajevno skupnost, ki ima za nas razumevanje. Lepo sodelujemo, sami pa Čutek, daje ne smemo -• zaradi denarja. Tega naj spodamo porabimo za iroiin®Jf Se zadeve. Sicer pa |*«’l voP*', ntp; stopno uresničujemo naših možnosti. No, mo nič posebnega, čas! Radi se spomnimo o® ki izstopajo, kot so npr- biserna poroka članov si| skega društva, Denarj«^ na pretek, zato so obdar*" mnejše, z dobro besedo v rovi »pni .ets” vedno pripravljeni ob koncu prijetnega tja_____________rtZsmlnH poudarila prava gonila^ VAvc^poa rmAVrtienskCg "S kovskega upokojenskega Vida Antolin. I Spomladanska očiščevalna akcija v Sol«* Naše mesto - čisto v dogovoru s podjetjem Saubennacher Komunala stično društvo Murska Sobota od 1. do 7. aprila tradicioB*^^ ladansko akcijo »Naše mesto - čisto mesto». Gre za čiščenj® okolja, ki Je uvod v širši slovenski projekt s sloganom - 1 lepa, urejena in čista«. V okviru očiščevalne akcije v mestu bota bo organizirana okreptjena služba odvoza kosovnih ; w wu vv vfgoiiUlU «ui«* vna siauciarut vu v vciH čemer bodo postavljeni tudi zabojniki na več zbirnih mesoh- Ti bodo na dvorišču bloka v Kardoševi ulici, na dvorišču trgovine Astra v ulici Staneta Rozmana, nasproti vhoda v samopostrežnico Blagovnice v Zvezni ulici, pri Vrtni 3 in Stari ulici 3, med Lendavsko 15 in 17, pred Elektrom, na dvorišču Lendavske 45a, pred bloki v Slovenski 3, 5 in 7 ter med Štefana Kovača 7 in 9, med Cankarjevo 48 in 50 ter v Jakobovem naselju. Za te zabojnike bodo v prvem tednu aprila sproti organizirali odvoz, kar velja tudi za posode za smeti pri zasebnih hišah. Velja povedati, da bodo odvažali tudi vso nepotrebno kuhinjsko opremo, pohištvo in druge večje kosovne odpadke. Ob tej priložnosti Turistično društvo Murska Sobota poziva občane, ve, vrtce, osnovne in sr da se vključijo v bivalnem in delovnem o*^ veda pa poziv velja taO’ _ (4 kra-jevne skupnosti in jf* bore nove mestne ob^ v dogovoru s ' macher-Komunala čim večjem številu v {{ očiš-čevalno akcijo. skupnimi prizadevanji teresiranih možno konkretne rezultate. pomoglikboljureje"®* .sP’ šem« okolju. Hkrati P r način kaže odnos družbe do okolja, kaf V pomoglo k dvigu ekolnšls® sti. HiL^ ■ LIPOVCI - Predsedniki krajevnih skupnosti L Gančani in Bratonci so organizirali javno gradnji kanalizacije in čistilne naprave. mentacijo, ki obsega idejni projekt, finančno gf«' ditev kanalizacijskega omrežja, obnovo vodovod^ dnjo čistilne naprave, je predstavil Franc projektnega podjetja Siping iz Murske Sobote-se, daje treba graditi postopoma, saj gre za veliko poiskati bo treba najugodnejše dobavitelje opr^rP^ najcenejše izvajalce gradbenih del, (J. Ž.) ■ LJUTOMER - V ponedeljek. 21. marca, na ladni dan, je na domačiji znanega ljutoiti lončarja Karla Žumana že cvetela marelica! UP^ poznejše hladno vreme ni uničilo svetov. Sicer ) dinja že tedaj dejala, daje vse v božjih rokah. (L- niO' d« > i iz naših krajev 9 Rakičansko Trnuljčico bi zdramil samo denar Skozi Rakičan je že od nekdaj peljala t i- kraljevska cesta, ob kateri se je sčasoma izoblikovalo naselje. Kraj --««« uoonKOvalo naselje. pisnih virih prvič omenja leta 1322 o Rekethve, Ob naselju je že v srednjem ^ku stala utrjena postojanka. , Zsiadiši m , --ujtvesKega gradu ni no^- nihdokumentov, sledove starejših gradbenih faz pa je zabrisal zob wsa, čeprav je znano, da so grad kot pomembno obrambno oenrimo utejevah. 16 zlasti v pni polovici 17 • sto* 'sija, ko je bil renesančni dvorec T posesti protestantskih Batih-Wy)ev. Pozneje je dobil grad s te-me^ituni prezidavami značaj podeželskega baročnega dvorca, ki — točko Tosejedogaja- •^nesančni dvorec prekrili oziroma zamenjali konstrukcijo, če bo dovolj denarja, pa bi popravili tudi strop. Predvideno je, da bi v štirih letih grad dokončno preuredili, Z drugimi zadevami ne hitimo, ker nočemo imeti grad razdeljen na več uporabnikov, čeprav je interesentov ogromno, Tu bi lahko našli mesto razni ^kafiči«, butiki, slaščičarna in prodajalna spominkov, Torej gre za take dejavnosti, ki ne bi posegale v park in onesnaževale okolja. Ker doslej ni bil nih starih strojev iz Kučanove delavnice, pri čemer sta tehniški fakulteti iz Maribora in Ljubljane ponudili vso strokovno pomoč, Izvajalec del je zasebnik Poredoš iz Izak o ve c. Poskrbeli bodo tudi za za zamenjavo tretjine lesa in celotne kritine. To z ureditvijo reprezentačnih prostorov ter stolpa bo stalo okrog 6 milijonov tolarjev,« nam je med drugim povedal predsednik sveta KS Rakičan Ivan Karoli. Ne gre prezreti, da je rakičan-ski park dolgo časa sameval, sedaj pa poskušajo popraviti napake iz preteklosti. Leta 1982 je krajevna skupnost prevzela njegovo vzdrževanje. Celotno akcijo vodi Zavod za spomeniško varstvo Maribor, Zob časa je žal načel številna drevesa, zato jih morajo odstraniti, vmes pa je še precej podrasti. Ta park je angleškega stila, se pravi, da gre za sončni park z jasami in skupina- _ GRADU - Poljub, ki bi lahko prebudil tako veliko lepotico, kot je ta, bi •Ailijonov mark. dinjstvi priključen na mestnega, vaško-gasilskim domom za potrebe vseh društev in občanov, novozgrajenim vrtcem, z več kot 8 kilometri asfaltiranih vaških cest, ulično razsvetljavo, vaško tehtnico in zbiralnico mleka ter tudi z novozgrajeno mrliško vežico. Zato okrog 1300 prebivalcev Rakičana, ki živijo v 380 gospodinjstvih, z dokajšnjim optimizmom zre v prihodnost. Pri tem jim ne manjka obsežnih načrtov. »Letos je v ospredju napeljava kanalizacije, ki je hkrati tudi največja naložba, v katero smo se doslej podali. Predračunska vrednost teh del znaša okrog 205 milijonov tolarjev, ob poškodovanju asfaltnih cest pa bo ta znesek gotovo precej višji. Denar smo zagotovili iz proračuna, s financiranjem občanov in njihovim samoprispevkom. Izvajalca del sta Vodnogospodarsko podjetje Mura in Pomgrad - Nizko-gradnje. Doslej so opravili dela na približno 1,5 kilometra dolgi trasi in že položili tlačni vod iz Murske Sobote. Po zagotovitvah izvajalcev naj bi bila prva gospodinjstva že aprila priključena na nov kanalizacijski sistem. To velja za stanovalce ob Prešernovi, Cvetkovi in delu Lendavske ulice. Trenutno že opravljajo hišne priklope, saj računamo, da bi z deli končali še letos. Medtem pa bi popravili poškodovana vozišča in uredili odvajanje meteornih voda do prihodnje pomladi,« Rakičane! pa so se ogreli tudi za podaljšanje ulične razsvetljave ob magistralni cesti pri križišču proti bolnišnici in asfaltiranje kolesarske steze skozi Rakičan, Poleg tega načrtujejo vzdrževanje poljskih in vaških poti. Krajevna skupnost Rakičan pa ima na svojem območju razvejeno dejavnost, saj so v kraju številne organizacije, šole in podjetja. ki so našle skupen jezik v medsebojnem sodelovanju. MILAN JERŠE Tiskovna konferenca ljutomerskih borcev Judeževo plačilo za izdajstva Na tiskovni konferenci občinskega odbora Združenja borcev in udeležencev NOB Ljutomer so pojasnili stališča in poglede borčevske organizacije glede zaznamovanja spomina na žrtve povojnih pobojev na osrednjem spomeniku padlim borcem in žrtvam NOB ob Prešernovi cesti v Ljutomeru. Tudi tokrat so izrazili odločno nasprotovanje, o čemer pričajo številni podpisi na posebni izjavi zaradi nekaterih razmišljanj, ki so očitno strankarsko obarvana, da bi na osrednjem ljutomerskem spomeniku dodali ploščo z imeni tistih žrtev povojnih pobojev, ki so bili v času najhuj-šega okupatorjevega zatiranja in iztrebljanja na njegovi strani. Med po-vojnimi žrtvami so bili namreč posamezniki, ki jih po njihovih dejanjih štejejo za najožje sodelavce okupatorja in s tem za narodne izdajalce. Kot tri značilne primere so navedli člana Gestapa iz Ljutomera Jakoba Čer-njaviča, poštarico Marico Kline iz C« zanje vec, ki sije kot judeževo plačilo za izdajstva lahko prisvajala stvari z domačij, in ljutomerskega fotografa Hansa Hubra. Na ta način bi pristajali na prisilno spravo med mrtvimi in na novo odpirali stare rane. Zato ne moreta biti na eni plošči dve različni znamenji, če bi sprejeli tako odločitev, bi prišlo do nepopravljive politične škode in do ponovne delitve državljanov, kar je v prejšnji svetovni vojni povzročilo neprecenljivo škodo in sorazmerno veliko število žrtev v boju za osvoboditev izpod okupatorja. Ne sprejemajo ideološko obarvanih ocen strank, zlasti krščanskih demokratov, da je bil NOB krvava revolucija in s tem zločinsko dejanje. Borci odklanjajo natolcevanja o povojnem poboju v Babjem ložiču, čeprav še ni dokazano, da je do tega sploh prišlo. Ne nasprotujejo, kot so poudarili na tiskovni konferenci, zaznamovanju spomina na te žrtve, vendar ne na spomeniku, ki spominja na 260 žrtev vojne, ki so bili na strani NOB. Ti zahtevajo tudi, da se spominska plošča padlim in žrtvam iz Krajevne skupnosti Ljutomer, ki je bila zaradi prenove mestne hiše začasno odstranjena, ponovno namesti na ustrezno mesto. Spregovorili so o pripravah na praznovanje 50. obletnice zmage nad nacifašizmom, ki bo na predvečer dneva upora proti okupatorju v Ljutomeru. Slavnostni govornik bo župan občine Ljutomer Ludvik Bratuša. Pripravljajo promenadni koncert ljutomerskega pihalnega orkestra v Domu kulture, kjer bodo odprli tudi razstavo o nekaterih pomembnih dogodkih iz NOB-ja v Prlekiji v letih 1941-1945. Pri postavitvi razstave bo sodeloval Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. MILAN JERSE Občni zbor Društva upokojencev Tišina Upokojenski pevski zbor izdal celo kaseto Na občnem zboru Društva upokojencev Tišina, ki šteje 496 članov, so pregledali delo v minulem obdobju. O tem je podrobneje spregovoril predsednik društva Viktor Ozvatič. Iz poročila povzemamo, da je na raznih društvenih akcijah v minulem letu sodelovalo kar 1.409 posameznikov. Tako so se med drugim izkazali člani kolesarske sekcije, rekreativne skupine, pevskega zbora in komisije za izlete. Omenimo, da>ie pevski zbor društva lani izdal celo svojo kaseto in sodeloval na štirih večjih prireditvah. Vedno bolj se uveljavljajo z organiziranjem številnih spomladanskih in jesenskih sreča rti upokojencev, predvsem z izleti in pikniki, udeležili pa so se tudi srečanj upokojencev v Prekmurju in na Rogli, kjer je bil vseslovenski shod upokojencev. Ponašajo se tudi z dejavnostjo samostojnega sklada vzajemne pomoči, v katerega se je vključilo že 280 upokojencev. Iz tega sklada so izplačevali posmrtnine v višini 20 tisoč tolarjev. Poleg tega so obiskali ostarele in bolne ■ jo veljal ki „ . - sedež zemljiške posesti. T* položaj je dvorec obdržal vse do obdobja med dvema svetovni*®® vojnama, ko ga je imela v posesti oetnška plemiška rodbina Walh se«. gospodarski objekti vn gvajska kapela sredi parka so oetne ptiče tega časa. Po dt*ig.i svetovni vojni je v njev" ’•“**', - -stot dom . „Mare*e, v zadnjem easn pa zopet pridobiva veljavo aaiadl konjeniškega kluba. S sanacijo gradu, ki je v tepu-bllškem programu, že nadalju-10)0, »Letos naj bi severni 1® Vzhodni del tinj'” "' »Ne vem. kaj bi rekla na to, a sem mnenja, da Je škoda tak^^jPa . .. • i.x. i.-i-.i.i ' J—line*'* ^■4 -»-v T VHaRl *ii' ril Jige F. Majcna Prekmurska četa. Na fotografiji je med kolegi eden od redkih partizanskih borcev, ki je videti kot vojak, Ferdo Godi- na v jahalnih hlačah. tu di na Kapci, v Salovcih, Puconcih, Markišavcih in Soboti. Radio London poroča o zasedbi Sobote Madžari so septembra 1943, po kapitulaciji Italije »močno zastražili Muro*, piše na strani 105. Seveda avtor misli reko Muro. »Kpreplahujc 29. septembra pripomogla še izmišljena vest radia London, da so partizani zasedli Soboto F, Godina, Prekmurje 1941-1945, (dalje Godina). Zal ni pojasnjeno, kako je uspelo to vest lansirati. Partizanov klic sejalki Jeseni 1944 je Džemsova četa , ki Je »razgibala Prekmurce, ki so organizirano partizansko enoto zdaj prvič videli«, korakala mimo neke ženske iz Nedetice, ki je * ^l-'tj v koprodukciji s ŠOL-om Ljubljana - POUHN KUFR &*»’.» hbUana komedije Celju 1995 izbrana za NAJBOUŠO komedijo sezone režija in scenarO: Iztok Lovrič «a,obM" uri. ^nkri **’= 21*95?“^ Ves Murski Val in Venera, agencija za trženje murskosoboškem okraju po oktobrskih aretacijah popolno mrtvilo, prav tako na Goričkem ...* (Majcen, 65.) Prekmurke so ljubile partizane »... Rad pa se je Bor pošalil z dekleti, česar pa mu ni nihče zameril. Časi partizanskega meništva so bili že neprijeten spomin iz preteklosti. Razen tega pa so tudi prekmurske »dekle«, kot vsa dekleta vsepovsod, rade videle, če Je kdo pogledal za njimi in med dekleti so imeti partizani tudi v Prekmurju najzvestejšenn najpožrtvo-valnejše sodelavke...« (Majcen, 77.) Prekmurski zamik »Vendar je treba reči, da se nikomur ni posrečilo, tudi Mihi ne (mišljen je t. i. »Pu klas ti Miha -op. S. S.), preprečiti, da bi med aktivisti in borci v Prekmurju ne vzklila in se razbohotila čustva iskrenega tovarištva. V tem pogledu je bilo Prekmurje pozimi 1945 podobno odnosom v prvih partizanskih enotah v ostali Sloveniji 1941...« (Majcen, str. 68.) Prekmurci in Štajerci Godina na strani 168 navaja zapis iz Majcnove knjige Tudi beseda je bila orožje, v katerem Je opredeljena mentalitetna razlika med Prekmurci in Štajerci, kakor jo je videl partizan. »Prekmurci so nas sprejemali skoraj povsod z ganljivim navdušenjem in gostoljubnostjo, odkrivali so srca in duše mnogo prej kot bolj vase zaprti štajerski kmetje ...« Majcen citira M^cna in polemizira z njim Kritično branje Majcnove kj)ji-ge bo imelo nemalo težav, ko bo želelo razvozlati naslednje mesto v njegovi knjigi; »Franček Majcen omenja v svoji knjigi Tudi beseda je bila orožje sestanek z dekanom Jeričem, vendar je njegovo spominjanje dokaj polemično. Po Majcnovi verziji je hotel Jerič speljati pogovor tudi v neprijetne vode ...»(Majcen, str. 70.) Iz sintaktične ravni tega navedka izhaja, da Majcen o samem sebi najprej govori kot o nekom tretjem, kar bi lahko Steli za stilsko posebnost oziroma »skromnost tretje osebe« - enako ravna na več mestih v svoji knjigi tudi Godina, ko citira samega sebe -vendar se iz semantične analize nadaljavapia pokaže, da gre nemara za osebnostno razklanost. Dekan Ivan Jerič je bil proti gverili... Zopet gre za Godinov citat Majcna; »Spoznal sem, « pravi Majcen, » da Jerič v bistvu odklanja vsako obliko oboroženega boja zoper okupatorja razen frontalne ...»(Godina, str. 169.) ...vendar za osvobodilno borbo Majcen na strani 69 brez za-nikovalnega komenurja navaja navedek iz spominov dekana Jeriča; »Jaz (to je Ivan Jerič - op. S. S.) in slovenska katoliška duhovščina borbo odobravamo in moralno podpiramo, ker je moralno upravičena. To ni borba •iz zasede na nedolžnega nasprotnika, ampak odkrita borba med dvema nasprotnikoma. To je silobran slovenskega naroda. Zato sem preprečil ustanovitev bele garde v Prekmurju.« Skrivači pri čemer je potrebno poudariti, da poimenovanje skrivač v prekmurskih razmerah nima pejorativnega pomena...»(Majcen, 78.) Slabši od skrivačev naj hi bili nekdanji člani KP. ki so se izolirali od narodnoosvobodilnega boja. Po menju Metoda Mikuža je bilo v vsaki prekmurski vasi od 100 do 150 skrivačev (prav tam, str. 80), vendar Majcen s tem ne soglaša, ker bi jih bilo potem več, »kot je bilo vojaških obveznikov« (Majcen). Največja uganka Naj večja uganka druge svetovne vojne na prekmurskih tleh je nedvomno nerazložljiv umik madžarskih vojakov, bilo jih je za dva vprežna voza (Majcen, str. 103), ki so se na velikoplanskih travnikih približevali ranjeni Ateni Ulrih in Ludviku Žaliku, partizanoma, ki so ju iskali. Madžarski vojaki so ju nedvomno videli, kje sta počenila, potem pa, ko so jima prišli bližje od petdeset metrov, so se nenadoma obrnili in se naložili na vozove, »Dolgo se nisva ovedla, kaj se je zgodilo,* se spominja partizanka Atena (Majcen, str, 104). Zdi se, da interpreti prekmurskih vojnih dogajanj tega še do danes niso razložili. Ženske pogumnejše »... Značilen je ta dogodek tudi zategadelj, ker kaže, da so bile tudi v tem delu Prekmurja Ženske po-gumnejše kot moški, ki so se izmikali in skrili, če seje le dalo.* (Majcen. 139.) Hagiografiral; ŠTEFAN SMEJ Pomemben uspeh učenca Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer Dragana Zdovca Tretja državna nagrada Svet za glasbeno izobraževanje Republike Slovenije pripravlja v okviru glasbenega šolstva vsakoletno tekmovanje najboljših učencev glasbenih šol in študentov glasbe. Namen tega tekmovanja je odkrivanje izrazito nadarjenih mladih glasbenikov, njihovo usmerjanje vnadaljnje Šolanje ter omogočanje udeležbe na mednarodnih koncertih in seminarjih. Vsakoletni udeleženci tega bienalnega ali trienalnega tekmovanja - tokrat je potekalo za oboo, flavto, kljunasto flavto, klarinet, fagot, saksofon, klavir in za komorne skupine s trobili - so tudi učenci Srednje glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer. Letos jih je zastopal 14-letni klarinetist DRAGAN ZDOVC. Nastopil jev 1. C-kategoriJi in med 16 tekmovalci osvoji! 3. nagrado. Od 100 možnih točk mu je strokovna žirija dodelila 93,33 točke. To je tako za Dragana kot za šolo lep uspeh in veliko priznanje. Dragana je spremljala na klavirju Romana Rek - Gnezda, iyegov učitelj pa je Janko Škrajnar. G. OHMAN Za zeleni jezik (80) v zadnjih dveh zapisih, ki smo ju napačno dvakrat enako oštevilčili, smo predstavili glavne dele besedila in vprašanja, na katera naj bi besedilo odgovorilo. Seveda pa besedilo ni nekaj, kar bi nastalo samo od sebe in naenkrat (čeprav se predvsem pri krajših besedilih na prvi pogled res zdi tako), ampak je plod veČ korakov in postopkov. Zato bomo tokrat spregovorili o t. i. fazah ali stopnjah pri nastajanju besedila. Prva stopnja je izbira snovi oz. teme, to je t, i. iznajdba ali in venci ja. Gre za sporočevalčevo odločitev, da se bo z besedilom odzval na določeno dogajanje v ožjem ali širšem okolju, ali da bo na nevtralnejSi (strokovni, publicistični,.,.) način obdelal določeno vsebino, gradivo, problematiko, Vsekakor pa je pomembno, da sporočevalec o določeni predmet-nosti pove/zapiše nekaj novega in pomembnega. Izbira snovi je miselni proces, v katerem sporočevalec načrtno in intenzivno razmišlja o izbrani tematiki, upošteva pa že tudi naslovnika (temu ustrezno bo problematiko bodisi zamejil bodisi razširil, jo zaokrožil ali poglobil) in posrednika (kje bo besedilo posredovano: časopis, strokovna revija, samostojna publikacija, radio, televizija...) ter opredeljuje namene in cilje, ki jih želi z besedilom uresničiti. Naslednja stopnja je zbiranje in urejanje gradiva. Izbrano snov mora namreč sporočevalec osvetliti in pojasniti, za to pa je neobhodno potrebno ustrezno gradivo, Le-tega besediloslovci delijo na primarno (s terenskim ali laboratorijskim delom, s prebiranjem, anketiranjem ali s statistično obdelavo pridobljeni t.i. neposredni viri, npr. poskusi, ankete, intervjuji, pisma, dnevniki, monografije, poročila itn.) ter sekundarno (obstoječa literatura o določeni problematiki kot plod že opravljene obdelave in interpretacije primarnega gradiva). Zbrano gradivo sporočeval-cu že tudi narekuje nekatere osnovne vidike razporeditve le-tega v besedilu. Ko ga v skladu z izhodiščnim namenom razvršča v logično, enakomerno, naravno zaporedje dejstev, misli, pojasnil, podkrepitev itn., že obstaja t. i. razporeditev gradiva ali dispozicija. To je okvirni načrt besedila, ki mu pomaga, da ne zgreši osnovne teme in ne zaobide poglavitnega problema z zastranitvami. V skladu z njim sporočevalec npr, obdela problematiko po poglavjih, teoretično in praktično opiše in razloži odprta vprašanja, jih ponazori s podatki in slikami ter drugim ponazoritvenim gradivom, argumentira svoje hipoteze (predpostavke), razčleni poskuse in interpretira rezultate ter izpostavi novo spoznanje ali ugotovitev. Pri tem, pač v skladu s konkretno problematiko, uporabi ustrezno(e) metodo(e) obravnave. Tako nastane shema z nadrejenimi in podrejenimi elementi, ki je pripravljena za tretjo stopnjo, to je t.i. upovedovanje. Upovedovanje je pisna uresničitev zamišljenega načrta. Če je besedilo daljše in zahtevnejše, je med surovim osnutkom in končnim besedilom več t. i. verzij le-tega. Prvi osnutek ali koncept je običajno »kratko, v enem zamahu napisano besedilo na nekaj straneh* (D, Bajt), ki mu sporočevalec ob strani ali na hrbtno stran ali na dodatni Ust dodaja t. i. narobne pripombe (dodatne misli, zglede, primere, prebliske, stilistične in kompozicijske pripombe ...), Prav tako izloči dele besedila ali jih prerazporeja. Dandanes pišočim prestavljanje odstavkov, grafično označevanje, podčrtno navajanje in podobna opravila zelo olajšujejo urejevalniki besedil, ki jih je tudi na našem računalniškem tržišču kar nekaj, V nadaljevanju lahko nastane še več osnutkov in razUčic, za vse pa je pomembna, da mora med njimi miniti nekaj časa, ki ga pišoči izkoristi za morebitne dodatne raziskave, razrešitev odprtih vprašanj, tudi za zbiranje pripomb priložnostnih bralcev. To je Čas t. i. strokovnega pregledovanja in popravljanja, ki ga imenujemo tudi redigiranje. Rezultat le-tega je končni zapis ali čistopis. Ta je običajno potreben še jezikovnega pregleda ali lektoriraiya, kar pomeni odpravo slovničnih in pravopisnih napak ter stilistično ureditev besedila, tako da bo v skladu z namenom, zvrstjo, ki ji pripada, in bralčevo naravnanostjo ter dojemljivostjo. V fazi upovedovnja se torej prepletajo vsebinska (strokovna) razsežnost besedila z jezikovno-slogovnimi značilnostmi in obe skupaj z zakonitostmi zvrsti, ki ji besedilo pripada. Za kakovostno besedilo je namreč poleg dobrega poznavanja snovi (problematike) potrebno tudi obvladovanje jezika in načel praktične stilistike ter »obrtniško* znanje iz jezikovnih zvrsti in besedilnih vrst. Prav o stilnih potezah besedila bomo v naslednjem prispevku spregovorili nekaj več. kulturni koledar FRANCI JUST RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V razstavišču Pokrajinskega muzeja je na ogled prenovljena razstava stalne zbirke Od poznega srednjega veka do modernizma. LENDAVA: V galeriji lendavskega gradu razstavlja madžarski akademski sUkar Lazslo Neme s. LENDAVA; V galeriji hotela Elizabeta razstavlja slikar Janez Knez. MURSKA SOBOTA; V soboškem gradu je razstava starih knjig, raritet iz zbirke županijske krijižnice Deak Ferenez iz Zalaegers-zega. GORNJA RADGONA: V muzeju (Špitalu) razstavlja slikar samouk Branko Borko, RADENCI; V galeriji muzeja Radenske razstavlja akademski slikar Mitja Stanko iz Radence. vestnik, 6. aprila nlaj 12 OVEJ^ L . Ji\ Ona: Preživela bos prav prijetno avanturo, vendar ; se nikar ne zanašaj na trenutno razmerje. Kakor je 1 prišel, tako bo tudi odšel, tebi pa bo ostal prijeten spomin in predvsem dober ter iskren prijatelj. On: V tednu pred teboj te čaka cel kup nepričakovanih dogodkov, ■ ki pa jih boš po temeljitem premisleku vendarle uspel strniti v razumljivo celoto. Sele takrat se boš zavedel, da si s stvarjo se preveč odlašal. Pohiti! - 1- BIK , Ona: Saj ni tako hudo, kot se pritožuješ. Vse sku- -poj je potrebno pogledati z malo bolj optimistični- 'i mi očmi, pa bodo tudi rezultati veliko boljši. Obeta j se ti precej »vroča* avantura, ki te bo dodobra izčr- : l pala. I On: Le kje je tisto tvoje prepričanje v svoj prav? Dobil boš občutek, da v družbi nisi več tako popularen kot v preteklosti. Toda i I ne zgodi se vsak dan Televizijski »babilonski stolp« J I . t ■ 7i'/\ I i II I I 1 ! romantičen večer ti bo vse to nadomestil, , DVOJČKA ;| ' Ona: Čeprav bo vse skupaj videti Še tako nedolžno, I' si bo nekdo to razlagal popolnoma napačno. In še • * ■ tako majhen namig si bo predstavljal kot odkrito po- ' nudbo. Seveda pa je morebitna zveza odvisna predvsem od tebe. On: Nikar se ne jezi na tiste, ki niso prav nič krivi za tvoj sicer dokaj neprijeten položaj. Raje najprej pometi pred svojim pragom. Konec tedna se ti obeta prav prijetna avantura, ki se je boš še dolgo spominjal, RAK Ona; Ponujena pomoč ti bo prišla še kako prav, saj ti bo zelo pomagala pri tvojih ljubezenskih načrtih. ! Vendar pa bo bolje, če boš obdržala bistro glavo - i prevroča čustva lahko vse skupaj samo pokvarijo. On: Ne smeš nasesti govoricam, ki ti bodo prišle na uho, vendar pa ne bo škodilo, če bi razmislil, zakaj je do njih sploh prišlo, predvsem pa, kdo jih je razširil. In razjasni si Že, kaj hočeš od svoje prihodnosti: denar ali ljubezen? I I -s* Levemu Je ime Svoboda, desni pa je Prvi maj. Za povodna konja nekoliko nenavadni imeni, a orjaka iz živalskega vrta v Houstonu nista povsem običajna pripadnika svoje vrste. Prav dobro vesta, kakšne so njune pravice in kaj si z njima lahko dovolijo. Pred kratkim so JU hoteli preseliti v živalski vrt v Kansasu, kjer bi imela večji prostor v okolju, ki Je bolj podobno afriškim močvirjem. Pa sta se odločno uprla. Iz Houstona nikamor, sta sklenila. Pametnejši popusti. Je menilo vodstvo žival-ske-ga vrta. Tako bosta ostala pri njih, v zadovoljstvo obiskovalcev seveda. I I ! I Iračani so prepričani, da so oživili slavo babilonskega stolpa, potem ko so slavnostno odprli tele viziski stolp. Poimenovali so ga (kako drugače ?) po Sadamu Huseinu, trdijo pa, da j‘e stolp na-višja stavba na Bližnjem vzhodu. Klic iz vesolja Skupina ameriških znanstvenikov je prejšnji teden okrepila radioteleskopski nadzor nad zvezdo Alfa Centauri, ki je od I 1 '* r. S' I LEV Ona: Je že res, da sedaj nisi ravno v zavidanja vre- ' 55 dnem položaju, toda naj te tolaži to, da bi lahko bilo ! vse skupaj še veliko slabše. Tako pa ti še vedno ostaja vsaj partnerjeva podpora - četudi le moral- i I I I 1 Japonski dnesTiik Jominri šimbun je objavil vest o odkritju 130 mnijonovlet starih dinozavrovih: jajc. Neki hotelir in amaterki zbiralec fosilov Je muzeju v mestu Gifu malo pred smrtjo podaril tri fosilizirana Jajca, ki jih je imel v svoji zasebni zbirki 25 let. Metu! je, da gre za jajca velike kače, ki prinaša srečo, v muzeju pa so po natančni preiskavi odkrili, " - na. On: Ne odvračaj se od družbe, saj si je v tem trenutku pošteno potreben. Spodbuda prijateljici bi vsekakor koristila tako tebi kot njej. Zapletel se boš v avanturo, iz katere ne bo enostavnega izhoda. da so dmozavrova. položaj. DEVICA Ona: Obeta se ti zelo razburljiv in po svoje tudi j prijeten konec tedna. Sicer ne bo vse tako, kot si si i predstavljala na začetku, vendar se boš kaj hitro ; znašla in na neki način tudi izkoristila nastali I : On: Zaradi splošnega nezaupanja v tvojo sicer posrečeno pogrun* 1 I I tavščino boš porabil ogromno energije, preden se bodo za podo- ben korak odločili tudi drugi. Nikar prehitro ne obupaj, ampak , poskušaj vztrajati do konca. I TEHTNICA Ona: Nič ni tako trdno, da se ne bi moglo porušiti. I I I Ovenela drevesa I Zato se nikar ne delaj tako neprizadeto, ampak priz-J naj napako, ki si jo storila, saj ti bo le na ta način uspelo obdržati tisto, za kar si se dolgo borila. j Ou: Še vedno ti ne bo uspelo prepričati partnerja, da bi ti popoi- I I noma zaupal. Sicer pa si tega tako ali tako ne zaslužiš Ob koncu tedna sc ti bo pripetila majhna nezgoda, ki pa ne bo imela ; kakšnih posebnih posledic. ŠKORPIJON Ona: Zaupala se boš človeku, ki ti je nekoč že po i magal. Vendar so se Časi od takrat temeljito spremenili, takšna pa bo tudi njegova reakcija. Potrebno se ' I. bo odločiti ali odnehati za vedno. On; Znašel se boš v prav komičnem položaju in še najbolje bo, ■,! ; da vse skupaj pustiš, še preden se ti bo celotna zadeva zrušila na ■ glavo. Poskusi raje na kakšnem drugem področju - na primer v ' 11 I ljubezni ... I STRELEC I Ona: Posrečil se ti bo veliki met, o katerem že dol- ' go sanjaš. Toda kaj hitro boš sprevidela, da so bile sanje nekaj povsem drugega, kotje realnost. A kljub ' temu boš preživela prav prijetne urice. I On: Prepir, ki si ga začel, se bo pomiril, ostal pa bo grenak prio-'j kus po nezaupanju. Nepričakovano sc ti bo oglasil star poslovni . sodelavec s povsem novimi idejami. Še najbolje bo, da sprejmeš : ‘ izziv; takšen ali drugačen! KOZOROG Ona: Čudeži se dogajajo le poredkoma. V tvojem primeru se bo to morda celo zgodilo, k temu pa bo veliko prispevala tvoja trma. Nikar se ne daj zavesti, ampak zaupaj vase in v svoje sposobnosti. 1 On: Prijeten pomenek se bo prehitro povesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se ti zgodi, da se boš zvečer znašel v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvali, kajti vse I 'I J skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa. pa utegne biti zelo neugodno, saj lahko pridejo ; i " Ona: Nikar ne obešaj svojih neuspelih avantur na veliki zvon, saj te bodo slišali celo v deveto vas, To VODNAR novice na popolnoma napačna ušesa. In nikar se ne ! j prenagli. 1 On; Poslovna kriza bo sicer minila, ostal pa bo neprijeten prio I kus neuspeha, Najbolje se Je zakopati v delo, saj boš tako najhitreje pozabil, kaj se ti je zgodilo. Toda obstaja tudi prijetnejša alternativa... RIBA Ona: Dnevi pred teboj ti obetajo nekaj prav prijetnih doživetij. Priložnosti sicer ne bo manjkalo, od tebe pa bo odvisno, ali Jih boš uspela izkoristiti. In nikar ne pozabi na svojega partnerja. On: Nikar ne razlagaj problemov tistim, ki mislijo, da jih nimaš. Pomoč boš našel na povsem naključen način, a ne bo zato prav nič manj dobrodošla. Konec tedna se li obeta prijeten dogodek, ki ti bo ostal v spominu. J Na Novi Zelandiji razsaja skrivnostna bolezen, ki uničuje značilna drevesa »cabbage tree« in bega znanstvenike. Doslej niso našli zdravila za nenavadni pojav. Razkošna rastlina, znana po koničastih listih in močnih, tenkih deblih, je začela izumirati leta 1987. Za pojav so najprej krivili tanjšanje ozonske plasti, ovčerejo in uvožene ose. Drevesa v severnem delu države se pospešeno sušijo. Po besedah ekologa Boba Brockieja z univerze Viktoria je bolezen že zajela določene predele Južnega otoka. V okolici Aucklanda ni več velikih dreves, položaj pa za zdaj urejujejo s pogozdovanjem. Brockie verjame. da bolezen povzroča virus, in zato svari pred prenašanjem bolnih rastlin s severnega na Južni otok. Ft- --j Pred začetknn turistične sezone se je Bela malo poSpancejrau po Soboti, S ter a je itak eSSe nekši lejven brejgi KUre, Nej je center v pokrajini na aezone naleto na kakSe žarišče atomskoga sevanja, kak so toc VO naj Sli v Maribori, liki Žarišča, ge bi tou po zvineSnjon videzi lejko bilou je pa najSo jako hitro. ŠOU je okouli samo po tiston največ lujdi aakodnevno spadne stara kmečka iža mota. brez tali varaža, Jako hitro streje v v ge se oči j sredini stanovanjskega blokovskega kompleksa v Staroj ulici. No, v staroj ulici je lejko stara iža bi obrazložili turiston. Liki ta iža je brez streje. Na njoj se dž v pamet zžti, ka je streja pred nedavnin pogorejla, pa so jo gleda notri pokrili s pladtičnof ponjavof, a štere ešče vd rour. nad ^teroga se din kadi, se pravi, ka V toj razvalini eače nikik živi. Turist nemre znati, ka so prebivalci te iže že pred lejti doubili nadomestno ižo, pa ka bi tou staro že davno, skupnost za tou odgovorna, morala podrejti. Či je bivanje v toj iži tak nevarno kak je v lublanskon Kolizeji, Steroga tau se je pred kratkin poudro, tou Bela ne vej, liki do gvUSno znali tisti Šteti so za tou odgovorni, gda se ta razvalina fkUp sUjne v tisto razmetano ametiSčOf štero je bilou negda dvorišče. Od negdašnjoga starega mlina v centri, med Galerijof pa hotelon Diana, Stera turistična podrtija je v Soboti, se je driijga znamenita I 11^ • n » . v nas oddaljena 20 svetlobnih let. Televizijske oddaje, ki so Jih leta 1955 predvajali na Zemlji, so namreč po mnenju strokovnjakov, ki sodelujejo pri projektu Phoenix, potovale do omenjene zvezde s svetlobno hitrostjo in so »prispele« tja 1975, Če so na Alfa Centauri živa bitja, je zelo verjetno, da bodo ujela kakšen tv fdm in sklenila poklicati Zemljo. Na odgovor bi bilo treba čakati 20 let, ta dan pa naj bi napočil kaj kmalu. l NASA peče sove i Pariška restavrac^* Maxim's bo na Kubi odprla svojo p*’*"? nico. Kubanski predseo^ Fidel Castro si od tega ta turistični devizni Pariški modni obliko*^ Pieere Cardin, lastnik^ xima. bi rad svoje resia*’*’ cije razširil po vsem Podružnice že ima v Ria Janeiru, New Yorku. i kiu, Singapuru in Mexiku. Cardin n. jvvi; podružnico tud) v Mo®- Francoski izumili nenavaden stroj za čiščeiOe dli^' te in drugih posledic loških katastrof s ; Preskusili so ga naf^ valni postaji v I skem mestu AjijuiH'. _i’ j dtek ko bi jih ročno č® j najmanj 30 do 45 se opralo v stroju ko^ v borih sedmih ' Postopek je za i' žival neboleč in celd^ Je ten. Razvoj nena''”^ I ga stroja je denarno f I prla največ ja franc® I naftna družba Elf I talne. Z vami; Skupina varuhov narave zahteva ostre kazni za odgovorne v ameriški NASI, ker so med poletom Endeavorja pokončali štiri sove. Predstavnik skupine Ljudje za etično obravnavanje živali je izjavil, da bi bilo zato treba prestaviti polete, dokler ne bo ustrezno poskrbljeno za ptičje življenje. Med štirimi žrtvami vesoljskega plovila so namreč trije mladički. Sova se je skupaj z naraščajem nastanila v kovinski podporni konstrukciji vesoljskega plovila, ki seje po poletu zrušila, tako kot je bilo predvideno. V NASI so bili seznanjeni z gnezdom, a kljub temu Jim ni bilo mar zanj.Zdaj se opravičujejo, da niso vedeli za nebogljene mladičke. k in za vaS- Uriniranj za srečo Ameriški vesoljec^' Thalberg Je z dvem^ ujga znamenita Bela nej preveč 1 aniSko varstvo", f moglo napraviti f tu kakši zid od I Ijne. Okouli je I Či bi turisti odili v l Velke potrebe. | litosti v Soboti I It Džouži. I UUUUjJ razgučo, zatou, ka tou ma prejk "spomeniško Stero že dugo genau zna, ka nika nede s toga, zatou, ka nega pejnez. či se dotrajanosti podere, se navznotra sil j nej nevarno. Je pa nevarno, notranjost zgradbe opravlat male ali Zatou turisti pozori o tretjoj znamenitosti pa drgouč. Brat Ml Kako bodo s komunizmom opravili na Kitajskem, bomo šeie videli, zaenkrat pa še ohranja visoko ceno. V prenesenem in dobesednem pomenu. Na dražbi v Pekingu so prodali ta dva lampiona, visoka 2,3 metra in težka po 80 kilogramov. Uprava zabaviščnega parka v Pekingu je zanju odštela kar 13,8 Diilijoiia Juanov ali več kot poldrugi milUon dolarejev. To namreč nista navadna lampiona. Trg nebeškega miru v Pekingu sta krasila 1, okrobra 1949, ko je Mao Ce Tung tam razglasil ustanovitev komunistične kitajske republike. i '■S- j 4 ma kolegoma pred j. nim z rusko vesoljs*^^ ir djo Soju z poletel vves^^ Pred tem se je J po ruskih vesoljcih i® 1 ril tisto, kar za srečo , dijo pred vsakim Polulai Je kolo avto^^ J s katerim so vesolj®® peljali k raketi, To rila tudi oba Rusa- i skih vesoljcih je to vadi že od prvega Jurija Gagarina leta > Tudi Jurij se je tak® šal, preden se je ,| svoj triurni polet o* Zemlje, To Je stala navada m nek dolžnost vseh vesoU® ib'" If^ ygstnik. 6- aprila 1995 23 i: J I I Bršljanovo Me kot zdravilo nem perilu. Pri opeklinah si pomagamo tako, da čim prej položimo narezane ali med prsti zmečkane brštjanove liste na poškodovano kožo, Bršljanovi obkladki pomagajo pri zobobolu in pri bolečinah v ušesih, grgramo ga pri bolečinah v grlu. 'I Man vse leto zeleni drevie^t,"" PPn>ija^W Rrezplačno “Porabljamt zmernost. vnSJ zbijajf' f^masajSTj^? znojenje in J pri nerednem meseč- ki raste v naši P<^ pogojem, da iO predvsem zu- obkladki zbijajo za vsakogar nekaj Med vožnjo v avtu bo otrok najbolj varen, če ga namestimo v otroški varnostni sedež s pasovi. Ot-rok nikakor ne sodi na prvi sedež, kar žal velikokrat vidimo Savna če redno obiskujete savno, sicer ne boste opazno shujšali, kajti ne ii^ubite maščobe, temveč le precej vode, ki jo kasneje s pijačo spet nadomestite, vendar savnaitJe dobro dene telesu la počutju, poleg tega pa tudi prečisti kožo in dihala. Za srčne bolnike in ljudi, ki imajo težave s krvnim obtokom, je sav-nanjo lahko nevarno, zato se je ueba v tadtih piSmetili pret posvetovati z zdrsomikom. Nekaj o ribah I H I 1' I S * . l#i J«« ■ de iiTr JtDFj 1 1 Jii ’ k if uti iK >, n’! ifi: of Mi l(^ 1'-. r' »J r E N 11 I ij PobUi veliki plitvi družnica, selekcijsko društvo. sadjarsko in vrtnarsko društvo; tudi zdravstvo no-prosvetna predavanja. Vas ima 4 orale šolske zemlje. Lastnik je ritnokato-liSka verska občina, h kateri spada poleg Sole tudi jjoslopje beltinske občine. SvojČas so morali drugoverci, ki so pošiljali svoje otroke v to šolo, plačevati šolnino. Občino v šoli zastopa šolski upravitelj. Za popravilo šole pa skrbi krajevni šolski odbor, V vasi je kapelica Marije Pomočnice, zgrajene 1898, z dvema zvonovoma. Gasilsko društvo, ki si je postavilo nov gasilski dom in dekliški odsek prosvetnega društva, prirejata večkrat na leto igre. Odsek ima tudi svojo knjižnico z 200 leposlovnimi knjigami, ki jih zlasti pozimi rada bere mladina domače in sosednjih vasi. Mladina je na splošno slabo vzgojena, kvarita jo Šola in okolica. Fantje so bolj kakor za lepo pesem, pameten razgovor, dobro knjigo ali šah dovzetni za pijančevanje, prepire in pretepe, kvante, pohajkovanja in kvartanja. Radi kradejo, da imajo za cigarete in vino. Manjka jim gospodarske izobrazbe. Dekleta so Često neresna, duševno plitva, praznega srca in prazne glave, slepa za red in snago. Manjka jim gospodinjskega pouka. Starejši in mlajši so samo na zunaj pobožni. V cerkev radi hodijo bolj iz navade in tradicije kot iz notranje potrebe. Izjema so nekatere matere, ki so resnično pobožne in tudi sicer zgledne. Javnih ateistov ni; ljudje radi hodijo na božja pota: k Sv. Trojici, k Mariji Zavretanski v Medjiniurje in na Jezere Ptujska gora, Studenice pri Poljčanah, Sladka gora, Šmarje pri Jelšah in Tinska gora). Maja so v kapeli Šmarnice z molitvijo in prepevanjem Marijinih pesmi. Zenske rade opravljajo devetdnevnice za dež. ozdravljenje. za poboljšanje slabih, zapravljivih družinskih očetov. Običaji: na staro leto zvečer in na predvečer sv. Treh kraljev hodijo otroci in tudi nekateri odrasli od hiše do hiše pet nabožne pesmi. Dobijo koruzne ali pšenične pogače, sadje in pri boljših hišah denar. Na spomin nedolžnih otročičev hodijo otroci na dan sv. Janeza po božiču s »pametnico«, spleteno iz 4 šib, s katero tepejo in kličejo otrokom »Friški, friški«, dekletom »K moži, k moži«, fantom »K ženi, k ženi« in starejšim »Zdravi, zdravi«. Na dan sv. Štefana po božiču pridejo zgodaj zjutraj mali fantki po »pola-žiči«; prinesejo s seboj par polen, jih vržejo v sobi na tla. nanje pokleknejo in govorijo: »Bog vam daj toliko teličkov, kakor je ne moji glavi las (vlasičkov), Bog vam daj toliko pujcekov, kakor je na moji glavi vlasičkov, Bog vam daj toliko picekov, toliko mernikov pšenice, toliko mernikov rži itd. kakor je na njegovi glavi las « Za to dobi pogače ali denar. K novemu letu hodijo vaški mizikanti igrat. Vaško slavje je gostija, ki je v boljših Časih trajala dva dni, koline, ki so se nekoč prav tako svečano praznovale, in »kr-stitki«, to je domače slavje, ki ga naredijo starši novorojenčka boni in njeni družini; med svečano pojedino, na katero so povabljeni botrina, vaška babica in drugi bližnji sorodniki staršev, botra okoplje otroka in prosi Boga, naj čuva otroka zdravega in srečnega v življenju. V korito vrže denar; babica vodo izlije in ga najde. Botra obdaruje otroka z obleko in denarjem. Po krstu otroka nese botra porodnici petkrat jesti (juho s kuro, govedino, ocvrtimi piščanci in pogačami). Če si zaželiš Kalifornijo bolj v zelenih odtenkih, jo moraš obiska' ti marca ali aprila, sicer ti ostanejo za občudovanje samo zelene krpe kot posledica zelo učinkovitega namakalnega sistema. Kalifornija je mit Američanom, živečim na vzhodu države, in tujcem nasploh, saj je turistično najbolj obiskovana dežela in najpogosteje na seznamu želja, kaj videti ob obisku Amerike. Politično je verjetno najbolj shizofreno območje in domovina dveh reakcionarnih osebnosti, kot sta Ronald Rega n, za katerega pa Kalifornijci pravijo, da je bil vodja renesančne Amerike v SO. letih, in Richard Nbion, žrtev afere Watet-gaie. Ze od nekdaj pa velja Kalifornija za domovino republikancev, kar se je ponovno potrdilo ob zadnjih volitvah novembra 1994. In kakšen je bil moj prvi stik s to deželo? Toplo sonce in palme so me sprejele in prepričale, da so se začele počitnice pred delovnim obiskom Amerike, in ni trajalo dolgo, ko sem imela nahrbtnik že pripravljen za potovanje. Prva drugačnost, ki me je zbodla takoj ob prihodu, je bila, ne boste verjeli, trava. Med rjavim pejsažem Los Angelesa so izstopale tropske rože živih barv, ki sem jih že srečevala na drugih celinah, in živo zelena trava, ki me je vlekla k tlom ne zaradi počitka, ampak zato, da vidim, kako uspe rasti ob taki suši. Presenečenje je bilo še toliko večje, ko sem ugotovila, da so to plahte trave, položene na podlago in vzgojene na farmah, daleč iz mesta. Če hoče imeti Američan okrog hiše zelenico, je pač naroči nekaj kv, m (cena niti ni tako nizka) in nima skrbi s semenom in nato s plevelom, ki mu kazi lep pogled na njegovo travnato površino; da pa trava ostane zelena, jo je treba zalivati enako kot pri nas, zato pa imajo dober namakalni sistem, ki deluje v večernih urah, in če ti je preveč vroče, ga lahko uporabiš tudi za osvežitev po napornem dnevu, Le redkokdaj imajo prepoved uporabe vode za namakanje zelenih površin, nazadnje !'» 1 'S- iii i >X TS*^: Muzej Gefy — Los Angeles je bilo to pred dvema letoma ob velikem požaru, kije zajel Kalifornijo. Kazni za kršitelje so bile visoke. Po obisku ameriškega avtomobilskega združenja ter oborožena s številnimi zemljevidi in informacijami sem se odločila, da bom potovanje začela z avtobusom, in to proti Las Vegasu, mestu kockarjev. Mesto je v državi Nevada, ki je prva dovolila igre na srečo 1931. leta. Na zemljevidu označena pot 1-15, ki vodi proti omenjeni državi, v našem smislu pomeni avtocesto z dvema pasovoma v eno in drugo stran in prečka puščavo Mojavi, ki jo imenujejo tudi Visoka puščava, saj leži povprečno na 600 metrih nadmorske višine. Konec meseca septembra je pogled na njo v resnici reven. Oko seže v neskončnost zapuščene planote brez življenja, tu in tam ti pogled vznemiri iz zemlje moleče grmičevje. Vendar ni vedno tako, mi pove mlado dekle, ki je sedelo ob meni. Spomladi tudi puščava oživi z manjšimi polji živo oranžnega maka in živobarvnimi divjimi cvetovi puščavskih rož. Prostranost planote občasno zmotijo zapuščeni rudniki in vojaške baze z obsežnimi vadišči. Cesta I-I5 razpolovi puščavo na severni del, ki ga imenujejo tudi Mrtva dolina, in kot pove že ime, je to neprijazna pokrajna z vulkanskimi kraterji in v%.ii,pr!> NADA nekaj, kar ni in ne bo nikoli zaživelo. A v stiski je, da si išče v tem nesmiselnem vračanju k Danijelu uteho. Sonja in Nada sta se še spominjali njene hoje, oblek, ki jih je nosila, in kako naglo je iz deklice postajala dekle. Vse to je sedaj tu v škatli na mizi in samo plamena sveč dajeta pred večnostjo temu prahu nekak smisel. Nada se je spomnila na starega Slavka Tomca, kaj je govoril o grobu svoje žene. Tudi njemu se je tam vse končalo. Želje, radost, trpljenje; vse prekrije zemlja. Kakor da človek ne bi bil nikoli živel. Šli sta molče domov. Bili sta pod močnim vtisom tega, kar sta doživeli. »Usoda vsake ženske je nekoliko podobna Romanini,« je spregovorila Nada, ko sta bili na cesti v temi. »Moški ni sposoben nikoli tako ljubiti.« Ferdo Godina VRNI SE 51 »Sta prišli? Frank je pravkar odšel k očetovim sorodnikom.« Sla je pred njima v sobo. Oklevajoč sta stopili za njo. Miza je bila pogrnjena s temnim prtom, sredi nje je stala okrogla miza, posoda, gotovo iz kovine, na obeh straneh pa sta goreli sveči. Soba je bila pospravljena. ■ »Vidita, tu je. Vrnila se je.« Na to nista nič rekli, samo strmeli sta na zaprto posodo. Plamena sveč se nista premaknila. Razširjala sta medlo, žalostno svetlobo. »Sedita. Saj je Romana bila malo starejša od vaju.« »Malo. Dobro se je spomniva,« je pristavila Nada, ki je bila bolj prisebna in se je s strino laže pogovarjala. Sonjo je prežel strah, ki se ga ni mogla rešiti od trenutka, ko je zvedela, da je Romanin pepel doma. Povsod je vladal mrtvaški duh. Čeprav je bil na mizi človeški prah, zaprt v posodi. Navzočnost mrtvega je povzročalo težko vzdušje. _ _ Prišla je,« je čez Čas spet dejala strina. »Prišla je, a nikoli več živa.« Čeprav je bila njena misel bndka, je strina vendar bila prisebna. »Nič dobrega ni imela na svetu,- Strina ni mogla, da ne bi ponovila zgodbe o Romani, ko je hodila v prvi razred gimnazije, Ker je bila v šoli pridna, sta jo z možem nameravala dati naprej v šole, da ji ne bi bilo treba služiti kruha z motiko. Strina je pretrgano pripovedovala o njenem življenju, tako da si Nada in Sonja ne bi mogli ustvariti prave podobe, če ne bi strine že tolikokrat slišali, ko je govorila o Romani. Kako se je končalo njeno življenje, ko je zaradi ljubezni pobegnila v svet. Njene želje m cilji so stisnjeni v prah, ki je zaprt v kovinasti škatli. Zdi se jima, da je v njiju Romana nanovo zaživela. Ne samo pridna, nikomur ni storila nič žalega. Mogoče samo njihovemu Danijelu, ki je bil po njenem odhodu zelo potrt. A to je bila ljubezen. Ta pa nima ne pravil ne obveznosti. Strina koplje iz spomina zdaj »Nikoli.« »Kljub vsemu je moža imela rada.« »Bila je slepa. Jaz kaj takega ne bi zmogla.« »Nesrečna« »Vsaka hodi svojo pot.« »Svoji jaz ne vidim pravega konca,« pravi Nada ob misli na Mirka, saj molči, kakor da ga ne bi bilo. »Kako bodo preživeli strina noč z Romano?« »Ko bova stari toliko, kot so oni, bova to bolje razumeli.« Nada je komaj spravila otroka v posteljo. Oba sta bila vznemirjena zaradi večera, ki sta ga preživela pri Dominkovih. Potem je šla, spravila avto v garažo in se vrnila v kuhinjo. Bila je lačna. Vzela si je iz hladilnika suho salamo, kvašene kumare, si prinesla vino in radensko slatino. Dolgo ni šla spat. Današnji večer je bil poln nenavadnih dogodkov. Posebno jo je pobilo to, kar sta doživeli pri strini. Romana res ne živi več? Nikoli več je ne bo slišala, ne njenega smeha in ne njenega glasu. V škatli čaka na strinino smrt, da jo vzame s seboj v zemljo. Vino jo je spravljalo v boljšo voljo. Nekako otopela za dogodke današnjega dne je postajala. Na Čardo je pozabila, saj so stvari okrog Sonje in Frčaka ničeve, če pomisli, da je sedela pri strini ob prahu, kateremu so nekoč rekli Romana. Natočila si je in zdelo se ji je, da ji vino nudi pomoč v njeni samoti. 18 Babica si je o Viktorju in Sonji takole mislila: sta kot dve grlici. Ne najdeta drugje pravega mesta, če ne tičita skupaj, kadar jima seveda dopušča čas. Čas pa jima dopušča čez dan bolj malo priložnosti za gruljenje, prav zato sta grlici še bolj željni, ko se po dolgem dnevu vidita zvečer. Viktor dela kot nor. Po poroki se je preselil k Dominkovim. Svojega otroka je pustil pri starših. Vsaj za nekaj časa. Vzel si je spet obrt in pustil službo v tovarni. Vse natanko tako, kakor je načrtoval takrat, ko se je zdelo, da so njegovi načrti v oblakih. Kakor da je z obrtjo spet našel samega sebe. Svoj delovni dan si je uredil po načrtu, da ne bi izgubljal časa. Se bolj natanko se je držal svojega reda, ko je imela Sonja prvo izmeno in je nil v dragocenem dopoldanskem Času tja do tretje ure sam. Od dela se je odtrgnil v času malice in kosila. Vse v določenem času, za katerega sta se z babico l J Ji peščenimi sipinami, Ki^ j; termometer povzpe tu™ F, da si lahko jajcem na oko, za Stedt^n rabiš avtomobilsko stow je glavno mesto 1* leži na po! poti med LoS'-^, som in Los Vegasom ia/ stojanka, kjer si lahko vožnji pretegneš noge ja pčas, seveda kje drugje vraciji McDonald’s s sve®^; nim jedilnikom in tudi mere sprejemljivimi dolar. Mesto samo ni rs mivo in ga upravičeno P, mest duhov, 11 km od predel, ki je sedaj zap9>*^ stoletju pa so bila 1®'” nahajališča srebra in pa je tudi dobro obljo')®’^ živelo skoraj 4.000 Danes se imenuje duhov, in je znano pO nrvensitvii v žvečenju M prvenstvu v žvečenju 1"!^ tobaka, ki je vedno v tu*^j cu in je izključno moški svet. Nekaj najstarejše arheološko v Severni Ameriki, Starost najdb je ocenjeh* 200.000 let, nekateri P*" so Še starejše. , Zgled, kako lahko like površine puščave najdeš prav tako na P** stowa v Las Vegas. (Nadaljevanja , zmenila. Babica, ki je bila tako nagnjena k redu, je ob t posebno veselje. Nekoč ko je prišel k malici, ni mogla, da mu ne bi rekls- »Rad imaš Sonjo. Kaj takega nisem videla. Čeprav kakor osemdeset let na svetu. Lepo ravnaš z njo.« Na to pohvalo ni nič rekel. . jjjP' »Tudi ona ima tebe rada. Čisto se je spremenila. Nckot: K nas hudo.« »Mislim, da je tudi z menoj drugače.« »Samo da bi tako ostalo.« »Bo, babica. Prav zato, ker nisva začetnika. Vsi smo mi peli in zato znava s Sonjo ceniti, kar imava,« ino^ »Da bi vama Bog samo to obvaroval. »Bo,« se je nasmehnil Viktor, potem pa nadaljeval .it bol) ,y nostno: »Sonja je noseča, Babica je prenehala z delom. Vzela je berglo, prislonjene J odšepala k mizi. S težavo je sedla na stol, berglo objela ■jtS; C< mično zrla v Viktorja, Oči so se ji zasvetile. Viktorje počakal, da sprejme novico. Sodi, da bo dobro, ni mogla reči besede. V hipu je imela pred seboj Sonjo s p;? potem otroka, — —*---------------- ' potem spet pranje plenic, potem । nesel otrok. Življenje jima ne bo samo z rožicami | ■Tvoji starši Sonje nimajo radi. Moti jih njeno prejšnji hj" prinesel otrok. »' Viktor, saj ni vedela, da se boš ti oglasil. Ni bila kriva, zakon nesrečen. Naj bi se tako mlada doma zaprla?« 'Jaz jo imam rad. da/ .¥ »jaz JO imam raa,« kcf' »Zdaj, ko sta mož in žena, je prav, da si za nas isto ij* Moja mama je rada rekla: če se utapljata mati in j reševal najbrž ženo in nato mater. Taka je tudi božja Ta božja volja pa je Viktorja nekoliko zbodla. Ne b* o primerjavah med svojo materjo in Sonjo. Nikoli se nc tako utapljali. Babica pa je bila tako razgibana, da bi prišlo na misel, postavila pred njega, da bi s tem Še trdn^l ,tt Viktorja in Sonjo. . »Tvoj otrok je ostal pri tvojih starših, pa ga boš kdal v/ k sebi?« Opazila je, da ^e le predaleč. Na las se je poznalo, da ji + prizadela. Zresnil se je in je začel jesti z manj teka- - * , odgovoril. Babici je bilo žal. Jezna je bila na svojo »Ne vem še nič, kako bo. Najrajši bi ga vzel k sebi-" s potlačeno prizadetostjo. Tudi odšel je z manj dobre vo^ j( Pred Sonjo seveda ni mogla ničesar zadržati zase. utrujena. Norma jo je v takem stanju seveda še bolj izctf" t/ »Z Viktorjem sva se danes dosti pogovarjala.« . Sonji se je zazdelo, da se za tem .dosti* nekaj skriva, h’ t kaj. Molče je pripravljala mizo za kosilo. Babica pa napf »Povedal je, da si noseča.« Sonja ne bi rada pokazala, da jo je to presenetilo. »Tudi o svojem otroku je povedal, da bi ga rad imel tu Sonja je nejevoljna motrila babico Ni se mogla ob ten* r in ji je hladno rekla: »Nel Otrok naj ostane doma. Noseča sem; je potem treba?« i! oP še (Se I i 6. aprila 1995 15 H kronika f* l’ t i* J K' šd td K' ** i' a' I* s iCP 1» ir it' jjff* I t' ff 1* .r' / tf J Clovek in njegova usoda Mati išče izgubljenega sina 2Wetni Stanko “ninčičje 15. ja- ntarja z avtošto- pom odšel v Rusijo P® zadržani tovor-“Jak, a se vse do Itonca aprila ni in ne oglasil P® ‘efefonu. Mati se >56 boji, da J® smu zgodilo službo opustil. Pa ne za dolgo, saj kot pokUcni voznik ni mogel biti doma In v nedogled čakati na ugodnejšo priložnost, zato se je spet oglasil pri svojem prejšnjem delodajalcu. Ni veliko pomišljal, ko mu je ponudil »ugodnejšo« vožnjo v Rusijo - v Moskvo, kamor je čez čas odpcOal tovornjak itahjanske-ga penečega se vina. Na pot s tovornjakom je krenil novembra lanskega leta in skrbni materi zagotovil, da se bo vrnil ob božiču. vsekakor pa pred novim letom. Praznika sta minila, sina pa od nikoder. Oh, kako veselje je bilo v družini, ko se je kmalu po novem letu vendarle vrnil! Domači in mnogi drugi, ki jim je govoril o svojem popotovanju, so z odprtimi usti poslušali napeto pripoved. ^^dega. l'^huinjkfi S^'‘»hve’^kih cestah nezara-dolgih las, tn ■ ki zavoljo firme varču- — kazni, in Tovornjak so zasegli Branko Brunčič se je vrnil iz Rusije brez tovornjaka - z avto-štopom. Šoferji so menda solidarni: pokažeš tahografsko ploščo in že vedo, da si njihov sotrpin. S tovornjakom se namreč ni mogel vrniti, ker naj bi mu ga, ko se je vračal domov, na meji z Belorusijo zasegli. Vzrok: dokumenti o prejemniku pošiljke naj bi bili ponarejeni. Zatikalo se je sicer že, ko je šel s tovorom Čez mejo, potem pa je pripeljalo ra^ošno osebno vozilo, v katerem n^ bi bil boos (šef) oziroma domnevni mafijec, ki je verjetno Stanko Brunčič, dolgolasi fant iz Mekotnjaka, ki je pred tremi meseci odšel v Rusijo, a se ne oglaša. Se mu je zgo^o kaj hudega? cijo. Zdaj ga ni bilo več na spregled, Tudi ljubljanski šef (lastnik tovornjaka) ni pridrvel na več kot 1,000 kilometrov oddaljen kraj, zato je Stanko Brunčič krenil domov brez tovornjaka. Kmalu po Stankovi vrnitvi naj bi pjegov ljubljanski delodajalec ure^ zadevo zastran zaseženega tovornjaka, zato je Stanko 15. januarja Sel znova na pot. Tudi tokrat z avtoštopom. S seboj je imel 2.000 mark, ki naj bi mu jih dal šef.»Velikokrat prej, ko je bil zdoma, nas je poklical po telefonu, povedal, kaj je novega, povprašal, kako smo doma, in sporočil, se bo vr- nil. Zdaj, ko je odšel v Rusijo po prazen tovornjak, pa se ne oglasi. Zelo sem v skrbeh zanj,« je dejala mati Cecilija in opazil sem, da se ji je utrnila solza. Tudi njegova sestra in brat, ki sta doma, sta zaskrbljena. Naslov pri vojakih v pogovoru z Brunčičevimi sem zvedel, da dolgo niso vedeli imena sinovega delodtgalca. Potem se je nekdo spomnil, da je Stanku svojčas napisal potrdilo o odsotnosti za vojake organe, in so potem šli tja pogledat. Sestra, kije poklicala po telefonu številko, b je bila na žigu dokumenta, seje zdrznila, ko seje oglasil nekdo drug, ne firma delodajalca. Čez čas so v pogovoru ugotovili. daje pošta zamenjala številke in je delodajalčevo številko dobil sosed. Potem so zvedeli pravo številko in spet poklicali. Oglasil se je delodajalec Maks Goste in povedal, da je s Stankom Brunčičem vse v redu, češ da stanuje v motelu, urejala zadeve zastran zarubljenega avta in da se bo kmalu vrnil. Delodi|jalec ni bil dovolj prepričljiv in tudi ni pustil telefonske številke motela, v katerem naj bi prebival izgubljeni sin. Telefon pa kar molči Držimo pesti, da se bo fant, ki tako rad vozi tovornjake, vrnil živ in zdrav. Že to, če bi poklical po telefonu, povedal, kako mu je, bi zaskrbljeni materi veliko pomenilo. Le zakaj ne zavrti telefona? Je v prostoru, odkoder ne more klicati, je brez denarja ...? Človeku se utrinjajo vsemogoče misli -tudi najbolj črne. Le kako ne bi, ko pa toliko slišimo o ruski mafiji, ki menda razpreda svojo mrežo celo že po Sloveniji, Ukrajinke in druge, ki »operirajo* v naši krajih, naj bi bita dekleta ruskih zvodnikov ■ mafijcev. Š, SOBOČAN “* podkupil carinike oziroma poli- doma, in sporočil, kdt|j se bo vr- S, aoDucAi'i hu^bni duh straši in razbija ---------------------... . Vsenaokrog črepinje So ’ "'^asica sredi Slovenskih goric, stajic protitočni radarski pt> sil; . J pa SO zaslovele po skrivnostni Vsenaokrog črepinje in steklo Sj^Kai reporterji? I*' poteklo 25 let, odkar je zaradi srčne tet star Janez Ornik te vasi itkisrte. V:Slovenskih •riose obletnico smrti žalnjoči zberejo in gredo teupi . ®™ovnik za pokojniki danOe sveto ranMr- Tudi Mij to { ’ "la Se in, tradiciji. Frišll so torej socodiiikJ in »v zbralo okrog 15, ntta so Sfi k maši, po nq: .®bboto okr' n Pokloiiili pokojnikovemu spominu. 8aiati --------- "'‘'adorna 'Si;? s« z nato s? vseje ’">nenA nnv sobi, tuzporce- ■oiUsi^f^oliSh^lusobili ’^^iku.'''’'>Pokojn:Sne°zL' V petek, ko smo obiskali Or-nikove v Žikarcah, seje v hiši in okrog nje kar trlo ljudi. Tam so bili tudi kriminalisti in policisti ter njihovi snemalci. Ker so Or- Murski Soboti, Iger naj bi prav tako delovale skrivnostne sile, saj se še iz časopisja spominjate, da je vsenaokrog hiše letalo kamenje, nazadnje pa je »skrivno-stnas roka zanetila še požar. V Žikarcah je ostalo pri razbijanju. se do- steklo na strašili. Le kdo bi se ne, saj se I' t ■ Ni emzaj. župnika . ‘"pnika sej, k*/ ^1 to Je '"=lt '‘nično se pre- marsikomu že ob najmanjšem ropotu, ko v hiši ni nikogar, naježijo lasje; pri Ornikovih pa niso imeli prividov, ampak so na lastne oči videti vse to pokanje, razbijanje, letenje ostankov predmetov, V soboto podnevi so še nekako vzdržali, ponoči pa ne več: Ornikov zet je sredi najhujšega dežja odšel h Karlu Vogrinu, župniku cerkve sv. Barbare v bližnji Zgornji Koreni, ki je nato poklical še sosednjega župnika iz Vurberka in na lastne oči sta se prepričala. Še več: v torek, ko je župnik spet obiskal Ornikovo domačijo skupaj z dekanom, je zunaj znova počilo. Poznjc sc je župnik povezal s škofom mariborske škofije, ki mu je dal ustrezna navodila za ravnanje. Pri posebni molitvi, v kateri so sodelovali tudi Omikovi, je župnika neka neznana sila tako zelo ovirala, da je molitev komajda pripeljal h koncu. Župnik je še izjavil, da veruje v dušo in da dogodek povezuje z njo. P i' *s * 141 '11 Omikore so najprej vzmeniijale neznane sile, zd^ pa tisoči obbko-Talcev. Odslej hočejo imeti mir in jih ne spustijo več v hišo. Tako odtočna je zlasti hčerka Anica, vdova Terezija pa bi še kar pripovedovala. nikovi razdejanja neznanega duha pustili pri miru (črepinje na policah in na tleh), so imeli kaj posneti. Tudi naš fotoreporterje pridno »škljocab s fotografskim aparatom. Opazili pa smo, da so ostali nabožni predmeti (Marijini kipi) nerazbiti, četudi so iz materialov kot posodje, ki se je razbijalo in letelo na vse strani. Se sreča, da se je duh, to breztelesno bitje, v torek, 28, marca. Kaj pa dogodek v bližnji šoli v Zgornji Koreni? V petek, prav ob našem obisku, okrog 10. ure so šolarji in učitelji nenadoma morali zapustiti šolo. Vzrok: vodstvo je dobilo telefonsko obvestilo, da je podtaknjena bomba. Upajmo, da gre le za neznancev klic in da okrog 24. ure umiril. So pomagale molitve? *. Vestnik Spet igra za naivne S tisočakom do milijona Ljudska domišjija nima meja. Pa ne da bi sodelovali! »Kako po tkalni poti v mesecu ali dveh do 1.000.000 tolarjev? V tem času boste opazili, kaj vse je mogoče v Sloveniji. Vaše denarne satOe bode postale resnica, Če boste tole pismo kopirali v 100 izvodih in.poriall na različne naslove družin, znancev, priiateljev ... Tistim, za katere menite, da se bodo še sami vkRučili v sistem, ker potrebujejo denar.« To je del vsebine pisma, ki ima naslov Sistem kreativnega projekta za samopomoč, odstopil pa nam ga je znanec iz Ljutomera. V uvodu pisma piše, daje »to sistem, v katerem vsakdo zmaga, prihaja pa iz Amerike, Nemčije in Avstrije. Sistem ni tak kot loto, kjer potrebujete srečo, temveč temelji na čisto logičnem in računalniškem konceptu.« »Iznajditelj« morebitnim igracem piha na dušo, naj se odločijo šele, ko bodo pismo temeljito prebrali in ga razumeli. Čimvečkrat naj bi ga prebrali, tembolj naj bi se sistem zdel logičen. Pooblaščene osebe v tej igri naj bi bili samo soigralci. S sistemom naj bi si med seboj finančno pomagali.In kaj je storiti pričakovalcu milijona? »V krog se vključite tako, da na tretje mesto pripišete svoj naslov adi številko tekočega računa ali žiroračuna ter pošljete prvemu na poziciji 1.000 tolarjev, nakar ga s pozicije umaknete s prvega mesta. S tem prvi igralec izpade, vi pa se premaknete na pozicijo 3, oziroma vsak za pozicijo višje. Koplji t^ pisma je treba obvezno dodati še kopijo potrdila o plačilu.«Tako! Zakaj bi človek delal in varčeval, ko pa je treba plačati le 1.000 tolarjev, v službi na skrivaj (ali pa v koptrnicah za nekaj tolarčkov) kopirati pismo, prilepiti nekaj znamkic in delo je opravljeno. No, le na izpisek iz banke je treba (po)čakati.Lepo bi bilo, ko bi bilo v življenju tako enostavno. Vrzite torej povabilo za sodelovanje v »kreativnem projektu za samopomoč« proč, saj brez dela ni jela - zaslužka. S, S, Zgodilo seje... V soboto okrog 14. ure j e prišlo do prepira med tujima šoferjema, ki sta s svojima tovornjakoma čakala v Gornji Radgoni na parkirišču ArSpeda. Ukrajincu so popustili živci in je z nožem zabodel Rusa, ki so ga kmalu zatem hudo ranjenega odpeljali v bolnišnico, Ukrajinca pa so prevzeli policisti in ga pridržali zaradi ovadbe državnemu tožilstvu. Nič hudega sluteča 77-letna Marija Toplak iz Dobrovnika je v soboto okrog osmih zvečer v domači vasi nameravata čez cesto na prehodu za pešce, nakar je pripeljal osebni avto in jo podrl. Zaradi hudih poškodb je na kraju nesreče umrla. Voznik, ki naj bi vozil osebni avto Zastava 101 ali Zastava 128, po trčepju ni ustavil, ti. t L^s da bi ponesrečenkl pomagal, ampak je oddrvel naprej. Občane, kihi o njem kaj vedeli, prosijo, da sporeče policiji. Telefonska številka je 92 V nedeljo se je v Pomurju zgodilo pet prometnih nesreč, a so se še kar srečno končale, saj je nastala le gmotna škoda. Je pa bilo toliko več kršitev javnega reda in miru, zato so morali posredovati policisti. Tako je bilo tudi v disko-klubu v Beltincih, kjer se je ob 22.45 (s)teplo 5 fantov, pri čemer sta dva dobila lažje poškodbe. Jezen pa je bit tudi neki občan iz Sela. Ker je domači klub izgubil tekmo, se je s traktorjem, h kateremu je imel pripet dvobrazdni plug, pripeljal na igrišče in čezenj zaoral brazdo. Š. S. 'J* ? S d I Zdrznete se, ko zaškripajo vrata, le kako bi vam bilo, ko bi vsepov-prek pokali posoda, stekla v vratih, omari in celo v avtu na dvorišču, kot je bilo v Žikarcah. ni vmes skrivnostna, neznana sila, ki sije sicer dala duška v 500 metrov oddaljeni hiši številka 79 v sosednjih Žikarcah. • Se je vrnil nepomiijen duh? o dogajanjih pri Ornikovih se ni razpisalo le rumeno, ampak tudi čisto zaresno časopisje. Celo v osrednjem tv-dnevniku so poročali. Ker Omikove v zadnjem času bolj kot neznani duh ovirajo radovedneži (dnevno naj bi jih prihajalo do tisoč), so sklenili, da ne bodo več dajali informacij. Tudi novinarjem ne, češ da dogodek preveč povezujejo z obletnico smrti njihovega pokojnega. Le kako ne bi, ko pa si tudi »stroko- vnjaki» niso enotni, kaj neki naj bi strašilo in razbijalo: duh pokojnika, »poltergeist* (ropotajoči, hrupni duh) ali pa energija, ki nastaja (in lomi Ornikovo premoženje) v zemeljskih plasteh. Resnici na ljubo je treba povedati, da smo v tem delu Slovenskih goric opazili veliko zemeljskih plazov. Pa ropotajoči duh? Neki bioenergetik je izjavil, da obstoji možnost, da duh pokojnega ni odšel na drugi svet pomiijen in da zdaj na to opozarja domače. Da delujejo neznane sile, menijo tudi nekateri znanstveniki. »Ropotajoči* duh seje umiril. Mir pa je potreben tudi Omiko-vim, sati so z živci na koncu. S. SOBOČAN Foto: J. Zauneker rila lw ZA A A 13 Odbojka - za prvaka Odbojka (5.-10.) Salonit ' VIGROS 6 5 1 17:7 10 6 4 2 12:10 8 LJUTOMER? 7 0 21:5 14 Bella Viola 6 3 3 12:10 6 Olimpija 6 0 6 2:18 0 Pionir Kamnik 7 5 2 17:8 10 7 4 3 13:11 8 Topolšica 7 3 49:14 6 Bled R Prom 7 1 6 7:18 2 1 1 6 7:18 2 ! J t. SNL Rezultati - 21. kolo Beltinci: Železničar 7:2 Rudar (V>: Mura 1:0 Gaj: Vevče 1:3 Olimpija: Primoije 7:2 Maribor : Korotan 1:0 Izda: Koper 0:1 Jadran: Publikum 0:3 Gorica; Živila 1:1 Šport ^1 HKIMETM UmniMS Beltinci zopet v svojem sijaju Prva državna nogometna liga Beltinci: Železničar 7:2 (1:1) Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 1200. Sodnik: Krajnc (Gornji Grad). Strelci; 0:1 Vončina (20), 1:1 Nejman (42), 2:1 Baranja (65), 3:1 Osterc (67), 4:1 Cirkvenčič (68), 5:1 Vorobjov (78), 6:1 Cirkvenčič (83), 6:2 Bracovič (89), 7:2 Baranja (90), Beltinci: Zver, Godina (Šarkezi), Vorobjov, Jen^razov, Jančič, Božič, Baranja, Cirkvenčič, Herceg (Osterc), Nejman, Škaper, Olimpija Maribor 2117 1 3 66:21 35 2112 6 3 38:19 30 Publikum 2111 5 5 34:17 27 MURA Gorica 2112 3 6 36:20 27 2111 4 6 40:25 26 BELTINCI 2110 5 6 48:22 25 Železničar 2111 2 8 42:32 24 Rudar(V) 2110 4 7 34:25 24 Odigrano enaindvajseto kolo v prvi državni nogometni ligi je prineslo nekatere presenetljive izide. Za prijetno presenečenje so poskrbeli nogometaši Beltinec, ki so doma z visokim rezultatom premagali Železničarja Oscaija iz lahko rezultat izenačila, vendar Bakula nitzh^ ristil idealne priložnosti. Sobočani bodo t^ morali zamujeno popraviti v nedeljo na d«® tekmi z ljubljansko Olimpijo, ki bo gotovo [®' Rudar (V) : Mura 1:0 (0:0) Velenje ~ Igrišče Raudarja, gledalcev 1.500. Sodnik: Govedarevič (Ljubljana). Strelec: 1:0 Pranjič (78). Mura: Volk, Baranja, Kokol (Rous), Breznik, Kardoš, Alihodžič. Stampfer (Brezič), Gajser. Belec, Bakula, Topič. Korotan Koper Primorje Vevče Izola Gaj ZMIa Jadran 2110 2 9 37:25 22 21 8 4 9 16:22 20 21 6 6 9 28:33 18 21 6 411 26:44 16 21 5 511 21:48 15 21 3 810 20:49 13 21 1 812 17:33 10 21 0 318 11:79 3 Druga državna nogometna liga Drava : Turnišče 0:1 (0:0) Ptuj - Igrišče Drave, gledalcev 600. Sodnik: Kokelj (Škoflica). Strelec: 0:1 Zver (63). Turnišče: Stamenkovič, Ternar, Lackovič, Vori, Lackovič, Žekš, Voroš, Pucko, Ropoša (Pozderec), Mujdrica, Zver (Baranja). II. SNL Rezultati - 20. kolo Drava: Turnišča 0:1 Nafta: Dravinja 0:0 Beltrans: Šmartno 1:2 Mengeš: Radeče 0:0 Zagorje : Piran 1:0 Elan: Železničar 1:1 Slovan : Rudar (T) 1:0 Steklar; Domžale 0:0 Ljubljane, ki sodi v slovenski nogometni vrh. Srečanje je bilo razburljivo, saj sta moštvi že na začetku zapravili nekaj lepih priložnosti za gol. Nato je sledilo nepričakovano vodstvo gostov. Srednji napadalec Železničarja Vončina je izkoristil napako Jengurazo-va in povedel svoje moštvo v vodstvo, ki pa ni zlomilo Bel-tinčanov. Ti so napadali in v 29. minuti je Podgajski v kazenskem prostoru igral z roko in tako preprečil žogi pot v mrežo. Sodnik Krajnc je reagiral z izključitvijo Podgajske-ga in dosodil enajstmetrovko, ki pa je Škaper ni izkoristil, saj je žoga zadela vratnico. To je bila vsekakor hladna prha za gostitelje, ki so na- tegnila veliko ljubiteljev nogometa, V drugi državni nogo®^ ligi je bilo na sporedu dvajs®" to kolo. Od pomurskih 1^‘ šev so tokrat pripravili pril" no presenečenje nogomet®^ Turnišča, ki so na Ptuju magali domačo Dravo t« tako osvojili dragoceni toc® v boju za obstanek v li^ Uspeh Tumiščanov je toluP Erik Cirkvenčič - strelec dveh golov za Beltince pomembnejši, ker je Ura''*’ spomladanskem delu prt*® stva odlično štartala, NoE® Nafta: Dravinja 0:0 Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400. Sodnik: Grabar (Ptuj). Nafta: Starovasnik, Hozjan, Gabor, Gaševič, Šabjan, Drvarič, Hrani-lovič, Vickovič, Kukič, Baša, Utroša. Beltrans: Rajh, Modlic, Brunec, Berendijaš, Hošpel, A. Osterc, Vozlič, Z. Osterc, Stojko (Makoter), Zrim, Ropoša (B. Osterc). Zagorje Šmartno Rudar (T) NAFTA Pitan Radeče Domžale 2013 4 3 34:6 30 2012 5 3 38:20 29 2011 4 5 33:17 26 20 8 9 3 26:19 25 2010 2 8 44:26 22 20 8 5 7 26:23 21 20 8 4 8 30:27 20 TURNIŠČE 20 8 5 7 26:33 20 Tretja državna nogometna liga Renkovci; Bakovci 1:2 (0:1) RenkoTci - Igrišče Renkovec, gledalcev 300. Sodnik: Novak (Maribor). Strelci: 0:1 Papič (42), 0:2 Radikovič (85), 1:2 Tompa (87), Renkovci: Magdič, Horvat, Tratnjek, (Litrop), Balantič, J. Zadravec, Toplak, S, Bojnec, R Bojnec. Markoja, Tompa, Car, (I. Zadravec), Bakovci: Maučec, Cener, Emiša, Papič, Posavac, Holeman, Seršen, Kokaš (Gabor), Kovačec, Jančar, Radikovič, Dravinja Mengeš Drava 20 6 7 7 24:21 19 20 5 9 6 12:15 19 20 8 4 8 26:32 19 Železničar 20 7 4 9 33:39 18 Slovan 20 5 6 9 24:34 16 BELTRANS20 4 412 17:33 12 Steklar Elan 20 2 810 17:32 12 20 2 512 12:42 9 ŠPORTNA NAPQWBIi> v športni napovedi št. 8 sodeluje Branko Fijok iz Murske sobote, nekdanji igralec Mure in Grafičarja, Prognoziral je tako: l (I Pari Nap. , t 1, BELTINCI: Gorica 2. Gaj: MURA 3, NAFTA: Železničar 4. BELTRANS: Radeče 5, Zagorje: TURNIŠČE 6. Aluminij: BAKOVCI 7, Vesna: Tigop 8. Emal: Goričanka 9. Panonija: Kobilje 10, Hotiza : Nedelica 1 2 1 1 0 2 1 0 1 1 III. SNL Rezultati - 17. kolo Renkovci: Bakovci 1:2 Kovinar: Bistrica 2:0 Aluminij: Starše 3:1 Kungota : Šentjur 1:3 Sl. Gradec : Pohorje 2:2 Šentjur Aluminij 1611 2 3 46:16 24 1511 2 2 36:20 24 BAKOVCI 15 9 4 238:12 22 Dravograd 15 8 4 3 23:22 20 Kungota Pohorje Bistrica Kovinar Starše 16 7 3 6 36:24 17 15 5 7 3 25:21 17 14 6 3 5 23:21 15 15 6 4 5 15:16 14 16 5 3 8 16:20 13 RENKOVC116 5 3 8 18:23 13 Sl. Gradec 16 1 411 13:36 6 Pobrežje 15 1 113 13:54 3 ŠPORTNA NAPOVED ŠT.8 1. BELTINCI: Gorica 2, Gaj: MURA ~ 3. NAFTA: Železničar 4. BELTRANS: Radeče 5. Zagoije: TURNIŠČE 6, Aluminij: BAKOVCI 7. Vesna: Tigop 8. Emal: Goričanka 9. Panonija : Kobilje 10, Hotiza; Nedelica Napoved Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Ulica arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 14, aprila 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih napovedi. Ime in priimek ter naslov: V športni napovedi št. 6 naši reševalci niso Imeli sreče, saj ni bilo Ustka z S pravilnimi napovedmi. Pravilna rešitev; Beltinci; Železničar 1, Rudar (V): Mura 1, Nafta: Dravinja 0, Beltrans: Šmartno 2, Drava : Turnišče 2, Renkovci : Bakovci 2, Kerna : Remet 0, Vesna : Dokležovje 1, Črenšovci; Kobilje 1 in Nedelica ; Čentiba 0, I. MNL MS Rezultati - 13. kolo Serdica: Les 2:0 Vesna: Dokležovje 3:0 Čarda: Rakičan 0:1 Emal; Tigop 0:1 Kerna: Remet 1:1 Bratonci; Goričanka 1:0 Serdica Rakičan Bratonci Les Emal Čarda Tigop Kerna 13 7 6 0 19:8 20 13 7 2 4 17:13 16 13 5 5 3 18:14 15 13 5 4 4 16:13 14 13 5 4 4 12:13 14 13 4 5 4 16:9 13 13 5 2 6 21:19 12 13 2 8 3 16:20 12 Goričanka 13 4 3 6 18.19 11 Dokležovje 13 3 5 5 10:17 11 Vesna Remet 13 4 1 8 16:25 9 13 1 7 5 14:23 9 II. MNL MS Rezultati - 13. kolo Rotunda: Minicom 0:10 Tromejnik: Križevci 6:3 Tešanovci: Prosenjak. 1:1 Cankova: Grad 4:1 eSančanj: Šalovci 1:0 Apače : Hodoš 3:0 Tromejnik 1312 1 0 51:17 25 Minicom (Cankova Apače Šalovci Gančani Rotunda 13 9 4 0 47:11 22 13 9 2 2 37:19 20 13 8 3 2 47:22 19 13 7 1 5 28:19 15 13 4 4 5 27:30 12 13 5 2 6 18:31 12 Tešanovci 13 4 2 7 22:24 10 Grad Hodoš 13 4 2 7 32:35 10 13 3 1 8 24:35 7 Prosenjak. 13 1 111 18:65 3 Križevci 13 0 1 12 14:57 1 daljevali z napadalnimi akcijami in naposled je moral gostujoči vratar Pinčič pobrati žogo iz svojega gola, Nejman se je sam znašel z žogo kakih deset metrov v kazenskem prostoru in močno streljal ter zatresel mrežo, V začetku drugega polčasa je imel idealno priložnost za gol Baranja, ki pa je ni izkoristil. Naposled so Bel-linčani zaigrali v svojem sijaju. Baranja je vendarle uspel premagati gostujočega vratarja in Beltince povedel v vodstvo. Zatem pa je sledila serija golov Beltinčanov, tako da so gledalci prišli na svoj račun. Nogometaši Mure iz Murske Sobote so gostovati pri Rudarju v Velenju, in čeprav so igrali dokaj dobro, so se vrnili brez točke. Gostitelji so imeli v prvem polčasu nekoliko več od igre, vendar je obramba Mure vselej pravočasno posredovala. V drugem polčasu pa so Sobočani zaigrali bolje in imeli tudi nekaj priložnosti za gol, a jih niso izkoristili. Ko je že kazalo, da si bosta moštvi razdelili točki, je Pranjič dvanajst minut pred koncem dosegel edini zadetek, ko je izvajal prosti strel, Mura bi metaši Nafte iz Lendave s* gostili Dravinjo iz Sloveni® Konjic in igrali le ne(Xil^ no. Lendavčani so imeli t« del tekme pobudo in priložnosti za gol, ki ps)" niso izkoristili. NajlepS^ imel Kukič, a je ni i?kori® Na tekmi je bU tudi te^* Skodovan Drvarič, ki so ga morali prepelji® bolnišnico. V Veržeju so gostovali nogom®^ Šmartnega in premagali domači Beltrs®’ Veržejčani so zapravili številne priložnost)» gol, riasti v prvem polčasu. Kljub vsemu lahko točki ostali doma, če bi obramba Beltt^ sa v končnici tekme igrala zanesljiveje, T^u so povsem po nc^trebnem v zadnjih ' prejeli dva gola, Ze v soboto pa bo v TuO^ odigran pomurski drugoligaški derbi niščem in Nafto, ki bo za ljubitelje nogoD* prav gotovo zelo zanimiv. , V sedemnajstem kolu tekmovanja v tiw državni nogometni ligi je bil v Renkovcih P murski derbi med Renkovci in Bakovci, ki s® ” dobili gostje. Domačini so imeli v prvem su rahlo terensko premoč, vendar napaf(^ niso bili nevarni pri streljanju proti golu, *.. daljevanju pa so imeli več od igre BakovčaiU zasluženo zmagali. FERI MAUČE^ I. ONL Lendava Rezultati - 14. kolo Panonija: Polana 3:0 črenšovci: Kobilje 4:1 Olimpija: Bistrica 2:2 Odranci: Dobrovnik 2:0 Hotiza: Mostje 1:3 Nedelica : Čentiba 1:1 Strelci I. SNL 15 golov: Škaper (Beltinci), 8 gdov: Herceg (Beltinci), 7 golov: Topič (Mura). Osterc (Beltinci), 5 golov: Belec (Mura), Strelci H. SNL , 7 golov; Vickovič (Nafta), ■ 6 golov; Hranilovič (Naft®’ Kukič (Nafta), 5 golov: Stojko (Bcltransi, Novak (Tumiščai' j 4 gole: črenšovci 1410 4 0 52:11 24 Odranci Hotiza Kobilje Panonija Nedelica 1410 2 2 36:11 22 14 8 3 3 29:19 19 14 7 4 3 27:21 18 14 6 4 4 27:22 16 14 6 4 4 21:17 16 ČentibaW. 14 4 3 7 23:19 13 Olimpija 14 4 3 7 18:32 11 Dobrovnik 14 3 4 7 24:24 10 Bistrica Mostje Polana 14 1 6 7 18:37 8 14 2 210 18:49 6 14 2 1 11 12:49 5 II. ONL Lendava Rezultati - 12. kolo Graničar: Nafta V, 1:0 Žitkovci; Dolina 1:1 Opel H. : Kapca 7:1 Opel H. Graničar Žitkovci Kapca Nafta V. Dolina 1210 2 0 52:11 22 12 4 5 3 25:32 13 12 3 6 3 25:22 12 12 3 3 6 15:29 9 12 3 2 7 24:27 8 12 2 4 6 19:39 8 Strelci III. SNL 14 golov: Jančar (Bakovci), 10 golov: Radikovič (Bakovci), 7 golov: Tompa (Renkovci), 4 goli: 3 goli: 2 gola: 1 gol: Koren (Renkovci), Buzet! (Bakovci). Sombolac (Bakovci), Kokaš (Bakovci), Levar (Bakovci), Zadravec (Renkovci), S. Bojnec (Renkovci), Papič (Bakovci), Markoja (Renkovci), Balažič (Renkovci), Gabor (Bakovci), Titan (Bakovci). Vestnik! 3 gole: 2 gola: 1 gol: Baranja (Beltinci), Breznik (Mura), Rous (Mura), Nejman (Beltinci), Cener (Beltinci), Cirkvenčič (Beltinci), Baranja (Mura), Brezič (Mura), Kokol (Mura), Bakula (Mura), Poljšak (Mura), Jengurazov (Beltinci), Vorobjov (Beltinci), Dominko (Mura). Strelstvo - V Murski Soboti je na regijskem tekmovanju v streljanju z zračno puško za zlato puščico zmagal Milan Kreft (Pomurka) s 530 krogi. 4 gole: 3 gole: 2 gola: 1 gol: Šabjan(Nafta)-. J Brunec (Beltr^' I Zver (Turnišče),^ J Lebar {TurniŠ^^ . Ropoša (TurnfS^ Ropoša A. Osterc (Belf^-Voroš (TurniS^'' Hozjan (Nafta), Vori (Turnišče), Gabor (Nafta), । Prekari (Nafta), Gaševič (Nafta)- । Novak (Nafta), Slana (Beltranst;,ij Pozderec (Tuf^ Pucko (Tumi^; Lackovič (Turnifr^; Vozlič (Beltrans)' Nogomet Wsol^ zmaga mladih Sloveitfe Na čtadionu Mure v Murski SoboO je bila četrta kvalif^ nogometna tekma za evropsko prvenstvo mladih repreTd^) (do 21 let) Slovenije in Estonije. Z visokim rezultatom je bila boljša Slovenija in v svoji skupini drugič zmagala, slovenski nogometaši so zlasti v pmm polčasu igrali učinkovito ter z nekaterimi akcijami navdušili gledalce. -7^ »t Xt jtiiiiviuAUj, golov so bili: Karič in CimeroviČ po 2 in Šiijak. V prezentanci so nastopili tudi trije pomurski nogometaši: Brezič ^Muia) ter Kristjan Zver in Milan Osterc (Beltinci^' * ' I okrog LOOO gledalci je sodil Prccja iz Albanije. fr' VBakovcih pa je bila prijateljska mednarodna nogometj*^ J ma mladinskih reprezentanc (do 18 let) Slovenije in Tekma se je končala z neodločenim rezultatom 0:0. V । reprezentanci so nastopili tudi trije igralci soboške Mure: i" । Nemec, Damjan Ošlaj in Matej Fras, Pred okrt^ 200 ■ waicj rras, rreu zuu j NogometniUub Mura iz sodil Kerčmar g Hodoša. Nogometni klub Mura iz ^^77(4*4 bote je bil odličen organizator in je ob tej priložnosti tu® J poseben bilten. Ji kvallTikacijska nogome W V Mariboru pa je bita četrt« kvalifikacijska nogome W ZB evropsko prvenstvo člansldh reprezentanc Slovenije in nije. Slovenil j« s 3:0 prvič zmagala ter osvojila tri točl^ : či so bili: Zahovič, Gliha in Kokot V slovenski reprezenad^. j(t igrala tudi pomurska nogometaša Štefan Škaper (BetUP"'^^. Vlado Kokol (Mura). Naslednjo tekmo bo Slovenija > aprila s Hrvaško. (FM) ^^i^i^6;_aprila1995 17 I Šport P' .0 ni f S' il Si sr li j' [» v De m 3) di i) f iL I 11 li] j. a hi It 51 if u ja .d ti 'C n I, I i ftS^ I 1 fi r S S‘ *, f' |i il i( p r I k Odbojka Vigros Pomuije v finalu VioVrSom prvenstva v odbojki za člane je Bel Ib 15:13' is-ii Ptetnagala Vigros Pomurje iz Mtitate SoboLe s 3:1 Muršiči 5; k ’ to se tako oddolžila Sobočanom za poraz v Kostitelii TPdi tokrat je Vigros Pomurje dobro igral, saj so dobifi Tonovšpv razliko*. Vigros Pomurje; Viiirarvii., Kempa, Fujs, prvenstva' °Z®,'.^nrie. Kerec, Poredoš, Bačvič, Prti. V iejiem kolu Nanalat Pomurje v Murski Soboti premami SaJonll iz PPstavi kot ^'^5, 15:9,18:16). Sobočam, ki soigrah v enaki bnalu zs na*'? PtoJšnji tekmi, so si s to zmago zagotovili sodelovanje v odbniv. državnega prvaka. To je doslej največji uspeh soboške o(il»jke. , V prvi finalni 15:10 ./sesiemkolutnnr P^5.do 10 telcmi je Salonit v Novi Gorici premagal Vigros Pomu- J5;]l). kolu končnice državnega prvenstva vnidbiijli /a razvrstitev 16:14), Ljutomer premagal Kamnik s 3:1 (15:4,15:9, 8:15. Marič, Šifia'’”'^^ Berlot, Kavnik, Skrobar, Belec, Zidar. Grut, Rajnar, Topolšico s 3'0 n 5'^’'’ sedmem kolu je Lj ut urn er premagal ^snaki nnst •, 15:6) in jc še brez poraza. Ljutomer je igral postavi kot na prejšnji tekmi. (NŠ, FM) Soltomet i® biJv^M?« p\P^6hsiva v drugi dtržiml nteritki lokomrtiil I w 'Pogoni 7 ” Soboti lokalni derbi med Pomurka ii. Bakovec in ^oga Pomurka s 37: ZJ. čepn* su rokometaši PoiCasp vodih s 14.12. StieicL Su^n 7, Bednega za ii^**?®**^ Oldteša 4. RUotm 3, Vttefi Ih KnvnS po ter Meohe 6, Lukač 5. 4. liter 4, P je Pomurka s 37: ZJ. Zcpn* su rokometaši :n, He^nlul in .fernet po enega za Krog. , sp žasftdll dfugD. Krain pi »edmo mesto tega tedna v knrEnlti (toto- Dola ^*’’'*'* toga tedna v kapEnitt Hotn- J ji, P".Wrastniku pa so pjemagaJi MlMbricn iz Murskih StoSniic 5 Suekt u MLsdinca- Gomboc i, M. Gte- ^ breman,.!; in E. GregOiinČiEcn^ RuinmEtaS tift« ■ “ PoUt iz MttMe Sobote z 31:26. Šport od tu in tam Hai . id Kpnkyjem potomec odlič- Pdbčno dm to za- '"JSovalca b toesto s časom J® potomec odlič- ^'lodbe, i-i?” ^“>10 - n!' "n ' Na / p. " "^'toiovan-, , ' "icunaroa-pokal Sitosti. Med ta? ®P®‘'soboški (50 kg) zmagala (65 kg) ‘ (60 kg), ad. ■ "^P® Murske tasedla prvo Sobote so sodelova- ^'trniiju v Teinfto^ košarkarskem prv?T?f^^ •Romuniji m ^^®'PagaI?be^®»“-^ finalu so j ®j^.^Ps43:4o Crveno , .^bnovo, 11 J a koši pred Vodil ?“'l'’'’’iso igral-"“"'tonerRusland e i^ 'aztedu f^®natvo v !‘*'25cS*’'250cein,v (IVjf I >. -11.44^ 11 J V Mokosu spet voda Nekega jutra sem šlav^ Zavila sem čez most pK' ša. Začudena sem ® -jI skM* I nrOtlf menju. Pogledala sem točni strugi in v njej vodo. Bila sem hkrati presc- na in začudena. , Voda je počasi tekla in se mi je, da vidim v lika osušena usta, ki letih kar požirajo vodo, podoba je bila žareča, polna mladosti, medtem^ bila prej žalostna in mrka. । terim vaščanom povzroča da manjše težave, saj so ap •J vrtovi poplavljeni, Želim si, da voda, kij^^,^ la po tako dolgih letih v bi nikoli usahnila, da bi okolico lepo uredili in da prijetnem šumenju sprehajali ter občudoval' narave. KATY KOCET'J Novice od fu ... V avstrijskem Saalbachu je bilo 4. svetovno smučarsko prvenstvo glasbenih in estradnih delavcev, katerega seje udeležila tudi petčlanska slovenska reprezentanca. Med njimi je bil tudi Prekmurec Romi Kovačič, član soboškega smučarskega kluba Be Radio, ki je zasedel 27. mesto, To je odlično glede na to, da jih je sodelovalo čez sto in da v Prekmurju nimamo najbolj zanih smučišč. AUDIO-VIDEO-CD ftlŠiiOP 69000 Murska Sobota, Slomškova 43 TELEFON, TELEFAKS: 069/32-465 Koncerti Rubriko pripravlja; ALEKSANDRA NANA RLTUPER Spet na sceni Vedno več ljubiteljev jazza, bluesa in podobne glasbe iz naše pokrajine hodi na koncerte te vrste v Gradec v Orpfeuin. V manjši dvorani, ki ni veliko večja od soboške grajske dvorane, se zberejo svetovne zvezde. Cena za posamezni koncert znaša okoli 300 ATS, ponavadi manj, odvisno od glasbenika in pokroviteljev seveda. V soboto, 8. aprila, bo v Gradcu v Orpheomu nastopil znani kitarist Jeff Healy. Healy je zaslovel pred leti s skladbama See the Light in Angel Eyes. Kitarist bluesa je star nekaj čez dvajset let, že od otroštva slep in so ga kritiki uvrščali med največje upe. Znan je tudi po tem, da igra na kitaro tako, dajo ima na kolenih. II g . C..- E ’--f V j, / gfj 35G CflaCUBBS Po tem ko seje toliko pisalo o tem, kdo bo bobnar skupm® 'p Jam, Je sedaj vse jasno. Največ seje seveda šušljalo, da 1^°]^ Dave Grohl iz skupine Nirvana, vendar to ne drži. Niso trditve, da se to nekoč ne bo zgodilo. Novi bobnarje sedaj kije njihov stari sodelavec in prijatelj. Je eden tistih njihovi^^ senci, ki je bil od vsega začetka s skupino in je bil skoraj projektih. Ni se mu bilo težko vključiti v pearljamovsko scen*' Njihova grounge publika jih je lahko po več mesecih odrtin^jjji videla na turneji. Začeli so seveda v rojstnem kraju grounge® tlu. Niso začeli z glasbo, ampak z nekaj uvodnimi besedapa>. pevec Eddie Vedder razložil, da so imeli nekaj težav v skupif\|jl jih uspešrio rešili in da so sedaj polni energije za uspe šem ž* j.jl Seveda je moral Eddie na koncertu predstaviti vse člane skUP''^^* tiste stalne, saj so bili nekateri med njimi neprepoznavni, no so spremenili svojo podobo (kratki lasje, pobarvani.-) ® so se vse dileme razjasnile, ko so začeli igrati. Publiko pa so presenetili tudi z gostom, ki se je pojavil na" jil Neilom Voungom Z njim so odigrali njegove naj večje L(f pa je Neil pomagal pri igranju skladb Pearl Jamov. In zakaj ker z mladimi fanti? Neil jim pomaga pri snemanju novih ... in tam Nastope skupine Reiinex so ponekod popolnoma prepovedali, ker se njihova violinista Billy Ray in Billy Sue zadnje čase na koncertih pojavljata gola, vendar ne popolnoma, saj sta imela na svoji moškosti bele nogavice. Oba sta presenečena nad javnostjo, ki je zaradi tega šokirana, kajti pri njih na vasi je to nekaj povsem normalnega. Zlata Nota '94 Elton John se je na tržišču pojavil z novim singlom Believe, kateremu bo sledil album s povsem novimi skladbami Made in England. Glede na to, da vse, kar naredi, postane hit, pa če je dobro ali ne, upa, da bo tako tudi tokrat. Letos poleti se bo pojavil na številnih evropskih festivalih. Letos bo agencija Zlata Nota že drugič podelila slovenske grammyje našim najboljšim, najuspešnejšim in sploh »naj* glasbenikom. Za njo se bodo lahko potegovali ustvarjalci na glasbenem področju, ki so lani v Sloveniji pri uradnih založnikih in distributerjih izdali nosilec zvoka. Ker je bilo lansko leto več pripomb na kategorije, so se letos nekoliko bolj potrudili in obogatili, zato je prišlo tudi do manjše zamude, Zlata Nota zajema letos celotno zabavno slovensko glasbeno sceno, saj bodo podelili petindvajset nagrad za zvrsti od jazza, popa, rocka, etno, folka in do narodnozabavne glasbe. Podelili pa. bodo tudi nagrade za najboljši ovitek, debitanta in tonsko realizacijo. Glasovanje za najboljše je že prek polovice in bo trajalo do konca aprila. Nominiranci se bodo pojavili na različnih zabavah, predvsem v diskoklubih. Desetčlanska komisija, ki bo ocenila kakovost njihove glasbe, bo do podelitve delovala v tajnosti. Slavnostna podelitev nagrad bo 25. maja 1995 v Festivalni dvorani na Bledu. ■a <1. N ■3 žit« 1 ^3 i V lov za tretji albuma, ki bo kmalu izšel. Skupina Pearl Jam sedaj Aziji in Avstraliji, nadaljevala bo dnji celini, ki se začne z A, jč nili pa bodo z evropsko turnejo, bodo prišli s skupino R. E. M. stojnih koncertov bodo sodeloval' večjih evropskih festivalih. I 6. aprila 1995 19 19® 5 f) r L J )(* J# inf itii* 51)' jlilŠ eh’ tc’ .4 il 7 5 I I vestnik hitrost pri vpisu certifikatov prebivalcev POMURJA SE POVEČUJE. investicijski sklad bo kmalu NAPOLNJEN. izkoristite še priložnost dobre naložbe svojega certifikata INVESTICIJSKA DRUŽBA 2 d.d. certfikat lahko vložite v vseh enotah LB Pomurske banke, d.d., in na drugih pooblaščenih mestih v Pomurju y*biiiio J " i »inM. ^^'l*®** zastopnik najstorejše slovenske r?" Mohorjeva družba iz ceiovca. il ’’^vite«V??’>N0PR0VIZU0! ! stopim, M *** telefonu 061 301 097 ali pri našem za- * ••^cfonu M 0^ območje Slovenskih goric in Prekmurja po MOHORJEVA, d.o.o. ljubliana OB NAKUPU piichiAJNI akciji Vil u '* OPREI« V Pri 1. rio 14. Aprila vpakdlanodB.da 19. ur*. IN^, K! vse POVE avtomobilov serSL^'’'’ hvvndai vzdrževanje <^»SPSD*’,g’K™ Va'' ® 3vto izberite najboljše '■‘^AAsiK^ARSKa Vaš klenareL. •^eparsko '^»■ambolira- uglednega izdelovalca STANDOX delno ali v celoti opravimo ličarska dela na vašem avtomobilu. "aisodohrl^ AVTOBLiKTMKAMKB STORITVE si..* ^'^“''skifii marii - " rnontaza centralnega S??."'. ''^9a •Tieritve - 2 I iznLia..,-. •Novost in fnateriali ~ rriontaža električnega dviganja stekla “ prodaja in motnaža AVTOALARMNIH SISTEMOV GT PO ^konkurenčnih cenahi '***r SERVIS VO£iL ASI PROMET sta 21 459 in 21 084. OBČINA ROGAŠOVCI ŽUPAN Na osnovi 15. člena ODLOKA 0 ORGANIZACIJI IN DELOVNEM PODROČJU OBČINSKE UPRAVE objavljamo prosta delovna mesta; L VODJA oddelka za proračun, finance, premožanie in družbene dejavnosti 2. VODJA oddelka za okolje in prostor, gospodarstvo in javne službe 3. TAJNICA urada župana - splošnega oddelka Zahtevani pogoji: Pid 1visoka oz. višja izobrazba ekonomske, pravne, upravne ali druge finančne smeri - 5. oz. 10 let delovnih izkušenj na podobnih odgovornih delovnih mestih - po možnosti opravljen izpit iz ZUP - poznavanje dela z računalnikom Pod Z: - visoka oz. višja izobrazba ekonomske, pravne ali tehniške smeri, - 5. oz. 10 let delovnih izkušenj na podobnih odgovornih delovnih mestih - po možnosti opravljen izpit iz ZUP - poznavanje dela z računalnikom Pod 3:- najmanj srednja izobrazba ekonomske oz. administrativne smeri - najmanj 5 let delovne dobe - dobro znanje strojepisja in dela z računalnikom Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim delom. Prijav« i kopijami dekumealov e l^lnjevinj« aotojev mSiHe« S dueli ra iicloi; Ohčiu Rogiincl, žuiiii, 69262 ROTACIJSKI MULCAR ROŠKER NAMENJEN JE ZA MULČENJE V: - sadjarskih plantažah - vinogradniških plantažah - nizkih grmičastih nasadih - smučiščih - nogometnih igriščih - parkih, zelenicah - pašnikih - MULČARJI KLADIVARJl širine 90, 120, 150, 180 cm PRODAJA: TRGOVINA 62351 KAMNICA, Cesta v Rošpoh 28, telefon* 062/621 711 INTERING SPOROČA : PONOVNO GRADIMO ! maja začnemo decembra končamo SODOBNI VEČNAMENSKI POSLOVNI OBJEKT SREDI MURSKE SOBOTE - UL. STANETA ROZMANA □ □ □ □□□C □ n nn E J, •1 (Ltn i JJ EB INFORMACIJE m PRODAJA: Za vas imamo predvidene tudi prostore za opravljanje ZDRAVSTVENE dejavnosti - izvedemo jih v skladu z vašimi potrebami in željami; zagotovite sijih pravočasno. INTERING d.o.o., M.Sobota Arhitekta Novaka 13 tel; 069/31 906, fax; 32 955 vestnik, 6. aprilajj^ i W1 L IS < diC oc o. tu <>o z s o televizijski spored od 7. do 13. aprila '=‘^4.j^gp :oco,.j,-;»op '^kj S_ ran rt4> 'ii aL" - o > n ^"£aogfk-5^=g-S2 - °-5‘=«^’S:s « c7- a 0.5» — 2 Sirc-HG^i! E Ji ;?om3 — ■ .£3'^2S:,23-S^ ^^iŠ^k ° g £ |>.r, - =C£>“SQ.2s;g^- € o 5 o- - o v> T i c c ? J? c . u 44 • D M C O O > SO £ r “ S o vt 44 o E « v i(Jf) co aau'^^ i r a > C’’- — a e - ■ »td £0 iSo-«.| • . e o . 2£B7!t:r c,gS| "3 O'**^ 2 ■ 7^2;'^-3 “B «“-17 1 Jo ,»ts]rafirtc© rt rt *A — 'r^ •-■* •■ tz A^^a « o o ? o L rr= < ■B 7 2 44 O / c o O V K Ts| 2 ' S'S 3:5 t n *< ± 2 — JZ S ■ C .£3 "9 ra t3 i -S ra ,»N rtSrtCA^^ C c c,2'g cOy,M r-2N .Pos-Oru^S O" -. - "n M 01 4.4 u " ■ O.So'* . - Vff.Si . o Jf o s-ii&a * ** * ff 2 -Č e 6 ‘2 l< A ft* t= C - - -d 3 -T s ■S l** š S Š,— 5 “ o - " I 2 7 L X dž fiCUl Q.CC O £0 < z Hi > O o < z m > O in -Z. Ul > o in < z IJJ o in ■sž " * . b :2 oo o rt ^ " I Ts “-i> £'g g - P J« Q ii ?•! s s rt " (O O? X cu "D o c I > »rt rt s— rt 00 5 T3 —I o jJ-^gS HO C rt »n a ?s —1 rt — r; '*'* C ■ rt .Si *’ .2 > oon«' **S3000c^-- Itjio^O P. i: 9 » 7 r DS,5«og O O So «7;X £0 5 1^0 Srt-a »o S*"77oca®,e''^ «7-o2yo ČS^O £ 7—Ud-: Ep^O-^P. g“>--G 27'^“ a““^ «g » p^jlt-ijEo^-C-^ «H/5 o o ' M- A ra .5, 5 S r /-> ra Jm S) 3 a ii '€ p p c -w oy e A —J. _ ^oQ5?2,raii » rt'^“' -~“-.S<^N$22a2 “’wp'r°sS S|j! i.§c o .» os Cb cn Q c o rt P £ M S < °-o : 5 , _ G> ra o o H a u p - « rt I ra ? — — “7 ra -D O ,3 ■£-:■“ >d “ ' ,:s 13,5 7:Sg-S’a?_ ■'^ c cc v [0 2:3 a-ltS.s^ = o - r^; S '2 " 2 o-o “ 12ile;7-^^S?:bn K š; to r4 o d g p ti-iS it rt iz^ < O > 0171“^ rt Gm-^ ^-'C-. S^-SEO-O — rd ®oiS7«l-^"-o t*s tj — £ - -.j7,go.5udM-o -a «■*, Ud o - 1 -g “ rt i“ o CAJ u s j; .9- ' ” '^ u o o o £ - - ’ s £ g o 2 Ud M J P X - 4 l’* J ,p 6 — rt ♦ O uo 2 a JS g o eo ■S 2 '■“ 3 o o §,2*^1» 27 rt » O ag P rt * “ t . rt TP 11?^ tl o 3 sS .2Q » o o O :g — ► SoSud-i — S ‘r-*^ »la — ■ora^P;a> ! « v >'1-' i^5 o O\ fiO 6203'C AO»n .So SdocA-^ rt ti n M ■7 _’ ♦ SJ C! “si ♦ 3 > S **’ ra i* M P f ’ r” ~ s G Sa »a 3 Z S E 75 .53 2oft.*:q| "727*1 8. D.n »n G p ..i a* o »a _ » :i? p Si £ £ : W1 oo »VI &'-i s. n ■o ■ .a s §-^ “ 2 o "S “ 6 J; ¥ - - " £ a S ? rA O< ' O p- SP ra rt ^2 rt ra P P <0 Cralra = e^OcOhe X zC < o ra .M -J* Os c £ žš.2*°’Še?2“£e57|^ 7xŽo8 g A£i2Q:27o7Ss.a rt rt ir r) ,4^ 2 in ZL s Q < S S2!o:£:£ 21 °Sri,s 2. S ' ■ £Si3 ' ' a s ' ■I'? Ji^iA rt-gra »«ort.^grt»Cfl^ e>2'Sg:ag:2S "S a . «2 & £ ■ s "3'S ra9N»^ P a «a (ij '■ £ 2 5 2 * 'g-o 3xh v M il'_, ^2 -bS&*^pS, ao"® Sg.“7.i;uj ■|^'g§55=§o-2 “ G Ul _r **__ tJ Oi : o sf- o * ‘ o " 4^ 5 -T B 5^3 J b E :Š£ S oOo ŠSi 5-2 S<=! z:-a 7;; o --S s ---------> ;77 ■50 § .S S ' ■a>'> ‘® h — u <^■3 S g«’ 5 . Ž O CLpO 0-0»o^N N„ OO^* '— rt 2 •8^ 5': OD O P b _ o .2-S > os O * o O Dt M I— er o m m -■r ,3 I »X 5 c G — 2 ccAti^ge , SSijs^n rtjOtoPP I PejPO c E ° o £ SiCft.— I o „ O r« O O rt _ š o. ? a " ‘>1 i y loS >N^DuOJ4 O to 1 r JS VJ S I --0 ” * I F- ’ -Ž7 g aa°< k s ž • aoDrtS '3^0 •McGrtrt) -.-&».-■, «22 24»f 7Sš = f te-3gg.s:§7.:§fV a” o ":7o.e.;2'^ £.5 3-s*-:? ■3-5 77 E ES’* r» cj' S-o ■ae 7 O rt "£o.ie.;£i': p-p 3 ss ., 'E’-« n c , T 't Bu ■“ t;*’i>|l "ra « c _____ ■ E * <2 ra Ik £.6 7|iš Šas:š^?^'=? ■3c«rt^ ^:t;»Qac^. •o3r»3Qi, »v-o ©'^S ,M Č3'^5!od^Qg £^x|Ž.S:2JS7 7g^^?; -m-^o rtCA-^ >4 — ■1 O VI CA 5® — G ti g g »7s i4 S '7-3 7 6:2-^5 117^3^ irt ►Q o rt * o o ■* ► £:X' KSŽ^g^gg-Skll^ 2-E-- «2«^t iai*U G *5 ' ' '^ o 'S »Sv 1 rtg*^ sS^* T!* «tZf’’'^VkTs » »^WO :3e7;2'S^ o ° s 2 = ° OE .Mra^ Onis/uiG 2 «£O o- ' ON " ' !lsHž ?sš o S .2 “£ O'S ■ ».Strart , !n i v »M ' £ ' »o M-p 3.3*ais 2 ud £^ -S 2; ■ o 3 ''^ 'C 8 13"^ ' ?1 "C* -n «■“** rt^ w Mrra^ * 3 »A *" -S o I ^£•3 g S 5:2 ga fe gz ■ o ■a;?-g p c ac:37.s s Ojs^Sno ■ gS^jS ^o., « ,>M'^!jri^>uCil S in cc < ■N Q < /«°O ? ' < O- rt « - c? *n X) .E CA K « J -3 “ " rt M» ■o fS C pl er I c Q • • ■p ta o"S S .§ ?“"S-S <• 2 » o in ? p O Š“«S» Q H P rt ^3 ^s-3gs:|'ssUp .3«g5- e-dS-°i’b a z §7 .22 o c ■ “ g-Žit ■5 E- • g,2'r;q a Suh S^^eSS” 2« ^2» "•^.3 03 p-2 jiJS: '* ua2laQ.mtnar3H-“ j o o 3 iC o g ■ w O ±3 4J 2 -S 2 ra 7 S,-. ~ I c 2 g s § '8 N I O G b u, ... D.*T* 5a •■ *ra O '7* tn g O rt ra ct5 coA usoG'3)„s^x;^ KJ 4> o *• 16 N 1- 'O N®®« — §?SS7o ° '3 (i TJ A Kj ® o o «n jn a m 327^ cs Ei.-„- S2«n £o2E'^7S,2 ?£■£• 5 7 :b„ “-P. . 7 - i 5 =* g ■.•; w. o ca -5 • >« P !i2 eSEjSrt - 22-§aSiSNosjS7zlž O 3 ia er‘O 5 o ■" “ o r' s 3*'^-y-a 2 ® "" "» '3 o. c S *“ “'■'’ ~''' P S " S u « “2 o o s ^Dao?^22p2^-a rt Ort” * O ijt ' o J=? o ' _: ri.a," £ ;3 p '3 A ,S S* irt s « 2 Q .g a.N CiO _ c rt N i - A o £ g a. -tSS S?s cx ra »Q — rt rt p »Tk CA O N tN O •! i' c X p o .p -o m *> S Ji "t .& ■"■* JC V5 iii£7r rs —' »J rt ™ >'O^rtNK ru;l<27 .<3?:^? česT !-S 5S . s S - “ o 5 Vidjc? ra^ y °E2:s a 1 so- rt rt O o 00 .2 E Bl. > ru Oi F .1,2 o 'C * 00 'soSi^ S.rtC&SfSH * Ž.3 g Ž .. —.X5t=: ^ita®’" 2o c fS ■-■iSSS iSra*^’0"o 2°'5:3'8oxS;5S.g t: i5 “ C I — m o 4-» -5 "A w -— ■-, u n"*O « I — m o 4-» »s ■** o “ o “0 5'* h- ' Idi c _ p - 4r^? * 'I, in jiK. '■- Q t - n O 00 o * O « rt":a S “ Q VI o □o '5* t?<^ 7 « sT* o ■E £ hn rt S 2 51'cf o rt rt O 06 E o e: 2 3^o2oVO■* —IM , _.* n O nrt nt ^~i, «■ j .o 2 ra o is — No rt rt C o -c* “ « * O -O . > A « o g-E g* ■“sl u.Jr' o fM rtifin 4,)(7s44 "S — y3 c — CA . On cQ-—■44*“'OA» 5 rt P.riA? “ ?S tA X »> . O *.S a 3 c « § ° IQ £ i •aS ° -SJ7r c 3 n -M ■ o = o c id j- rt g,; 0.3 3 JO s-5 «-3 g,- s5.£,s ■= cig^ 5 S p rt 'G W I 4a vi ai ■5 2 5 .2 ZS ICO Tl ; Irt -o O «■ ‘30^0 m e rt □ G rt Kj ” rt 2 s X i 52 » c » “ p rt rt o ii J-* Sf rt o w »tp u G b G ra .T o p s<3 *o iC Om >t) «> o v rt Z Ji o o o Tb rt KS ■gS — ■ e'f'2^™w,g'gi osa-s-aa'i s”5 ^o-PCo!= ra rtO S >- C -I 2 £ S O l^si < io O if TO f*\ S »^'SS-p-šS^ 5* Ci2S«i.5 .og-o lc» .2gqg^S V to N „ -# . s n (4 I.M ' I? “ c — '^ ■ 9- s S«n I “t'- " >0 ' I E 4 n 7 tO t ;2 - p 3 ■£ FiOm' SSOS-Š^Os 'jd«N r^ — 2. — O.4^Curt 41 a^.irf cn >rt e — ra o I? »>»-’ rtfr» n G'»Ao - £ 7? ti ■•“ n I—l*^.,.sP>'■O^4^ra c > 5* I * Tl » y b rt " ' 3 ra I *>»O=S sp f.. »ua •75 MM I-. a> ----- ■ ' .A 1 - - := .So s . . .... n - .g rt o rt Ij »rt rt 4> »ca [š 3 mS Č ? J. O;S." c rt f £ ' rt - 8 2 Pl o rt H N (£ 13 ra 52 I-. S « w p* s i rt .2. -H ■Si™2!aS^7.si S c o ' 2 f~ &3 a '3 . 7«ls| .g^cšsg-s^o«^ A N w ^.S « 5 „ &g SU e & g 4; j: <-. J« Od ž in a: < -N Q < S & < " ra > W 1“ g S.1 7-5’° £ a« O"'® 2 =- o £ '-u -2 • 7 ,S -2 7' g ■£ s A " :3 S — ? :3 O p ■ -5 0’0-» “P. ta. 1. ^:2S"8e2SiffiŠ5Sttiž •--72;s,2;-g,g^3£Q<5Žt£ O " rt P s — . b a 'i S.2 P-; g 5^5 g P-P- .d * c s 3o2is “;i: -■ 5»oe'?-3 rt »i? o o ' O IM »V5 'J*! -S ’ CN rt o w ■;3 “ * • ' Ut." to ,2 o p S! c ■ U-) c p « rt ra »ra =h N & E'S:;?. '’■' Ud g ' : .— ■“ O 'A »n :s? rt v “ C — CM rt T * N ,£ rt ■T * ra .N " c s « "2 in S A a 5 ? -2 « . -a u S g p.-3:3 a -5 o! “ A 3 2 s 4> rM o rt rt £3 ^£Š2£2 T rt »o g S"„o-is.35gT5s.'7 3 <5 'ZV o * S i* N 4 irt j; G ’ «,■= 3 12 2,“'! « itS S rt »A p— .b > •^i Oti' O '£ o S'®' 2o OD fA rt ■a •*■ « »rt M • ■ 7--2« -£S||5-S B (□ A .g O A S5-7SSi 2; »t.; . S - O' « "p -p^ — I rt u •N ’ 'O O rt o 2 A O M “ ra C -O rt O — £ s -“£0 TJ P 3 S S •£. X o 'I' P* _ ~ <5?£|*Ž .*SŠ M_;^udcj 2—2'^—a cn ^5 w * o n g I 3"n®^ v ■55:5 5 S P« ra Š S 2" o * Pri 41 V» v bZ '>■ Q el 5 «> 7 — M S " s ^22 s ts. —■ 01 — 5 n 'O ggls J ino CI 4 -1 & P ’C S. 2 »■=_; 2 C rt s>ca»AX^ vl^bttJ C^caO-lIA oS £ & 'Ojs^z-d Sf5 :S'^227SS,2-Eyp 'a^-^gaSa S^,= Xst 5s.jX r:« o: S < ■o rt ?£ ' £ ,3 >“ 2 a O 5 c ¥ o " P< 2 2'i? 3« T- “ c rt »tn s g ra ■s* c o VI .P *A P ^£2,2 <> O I. rt rt v> ra ■ rt <0 O S ® č ° rrj “oZul .pt;>n„ g7- 7 'S . . 2 3 = - ,„ -= c to n "H . — “ bo a* o p J S f bo o P< * ^■s-g§ stb ko ZS 5 <> ' 4TJ I 2 S ^. »/^ rt M. .5 — 3 0^ c»| rto-H** —.ai’2 o c tuj .n n 3 Xi HA CA <1 " S-E^S M.----- P* E rt H I o -9 I s Ž^|agš«-.sf| o 8--i’!JšSS •»iJ gcM 2:3 S^«»2SL :x-Aslgish?sS? 5Š:S|a-35f tajjj £šS^ —,.J .a— u c a »!=<■■-■ o 2 p ul -g a n_ - T o a »L-z — •-lo-SP.tSg • — Š c us i; O'(2 .^3? 4§1S?isii=g?d-' »lisiHaiirtii ^Ssičg Šn3 < O 49 OG rt H rt cc C « !S ši^l hT p i“Ci c.« jš f p ■ u "’■■' o ..2‘=?=’£pa^£gz ;3«71l^l7?3S'B •* 2 - 5 c 4 ■ o u " 3 7 I o ’= E -2 ■ .S 3 v. O in < »/^ •» rM < > ■g ■□ 4 •* N < B is-.;. 11 rt ž in C£ < N o < “.p23Žč^'5£; 2 “£^k o-g SBSa|^^|27|| BQrj E e-g o p. -d rJ 7, s §7(3:2-S--«- ' s ” S^«SS S S:3"S n TT S o to rt rt _’ ' 44 g o —- s a 1§gs- »5 21 o D ra — ~ J5 ra ’" E ® 1 i 3 •s s Sfg|,^.g 8 H C f J-. .a. cd c .5' s,« ts^2- »v) W c z ► 7'*^ -1 a t o il5|fiiSgSi| Os D. I O 3 2 " S sj o Mš i> e ■Zf M}" G 3 fe -3 „ ?s 'S s s s? Iflldll Hilli -ŽsS.s'^^g g3.^Ssi, ^7°a “!i7:^'&’g " e|k , ,1| o p K rt o < -§ g 4i. “37 gi-Sp^Tl iribii.Sc'0 ..w^-"^ ■B o e r 32 <0 a H “O .3/1 J S o- aiiil -ecu'” 5 2e7^^3'7g.?s £2^ki:tsgg-- 7 7 .3 3 :« £ § g| I “ " |§ £7s,p 1^ Ji 1 ' ' ra o 4» v 44 m X -* 'A »o n p p rano S -S — «^r4ra rt 2»7Šo^e rt**iG‘ £ P.— — « ra rt n b ' '3 iSŽ;.'4. s 3- .L u 9 3 *n z. 2:^ *n SSi^ o «0 C O __z n ?5 Ž G O 4< ^ • •p G P« rt G c> »2 Oi „i; |.i5Š^ ' ? po -g -■ 12 73 P ,33 »a ‘N 3- o tl 7 ■ s ra rt £ 2? 3 ■§■0 S-2 ® Ž P O S-JSo S « *== p ■*J _b bb C 2 s o 2 A ^ -I CA , —' 43 C-I rt m .T o ra O 'S'Irt STg I CA »co rt S-E rt rt »Z a ' — c fl W» £ E ~ = rt BS — siS go Ji Em c . * £2O£ >=■ X p .J2L ” rt iS? » to N tC *** "O »O s 2' ^2:'^ “ £ 3 ■ * g CJ * “5 —■ „ 'A *5 p> . --£75? “ p šo'^£7^7 • "■8 si čofj- 1 S K § ir IZJ »o 5 C'* to ■M ? H c G »O C ra 'n b • 1^ -T ' M ‘i^ C ™ 7T It . s<3o--^-; R AU 'On^4^'rt,Mi-J-*nrt''sf2SSO'P^ ££,s*^ ■ - *£— ' 2,Sa.XE’’N^ud >SM7.2'«>57.5'?!£g£i75;7 ^2i2s:i;2?,^£g:^fSSŠ|16 00 .1—i^Ori*© ,MMXft4rta-i0^o;>.i4viPri 'ci? 8 57 oC: 2 c „ « g . fc. , cn u A n^ ri’3rt'2g,OnQ£ O ‘""iCera^ra »"UP I17li5‘2as^ ■K S! . fc. ' “ o rt 5^11 s Ti O "10 ra ^o^ 5 £.®fp7 °-SgS?i = gi 2 S-S^s 6 a"’^ £ s S-e« o-S S ■ • Q'l’^ >2 V £ S**" o2 O (S^n mO m I ra PrtO OT3 o oOs^nJzm-t — rt—1 os G&4-a 0-0 u—Q . flM-..-ra^t3 ra o rt "j 3 «> rt »aardo^g . o ? s 00 e .,4 rt »n * i: ts E ’i:?7 .a?i| (£ 2 *» '5 Si «7 s73 "S: 5 ■" .a 2 ri! 2 c 'C E >§«1« a S o|.3 5 6-0 S £ «= JD a g£^ Ei^S ^2 hh53s?i|iL T?oX:"5Tt- 'Qni"cjs3^^'^^ *“ Sl«^S'ž3-A'a«:=’5S-S'5 '.a '5 o O m 0;iS01000 _r ™ rt 'r c “n- s c o •> c ' 3 £ S »N o »A Ort* CA ►3 CA 5C ’—' > rt n cs « ■" rt w r p ra “T-S 2 E ’ o 6:^ J" ra rt 71 G - •§ -S “ ,3 ,, • « -a « 3 c -J JO A U O O . isrg :. * :± O rt 3-« 76 rt rt N p T - e ^<2 . s? t; - - ■ j P. E S J3 .„ ._ C to — .S P ra' 4 s ■c o ” 2 j3 13 01:30 ’=-g '2« a ■CHo'^S3-g ■S414'''S"cJf'^ Csi ra 4> P |«i3;3:|7°««g&^g-.SS=|o rtS^rt— rt 'A S *P S ® c .S ■" = 2,0 •go g 3™ rj^s-sioudS^^g .fi • "^■c tlco s c'E C“^ pTO - droo „ p o g J.-Sfa>oo So " SidCid4E»O-Ž 8 2*5oo "-.Oh-N cidtOdu — O-TuisS-Ji S,S.g r'^ ra t 44 g ca «k.S Du v O ' ■* 3 X in 5 i ti 2 “ jj ,3 s p >4 “c F1 T- i • ■ M .^ ■ -6- H s nf - “7'«.2 C £ ,14 lU , - O O m 1 H O s o » 2 - G 55 5 ra »c> rt N £12: = 'S rt Zi 1'a - ■ o 7 g- “ cC S y „ 7£5^S.jji3 "7Š 5 ■ i iri aAS:S.27^rt6‘g3S .f'i,“oC ££^1se:5-'A'^O hinn^ra^^^ G»N rt r -T ,5? S':'-5 ■■’ti'O IS2qn7c53JSo? ■^' Kri •i s ° fl 2 7 o27 . gSis^7«‘^-3 ra — 7 — M 2 'sbiT" ra ,L S? .2. ra 1^ * o rt O rt O o ” 67 90 tri S • 7 10 rt 57^ rt^ rt 2 —' uAt" P C ; »—I lE 'C K £ a-22;Nudtdi o c SiKS S - .l'?.čl'S *p s io 3 id^^rtPiGtS »ilfArt g ra V) ?? rt ' -a >r S^|.",5j:?s i' SSslUš^^s 03^ N tr co S in (£. s o S in N ra P ui: s6 O ,9 .3 :S" S r~cW—'O — — BriSšj i c n zz* o "j-S g' XI z e 4> sA4 rt c ”2 « O iS* “ S.Š^,"ŽiSa^čk — c CA $ P*-P o,"M 5 . o t “2 ■?£ i e54i:2.: »A B *! -I ra i-> ir »n j 3 2 > "E § 2 9 •* "' 44 a-5 «> Q o ,4 J 2 “-S ■■ «^^3 "S n p r ±! o v I € M ^o7 £57 ■5 o «■ 2 IS S i Zt §,£53 S lii^ A* J -----Ud .s 'g S Ein '. e‘5 ?< ecSh 62SA.2 p' "■ - a, c ° 3 " E o -o 5 «■¥ >4) p 13 O ^ :=._ C •-■ C' ‘tT ■SSo5K=“<3S:£’S« -3 i2 7ooX 2 vrtcA iM**. 5:cA_-e ■g574k-^^2°7H .'-p3a£"i’“. 'seSs; . _____ii3Sš :2ahe!»Ej-: i-il=ižSž^jS |l|K? = £2ah *o ra ZT A^ dl rt m S-S ■ -S •t S « S ■" ■ « 'S s c 2 * ' g’^ >-a S * g 5 . <»'■ S O Os 4 ® 2 in CL < -N O < < o S-S £ S Ss «ui-« o • 51o<^"š;31 sš::3sse'Siž ■ sd o 2 'p .s s s s 3 e-S • rt O . rt O. 'i-OP “ — 'n *i ra 2 K tJ rr; ■P .ii ’ G r? rt ^3 2g>oO-S^!» •3-3^7;" , osj»0 - A O "A 'B r2 <= *’’ ' S “ If '7 “ S 5 =5! 5 ' 5 S ^asd-5^3>- ^rt ’j3 o * ■ S (u o — > ; 2ss< ' S O — O ,4« o. ra rt o . 27?2 X ‘

I Ud fc 5 2 2 7 jjLx' i tiumiHij' diddiršiji i?žt3j|shiii jOsibbi sis;6|5g;.2| rt OD J. §. m bC OJ® '"^rr 4> £ J> 6 = 2 " O 1» ft- cSr-aoa.S o 5 E iž£ G rt » TJ 5 o^S^acŠz^SttZ™ ” ^ 73 »cS CJ w o rt 7 : I J Ul i-» i- — ežM?*!!/! o 7 S a 5 .;, „■ Me-ifaS 1:3 7 ?ai £2 ® £.s •S fcS J • 3'0 ir zsj«srs>-i X,F-\ 20^' .a o '2 ra rt »n in <*1 >0 »Ul ■; ? <1 tO P A 5 «a _ . c:> :g. • 2 (S G .g X QS.oueKos«^^i«S.ce ~'^““S.s2SoS-s3-°3> c^CJo G ■“ V M 3S2g:a5>jS'^gg2«jJ7*«' -1’11=5?“Eili §^£2&s2 s eQ :P s. = .š oE iiS-S« PcrtS^CoTi 'o^« * — .■?.« s* a;£7.g,g e7q a'3 s to CA O M ra ra «■4 >CA to < o: t-in > n m s - „ — ■^ SpiS^ci "q S-S-3.3 g-^s S:? 305^72 ' •2'2 o > •Srai^-O,— *- ®os2 *»:a^ con ra 3 .cAfaS ■dO-Oun''' |2e p -' c G m O ra t ■ 2 in CL < -N Q < s s » , oe'S:<'S7:i:K'^O "O O A12 2 P<«m s ^^21 »A .s ra , - - 2- , O a'-' a ° ' .22 ■3^:3 c ' .es'; »2 lA 5 •^5’3 .■OftceunKJ Ora^D.>S,aoo »o ’=>'ra7 “*^’SSooc'* 2 -\:a ra .2 Os o »S *A so £,K^4’0«'a-^ntSn CA a> S lO CA *■ " G rt d 5 -g S 3 7 ® " p- »S ■ ’ s 3 «7 c^r « 6 eu ,3 — S-Jn 2 o 0 2; ” p'a.a--oo“„--'p ■?.-'£ '3 “ o q — s ?! P^Gi?a'Afc'J c »r* rt " o o-g-^g ' -a 5 m »* .t4 ra »* O°N44P- » 10.2“^ g-SSs*^ -------- ,S rJ iri 5 S£) PM O n E »w o 12 ra 'C CA :g :=»p.h: i M pl g P3 Os!i yg§tnik, 6, aprila 1995 27 i (■ Ugodno in poceni že za 3.300 DEM briuinska SAVNA velikosti 200 x 12000 x 2000 cm po sistemu sestavi sam (v ceni vsa oprema). i TIM-PRO, d.o.o. Krožna ul. 7 64000 KRANJ veetnik C (4 0 <« ?E M:W2 303104,38 705,tekraks:(062)31150, j/j_____Ugodna prodaja SOLARIJEV. Objavlja prosta delovna mesta: - delovne izkušnje pri prodaji in organizaciji dela - vozniški izpit B-kategorije -starost 25-30 let - 3-mesečno poskusno delo ji Zf j! ig v nori zgradbi na UUci O v Murski Stiibori. jC' >MERKUR 1. prodajalca 2. komercialista Pogoji: - višja ali srednja izobrazba trgovske ali ekonomske smeri Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: TIM-PRO, d.o.o. Krožna ul. 7 64000 KRANJ O izbiri bomo kandidate obvestili po pošti. X (Srotlla 10% CEMEJE) ji I 4 > Vse vrste kakovostnih svetil proizvajalcev: ADRIACOMMERCE CENTER, KAiJ, ESTO, SIJAJ. EtektroiMedal, transfformaloHjt, elektroinalai|i do 10% CEMEJE Lendava, TEM Čatež, ELLES Borovnica, INOTEHNA Mubijana, ETI ELEKTROELEUENT Izlake. OtoČe. ELMA Tovarna transtormaloriev Lj. Črnuče, ELEKTROKOVINA Maribor, ISKRA STIKALA Kranj. 12^ MERKUR Murski Soboti, od 3. do 15. aprila^ I ! l- z Merkurjevo kartico zaupanja še dodatni popusti! Možnost nakupa na posojilo, plačilo na tri ali štiri čeke z odloženim plačilom, ■ ----- _ — - _ — j S, S t? 'I ■ji ■J 'j! i I 1 I 5 Glej in se uči II .H L 1' i L I .'i II V/ I- Jw ;V /"i r*''. i'Z 'ii * -v 's I T L t n f f 'r ■ i. i?] 1&: w osnovne šole frizerski seminar .....................=- , —- »a-vajv Vh»n,PVU^ UUrVliVn* .rvaaeuuaa X udeležilo čez 1000 fnzetjev iz Slovenije in "‘“■f so se na Z) p« pedietie Lisan u d.o.o., iz Bakovec je skif so se na začetku predstavili slo- so s« na začetku preostavui sio- ..^*"t“P*pedie^eLisapizMilana, ki proizvaja •5S? ’ frizersl^ saloJ^, —' cuk. “ predstavitev Dietra Kellerja, nemškega ’’*^stavili n fiizerskih mojstrov, ter rt velik finale, "Albojjši nastopajoči. r OBj ^^obutve- 'i P.O. A Vi Iri prodajo 1 Turnišču, —...............................— najboljšega ponudnika. za nakn^^^®'^ ® * zspllh ovojnicah z oz- Krati- P poslovnega prostora - ne odpiraj* na ^PloŠtia aliiHni « fa, 'o*« 21. 64000 Kranj 30.000 DEM, Poslovni •""■orihnejij. V1 dneh od dneva prejema Planika Kranj, tel. št, 064 222 721. int, 217. Prvi glas Primorske BOVEC 95 Nova Gorca, Bovec - popevkarski festival PRVI GLAS PRIMORSKE - BOVEC 95 bo v bovškem kulturnem domu 2, in 3. junija. Priložnost za mlade, Še neuveljavljene talentirane pevce! Festival je postal že tradicionalni in se je uveljavil tudi v širšem slovenskem prostoru. Letos ga že četrtič prirejajo PRIMORSKE NOVICE, HOTELI BOVEC in priznani ansambel LAPOS iz Nove Gorice. Prijave kandidatov za nastop v Bovcu sprejemajo Primorske novice, OE Nova Gorica, Delpinova 12, Nova Gorica (tel.: 065 24 012 ali 21 171), do 20. aprila, Tam bodo na voljo tudi vse informacije o festivalu. Organizator pričakuje, da se bodo na avdicijo (kot je že tradicija) prijavili mladi talenti od vsepovsod, ne samo s Primorskega, * * '■ A , p Pri nas gre ponavadi nekoiiko hitreje. I =1 Če se odločite za poslovanje z Banko Creditanstalt, bo Vaš plačilni promet potekal hitro in Zanesljivo. Poslovanje s tujino opravljamo po zahodnih merilih. Pokličite naš. Creditanstalt, Murska Sobota, Lendavska 11, tel.: 069/ 21 780, faks: 069/ 33 023. Creditanstalt, banka uspešnih. CREDITANSTALT Centrala: Banka Creditanstalt d.d,. Ljubljana, Kotnikova 5, tel.: 061/ 132 11 74, faks: 061/ 132 52 06. 5 vestnik, 6. aprtaj^.'! 22 motoma vozila AVTO M, Babinci 56. Ljutomer, prodaja vozila iz programa FIAT SCIONER: Punto, Uno. Tipo, Tem-pra, Cinguecento in vozila iz programa Hyundai. Ima tudi posredniško prodajo rabljenih vozil. Tel.: 81 507.m-938 MERCEDES 220 D, letnik 1979. reg. do dec. 1995, prodam za 7.800 DEM. Ivanocijevo naselje 17, tel,: 23 642.m-1157 LADO SL 1500 prodam. Podlesek, Ivana Regenta 15, M. Sobota.m-1184 TAM 2000, starejši letnik, neregistriran, ugodno prodam. Tel.: 42 607.m-1185 LADO 1200, letnik 1976, neregistrirano, ugodno prodam, Tomaž Lipič, Noršinci 5 7a. p. Martjanci, tel,: 48 173.m-1186 ZASTAVO 101, letnik 1983, reg. do 31. julija, prodam. Cvetkova 47, Rakičait.m-1201 BMW 320, letnik 1976, vozen, neregistriran, za 2.000 DEM ugodno prodam. Bedič, G, Petrovci 3,m-1204 MITSHUBISHI COLT, 1.3, 75 EM, letnik 90/12, ugodno prodam. Tei.: 23 502.m-i244 OPELKADETT 1,4 S, letnik 1990. registriran do 13. 4. 1996. prodam. Mladinska 30, Bakovci.m-1253 ZASTAVO 101 GLS prodam. Tel.: 57 362.m-1256 ZASTAVO 750, registrirano do 12/ 95, ugodno prodam. Tel,; 62 713.m-1265 LADO SAMARO 1500 S, s katalizatorjem, dodatno opremo in avtoradiom nujno prodam. Tel.: 60 S16.m-1266 MERCEDES 190 D 2.0, letnik 1988, brezhiben, prodam. Tel.: 32 373.m-I275 RENAULT 5 KAMPUS, letnik 1991, prodam. Tel.: 21 O4O.m-I278 ZASTAVO 750, vozno, neregistrirano, prodam. Tel.: 54 046, popoldan .m-1292 GOLF, letnik 1980, registriran do 1/ 96, prodam. Tel.: 79 004, dopoldne, Činč, Tomšičeva 1, Lendava,m-1293 živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisex - novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije, prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o,, po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastonj. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic Itiodstotni popust ali eno jarčico zastonj. Jarčice imajo vsa potrebna cepljenja, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.; 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Gos-ttina Železen, Beznovci, tel.: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galu-šak, Videm ob Ščavnici, tel,: 68 044 in Bistro Huber, Grad, tel.: 53 168. MLADE NESNICE, pasme hisez, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, tel.: 72 180. in pri Francu Moviinu, Petanjci 93c, pri mostu, tel.: 46 505. Za vsakih deset ena zastonj,m-396 PUJSKE prodam, Ttopovci, Jordan I8jn-120S KRAVO, staro 6 let, brejo 8 mesecev, in kosilnico >odžačanko<, dizelski motor s sedežem, ugodno prodam, Neradnovci 14,m-1216 PRAŠIČA za zakol, domače reje, okrog 180 kg, enoosno prikolico, traktorsko, domače izdelave, novo in dvobrazdni plug, 10-colni, Olt, prodam. Tel.: 65 65S.m-1218 TELICO, brejo 9 mesecev, kontrola A, prodam. Salamenci 64.m-! 220 KRAVO IN TELICO, brejo 8 in 7 mesecev, prodam. Marija Balažič, Gornja Bistrica 89, p. Crenšovci.m-1227 BELE PIŠČANCE za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo od 10. 4. Ceua 220 SIT za kg. Angela Srša, Veščica 36 pri Ljutomeru, tel.: 89 646jn-1237 3(LADE NESNICE lahko naročite po tel,: 82 401, Ugodno!m-1239 PERZIJSKEGA MUCA, starega 9 mesecev, z rodovnikom, prodam. Tei,: 79 O26.m-i273 posesti r i d. o. o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE Kupuj£re, FfiODAMre, ooDA/are, h/deukti., /SC£TE,..VS£VHSrE NEPREMIČNIN NE IZGUBLJAJTE ČASA IN DENARJA! o :K 3: FAX-TEL (069) 32322 A. HOVAKA 4. M. SOBOTA PARCELO za nadomestno gradnjo s približno 2 ha zemlje in 40 arov gozda prodam. Tel.: 31 531.m-1163 VINOGRAD v Dolini prodam. Dolina 35,ni-1195 ZDEtfEtf d.t EKPOItT • IMPORT 9.«. FInontni ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU, Oplomonrtifo svoj denar po zoto ugodni obnetnl meri In graiitoroena pramoetltvana poaojlla. P. E. MURSKA SOBOTA Arhitekte Novaka 4 Tot. -tetoteka: (069) 32848 HIŠO v 5. fazi, telefon, elektrika, blizu Sežane ali Nove Gorice prodam. Tel.: 061 614 255.m-l 187 TRAVNIK na Hotizi (Jula marof) prodam. Tel.; 45 249. m-1190 STANOVANJSKO HIŠO v Bakov-cih, 150 m2, komfortno, takoj vseljivo, velikost parcele 2100 m2, na mirni lokaciji prodamo. Dill, d.o.o., tel.: 32 322. STANOVANJSKO HIŠO v Radencih, ISO m2, montažno, opečna fasada, komfortno, takoj vseljivo, lepa in mirna lokacija, velikost parcele 850 m2, prodamo, Dill, d.o.o., tel,: 32 322.m-il9S interniarheting mHDi u euiiCM M aaMtiiett. iw»uuu << muDi u euiiCM M Kt, iw»uuu Sfefm Ve( lergRskih komHtiolhlitv lo dela t pravnimi esebomi na abrnollti Slnjnnk* in Prelunurjo. Za vsp^ nudima iimžimkI tedne Hpeslibe, delo je Itdiko luiii bonarnf no, Plača jestimuhiliviM. MIK IjulJpjnj. 21 f, KL: Ubt/n-41-HS, libM3-9b6N ENOSOBNO STANOVANJE, 38 m2, v Murski Soboti, Lendavska ulica, prodam. Tel.: 24 274,m-1202 MLAD PAR išče stanovanje v Murski Soboti, hiši ali bloku. Tel.: 21 957, g. Janez, vsak dan od 9. do 16. ure.m-1212 V centru mesta Murske Sobote ugodno prodamo dvosobno stanovanje. Tel.: 21 387, popoldan.m-1215 HIŠO z gospc^atskim poslopjem ter 1 ha parcelo, njiva, travnik, vinograd, prodam. Sebeborci I25.m-1217 GRADBENO PARCELO ob glavni cesti na Petanjcih prodam. Tel.: 46 738.m-I224 Razpisujemo javno dražbo za prodajo rabljenih In odpisanih osnovnih sredstev ter drobnega inventarja, ki bo n. 4.1995 ob 14.30 v Vučjl vasi 5b, Izklicna cena je 1.962.500 SIT, kupuje se po sistemu »videno -kupljeno«. Interesenti morajo položiti 10% varščino na ŽR 5010M20-271-00-03-80700-31014271 pri SlB, PE Ijatomer s pripisom »udeležba na dražbl». Ogled je možen 10. 4. med 14. in 15. uro. Informacije po tek; 87 262 - Modna konfekcija Hanžekovk. m-1325 2 MARIBOR , GtAVMTRGl7 UUBUANA Ll^ TRŽAŠKA 2 (OAIJ^OiZOK^ v taBood IM.-ZIA ob 16100 izv^ou TEČAJ ZA ZAČETNIKE VmtaDodtJ.-lZJ. ob 10.00■»vmio WORD FOR WINDOW5 6.0 Z« ^oditBe infornuB^e rms poklititc, potUS vam bomo btezpltfea katalog. Btezpoaelni Btujo možnost bnaptainlb tečajev. VSEUIVO DRUŽINSKO HIŠO v Petišovcih takoj prodam, PetiSovska ulica44,PetiSovci.teL:76 607.m-1234 prodM. Tel.£57 132. m-1261 HIŠO z dvoriščem v petišovski kolo- ........... ' ' niji prodam. Informacije: Petišovska 8, Petišovci.m-1235 STAREJŠO HIŠO z gospodarskim poslopjem in 40 arov zemljišča v Bučečovcih prodam. Tel.: 87 278, po 19. uri.m-1249 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti, 64 m2, prodam. Te!.: 21 538, po 17. uri. m-1259 VINOGRAD s 600 trsi na lepi položni sončni legi, s počitniško hišico ali brez nje, zelo ugodno prodam. Tei.: 76 791.ra-1260 GRADBENO PARCELO, 832 m2, na lepi lokaciji v Satahovcih št. 7, prodam. Tel.: 23 819, od 12. do 16. ure. m-1264 veCje stanovanje au manjšo HIŠO (tudi dvojčka) v Murski Soboti kupim. Te). 24 130. m-1234 ZAZIDALNO PARCELO, 43 arov, primerno tudi za vinograd, v Dolini, ob asfaltni cesti, prodam. Tel.: 32 852. m-1274 VINOGRAD v Lendavi dam zastonj v najem. Tel.: 70 641. m-1276 DVOSOBNO STANOVANJE v Kocljevi ulici 14/6 v Murski Soboti FENIKS, podjetje za finančne storitve, trženje in svetovanje. M. Sobota, do.o., Štefana Kovača 12, posreduje v prodajo naslednja stanovanja in zemljišče v Murski Soboti: 1. dvosobno stanovanje s površino 57,22 Lendavska 25, 2. trisobna stanovanje s površino 75,24 m\ Lendavska 23 a. Cena po dogovoru. V Ljntomeni: enosobno stanovanje s površino 28,94 na Ormoški 3, Ljutomer. Cena po dogovoru. V Gornji Radgoni: gostinski in poslovni prostori s površino 278 m2. Cena 350.000 DEM. PUtvički Vrh 33: stanovanjska hiša 5 površino 136 m’ in zemljišče s površino 3632 m^. Cena 92.000 DEM. V Krncih; 1. Njiva s površino 84,47 ara. 2. Vinograd s površino 7.19 ara in travnik s površino 6,36 ara. Zbiramo ponudbe za prodajo hale r Murski Soboti s površino 1.375 m^, cena 520.000 DEM na obroke. Iščemo garsonjero ali enosobno stanovanje v Murski Soboti. Zbiramo ponudbe za najem poslovnih prostorov v Murski Soboti, Bakovska 2, v pritličju. Cena 28 DEM, 1. in 2. nadstr. 26 DEM, klet 16 DEM, Plačljivo v tolarski protivrednosti na dan plačila po srednjem tečaju Banke Slovenije. Vse dodatne informacije na sedežu potljetja v Murski Soboti, Štefana Kovača 12 (drugo nadstropje) ali po telefonu 32 740 pri Bojanu Žuniču ali Slavici Gerenčer, m-1232 prodam. Tel.: 31 236, po 17. uri. m-1281 GRADBENO PARCELO, 20 arov, z gradbenim dovoljenjem za stanovanjsko gostinski objekt pri ben-cinski črpalki v Dolnjem Lakošu prodam. Te!.; 75 225, po 19, urijn-1290 DVOSOBNO KOMFORTNO STANOVANJE, preurejeno v dvoinpolsobno, v Murski Soboti, prodam. Tei.: 57 600 do 17. ure, zvečer pa 31 604.m-I294 NJIVO, 63 arov, na območju Lipa-Gančani, prodam za 5,000 DEM. Tel.; 31 47!.m-1295 kmetijska mehanizacija ŽITNI KOMBANJ Duro Bakovič M 770 z obema adapterjema, letnik 1988/89, prodam. Stefan Kuzma, Puževci 50, p. Bodonci, m-1222 TRAKTOR IMT 577 prodam. Tel,: 46 551,m-1228 DVOOSNE PRIKOLICE. 7 t, -zaboj 10,7 m3, 5 t - zaboj 9 m3, za 615.000 in 570.000 SIT in traktor Zetor 9540 (90 KS) in Pend 612 LS (125) prodam. Tel.; (069) 82 580, : 81 487. m-1236 MOTOKULTIVATOR GORENJE MUTA, letnik 1989, prodam. Informacije po 15. uri, Arnuš, Prešernova 17, Ljutomer, tel,; 82 109, m-1241 TRAKTOR STEVR, registriran do junija, prodam. Štefan Kustec, D. Bistrica 153 a. m-1250 KOMBANJ ZMAJ UNIVERZAL prodam. Kobilje 130. m-1252 TRAKTOR IMT 540, traktorsko škropilnico, predsetvenik (kultivator), trosilnik umetnega gnoja in drobilnik za koruzozelo ugodno prodam. Tel.: 46 44O.m-1255 KOMBANJ DEUTZ FAR 1300 in kombanj Zmaj 133 ugodno prodam. Tel.: 70 153 ali Matija Litrop, Sodar-ska 11, Črenšovci. m-1257 BRANE, tridelne, znamke Le mit, dobro ohranjene, prodam. Dokle-Žovje, Glavna ulica 80.m-1258 DVOBRAZDNI OBRTAČALNI PLUG, 12-coIni, znamke Batuje, K 0MBAN J ZMAJ 133 in kombanj Zmaj 141 z adapterjem prodam. Izidor Vučak, Beznovci 49, tel.: 49 I O21.ni-1262 I TRACNI OBRAČALNIK, malo rab-Ijen, prodam. V račun vzamem dvo- I redno sejalnico za koruzo. Tel.: 62 . 094, zvečer, m-1267 C TROSILNIK UMETNEGA GNOJI- I LA VIKON ali TG 420 Žalec pr o- I dam. Brezovci 20, p, Puconci.m-1279 OBRAČALNIK prodam. Krajna 1, Tišina, m-1280 RTV SERVIS TRGOVINA TWIST Jože Vršič, Trstenjakova 42, tel.: 22 022. Prodaja in garancijski servis izdel-kov: PHILIPS, GRUNDIG, SCHNEIDER, SILVA, TEC, UNITEC, Gold Star, TELEFUNKEN, - TVB-aparati od 38,900 - 9 vrst glasbenih stolpov od 18.620 - radiokasetofoni od 2.799 - videorekordeni 49.650 Marijana r nOAEDIVER «*dv»f*lztn9 ODPRAVITE PLEŠAVO8T ZA VSBIEJ UPOHAIR —SVETOVNI HIT Stegne 27 M.tOSI/STISTS razno ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK. 4 elektrika + 2 plin, zamrzovalno skrinjo, 2001, in šivalni stroj Singer, prodam. Tel.: 22 135. m-928 VINO, cepljeno, 150 SIT, prodam. Ivanove! 39 a, tel,; 54 081,m-1197 SATELITSKO ANTENO, dobro ohranjeno, prodam. Lipovci 183, tei.: 42 125. m-1199 SENO IN SLAMO v balah prodam, Hotiza, tel,: 76 033, m-1219 SPALNICO, staro pet let, kompletno, prodam za 60,000 SIT, Mo^ost plačila na štiri obroke. Tel.: 88 223. m-1240 SENO prodam. Stanko Puhan, Vuč-ja gomila 25. m-lZ43 STREŠNO OPEKO, dvojni zarez-nik, 2400 kom, prodam. Tel.: 87 867.m-1251 Preklici Preklknjem veljavnost hranilne knjižice št. 07472-4, izdane pri HKS Panonka M. Sobote. Štefan Sedoitja, Tešanorci 82. 01-1254 OPEKO MODUL, 3000 kosov, prodam. Daniel Nedelko, Gomilice 136. m-1263 PRIKOLICO ZA AVTO in trajno-žamo peč prodam. Petanjci 76, tel.: 46 572.m-1277 REGAL in sedežno garnituro za dnevno sobo ugodno prodam. Tel,; (062) 772 264 ali (069) 31 232.m-1282 Preklic! Preklic njem veljavnost zaključnega spričevala, izdanega na Gostinski ŠoU v Radencih lete 1974. MaijanHolec, Tešanovc i 34.ni-1283 KAVČ, dva fotelja, dodatno peč in mati bojler ugodno prodam. Tel.: 24 493.m-1284 OZVOČENJE, 2x200 W, z dvojnim efektom in aktivno »skretnico«, prodam. Tel.: 56 OlO.m-1289 DRVA za kutojavo prodam. Tel.: 76 683.m-1291 delo ZAPOSLIMO DEKLE s prakso ali brez nje za strežbo v okrepčevalnici. orczDje zasiiezoo vuaiepccvainici. Stanovanje in hrana preskrbljena. Tel.: 53 O66.m-1226 IŠČEM DELO NA KMETIJI, Mirko Prelog. Dom Lukavci, p. Križevci pri Ljutomeru.m-1230 VARSTVO za enoletnega otroka v Radencih od septembra dalje iščem. Tel.: (062) 710 081.m-1233 ZAPOSLITEV dobi dekle, ki jo veseli delo v gostinstvu oz. bistroju. Za hrano in stanovanje poskrbljeno. Informacije po tel.: (063)893109 ali mobitel 0609 613 070. m-1238 storitve STROJNI OMETI IN TLAKOVANJE DVORIŠČ. JAKOB, tel.; 23 278. in-946 SATELITSKI SISTEMI: Pace. Mas-pro, EchoStar... Multichoise zastopstvo fdmnet, paket dekoder in kartica na 12 čekov. Samo najbo^še za vas pri nas. LC SAT, tel.: 77 367. ni-958 VZROK, da dajem oglas, je. da se bom preselil iz Maribora v okolico Ljutomera (Mala Nedelja). Opravljam vsa keramična dela in polagam marmor. Tel.: 062 411 566, od 20. do 21. ure. m-1191 KERAMICARSTVO MARJAN TITAN zaposli samostojnega kerami-čarja. Renkovci 160.m-1272 NAREDIMO VAM PODSTREŠNO STANOVANJE z mavčnimi ploščami programa Knauf. Mizarski servis Fenx. tel.: 57 032. m-I285 DEKLE z veseljem do dela v bistroju zaposlimo. Tel.: 26 087, od 19. do 20. ure. ml294 ?1 |e w Alk TT 00852-1 72-66-644 a ■ F Življenju le skrb in delo si poznal, I sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin, ZAHVALA Po dolgotr^ni bolezni nas jev 65. letu zapustil dragi mož, o&, tast, stari oče, brat in sorodnik Ludvik Šeruga iz Pečarovec 92 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedo®, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, vence, sveče in za sv, maše pa tudi vsem, ki ste na® izrekli pisno in ustno sožalje. Posebna hvala g, župniku Francu Režonji za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g- Hele® Hajdinjak za besede slovesa in pogrcbniStvu Banfi. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih kakorkou pomagali, in hvala vsem, ki ste ga pospremili na ujego’™ zadnji poti. Žalujoči vsi j^egovi ZAHVALA V 69. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče in brat Jožef Sadi VL Serdice 1$ Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste na® težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, sveče ter tA F maše, izrekli sožalje in ga v velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna hvala dr. Neradu, zdravnikom in osebju bolnisii^ internega oddelka, splošni bolnišnici in kolektivu kuhiUI®' Lepa hvala družinama Gaber - Škodnik in Turha, GD Serdica in drugim gasilcem; g. župniku VoroSu za 1«P pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in govornat’ g. Francu Hajdinjaku za poslovilne besede ob odprt«® grobu. Vsem Se enkrat - hvala! Žalnjoil vsi, ki smo ga imeli vadi J I Kot slana vzame žlahtni cvet, tako omahnilo je tvoje srce, tlilna, večni svet. Pomladne rože so zacvetele, vse se vrnilo - 5?^^ ptički bodo prileteli, s ie tebe, dragi Darko, nikoli več tte V življenju vsakega osrečiti st znal, S: r , I l£ pred usoda kruto nemočen si I ZAHVALA v cvetu mladosti, komaj v 23. starosti, nas je mnogo prezgo*™^ zapustil naš dragi sin, brat, vnuK nečak P h* Darko Lackoi’1^ iz Beltinec Ob boleči in nenadomestljivi Izgubi našega dragega iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter vsem tistim, ki ste nam v teh težkih priskočili na pomoč, nas tolažili, izrekli ustna alt pisna darovati vence, cvetje, za svete maše ali v dobrodelne t ter vsem, ki ste našega Darka v lalco velikem Številu pospr«" njegovemu mnogo preranemu zadnjemu počitku. Prisrčna hvala njegovim sošolcem iz Višje varnostne Ljubljam, posebej hvala g, dekanu Drssanjju. Hvala mlac in mladinkam iz Beltinec, posebno gasilcem iz okoliških vasi. Prisrčna hvala g. Lebarju za ganljive pos®*^ 10 besede. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za tet sosedi Ciliki in Martinu za vsestransko pomoč. vsem zaposlenim pri očetu, ki so nam pomagali in Hvala tudi maminim sodelavcem, zaposlenim v VVO M® žalostinke, Ismena hvala družini Štefana Pintariča iz Sobota, posebej še enoti v Beltincih. Vsem in vsakemu posebej Se enkrat - iskrena hvaial Beltinci, 28, 3, 1995 Globoko iilnjoči: mama, oče, sestra Ivanka, stara maD* drugo sorodstvo i> ute Minili so prehitro tepi dnevi s ■ AlB .ibbcd- ;2 DARKO lizdai' ostali so le grenki spomihi ko te ni. I i i f I ____23 I 6. aprila 1995 1 Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa Žalost srce trga, solza lije iz oči, dom Je prazen in otožen, ker te več med nami ni. ZAHVALA V 80. letu nas je zapustil dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast in brat Ad grob pa križ lesen mi zasadite, naj vere, upanja znamenje bo in le pogostokrat se vanj ozrite, t 1 I J I h I Štefan Cigan iz Dolnje Bistrice Iskrena hvala vsem, ki ste ga spremljali na njegovi zadnji poti. ^hjoči vsi njegovi, ki smo ga imeli radi Tiho in brez slovesa nas je v 56, letu zapustil dragi mož in oče (F. Ks. Meško) ZAHVALA naj pat domov vam gor v nebo. Ivan Jerebic iz Žižkov Ob nenadomestljivi in boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, prijateljem in sosedom, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje. sveče in sv. maše. Hvala g. kaplanu za tolažilne besede, pevcem za lliom -----— - , . ad 5 mesecev do 500.000 SIT od 500.001 SIT nad 6 mesecev do 100.000 SIT od 100.001 do 500.000 SJT od 500.001 SIT nad 9 meeecev do 500.000 SIT od 500.001 SIT nad 12 mesecev do 60.000 SIT od 80 001 SIT 60% OD n 50% OD R n+1% R+12% R + 25% OM 0,30*5* 0.25'i 0.5554 1.44% 2.36% iA- i'"-. ri- — rt M — obrestna mera meeečt^B___ R+1 % R + 2% R + 5,5% A + 5,S5% R + 6.4% n+6,5% R + 5.95% R + 6,4% R+S,5% R + 6% R + 6,45% R + 6,9% R + 6% R+6,45% R + 6,9% R’6,45% R-6,9% Rt 7.1% R + 7,55% R + 8% R + 7,55% B + 8% R + 6.9% R + 9.3% 0,68% 0,66% 0,94% 0,96% 1,01% 0,94% 0,98% 1,01% 0,94% 0.98% 1,02% 1,06% 0.98% 1,02% 1,05% 1,02% 1,05% 1,07% 1,10% 1.14* 1 10* 1.14* 1,21% 1.24%^ It; 1» 0!^ 1" lil ijj’ .42?. KMEHJSKA SVETOVALNA SLUŽBA ZA POMURJE ŽIVINOREJSKO VETERINARSKI ZAVOD MORSKA SOBOTA april 1995 KmETMSKR PRNORRmA NASVETI I K b 1 f i-j •s; ii J' 'T 4. l' ■ • v IV v tl 4^ A S I 1-. i I ? V. majf;>Anor£km» Pred vami je spomladanska številka Vestnikove priloge Kmetijska panorama, ki je že tradicionalna, vendar tokrat nekoliko drugačna. V prejšnjih tovrstnih prilogah smo se bolj ali manj omejevali na strokovne nasvete, pričujoča priloga pa je bolj razvojna in strateška. Obravnava namreč nekatera področja, ki so bila doslej morda nekoliko odrinjena. Tudi v pomurskem kmetijstvu osnovni problemi izhajajo iz majhnosti kmetij, ki lastnikom in tistim, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, ob tradicionalni kmetijski proizvodnji ne dajejo dovolj dohodka in jih ne izenačujejo z drugimi kategorijami prebivalstva. Kako dosegati večji dohodek na teh kmetijah in kako poceniti stroške pridelave, je bilo osnovno vodilo pri pripravi tokratne Kmetijske panorame. Upamo, da nam je vsaj delno uspeli odgovoriti. Če boste ob prebiranju prispevkov tudi sami dobili kakšno idejo, je nas cilj dosežen. Iz vsebine: 3 6 9 11 12 13 14 17 19 20 21 22 23 24 Kako izboljšati velikostno sestavo kmetij? Razdrobljena posestna sestava kmetij v Sloveniji je največja ovira za učinkovitejše in gospodarsko uspešnejše pridelovanje. Prispevek skuša na posameznih primerih prikazati, pri kateri velikosti kmetije lahko le-ta dosega sorazmeren dohodek z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. Majhnost kmetij omejuje Majhnost kmetij omejevalno vpliva tudi na kolobar v poljedelstvu. Poljedelstvo je pri nas v glavnem dopolnilna dejavnost govedoreji, zato je setvena sestava prilagojena, kolobar pa največkrat poenostavljen in zožen. Je v Pomurju dovolj govedi? Razlika med trenutnim številom Živah, njihovo proizvodnjo in izkoriščenostjo travinja je zelo velika. Izkoriščenost je tačas komaj 42-odstotna, ker 50 odstotkov krav v zimskem obdobju krmimo s koruzno silažo, pa je izkoriščenost še nižja. Koze m ovce Predvsem na nekaterih slabših legah v Pomurju opažamo, da je veliko travnikov in pašnikov zanemarjenih, marsikje jih zarašča celo grmičevje. Ta zanemarjena območja bo potrebno ponovno vldjučiti v kmetijsko pridelavo, reja drobnice pa ima prednost pred govedorejo. Prodaja proizvodov in storitev Zaradi majhnosti kmetij si bodo morale le-te iskati dodatne vire dohodka na kmetiji ali zunaj nje, V preteklosti so se ponekod ukvarjali Z domačo obrtjo, ki je ponekod prerasla potrebe kmetije in tudi zdaj se na nekaterih kmetijah odločajo za dopolnilne dejavnosti. Vrtnine kot dopolnilna dejavnost Pridelava vrtnin je lahko ena od dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Možnosti za to so, vendar ne za vse. Pri načrtovanju pridelave je potrebno upoštevati agroekološke razmere, saj sta omejujoča predvsem temperatura in vlaga, zanemariti pa ne smemo tudi možnosti prodaje. Različne poti neposredne prodaje Ena od možnih poti prodaje kmetijskih pridelkov je neposredna prodaja, pri kateri izključimo posrednike. Možnosti neposredne prodaje sta dve: prvič, da kupce pritegnemo v bližino kmetije, in drugič, da proizvod pripeljemo v bližino kupca. Za pocenitev kmetijske pridelave Vse težave v kmetijski pridelavi izhajajo iz majhne posestne sestave naših kmetij, kar draži pridelavo. Dohodek večine slovenskih kmetij je zato na ravni, ki mladih ne spodbuja, da bi ostajali na njih. S smotrnim opremljanjem kmetij s kmetijsko mehanizacijo je možno dodobra poceniti stroške pridelave. Ohraniti naravno ravnovesje Naravi prijazna pridelava čedalje bolj pridobiva pomen in o ekološki pridelavi razmišljajo tudi vinogradniki. Pojem ekološko vinogradništvo pomeni pridelavo grozdja na naravi prijazen način in s sredstvi, ki ohranjajo naravno ravnovesje ter ne onesnažujejo okolja. Prostor za hrambo in predelavo Marsikateri vinogradnik se pri gradnji vinske kleti ukvarja z vprašanjem, kako veliko klet naj zgradi. To je seveda odvisno od površine vinograda in količine vina. Nekaj primerov je obdelanih v tem prispevku. Kako izboljšati kakovost krme s travnikov? Analize krme na območju Pomurja opozarjajo na slabo kakovost. Ker je voluminozna krma osnova v prehrani prežvekovalcev, mora biti cilj vsake kmetije, da izboljša kakovost krme s travnikov. Norveški soliter - mineralno dušično gnojilo Herbicidi za širokolistne plevele v žitih Strune, škodljivec na naših pobih Lastnosti koruznih hibridov 25 Sladkorna pesa v strokovnem prispevku strokovnjaki Tovarne sladkorja Ormož pišejo o tehnologiji pridelovanja sladkorne pese od priprave tal, zatiranja plevelov, škodljivcev in bolezni do spravila. S prispevki v Kroeiijski panorami sodelujejo sirolcovnjakl kmetijske svetovalne sluibe. UfediJ:Ludvik Kovač, lektoriral# Nevenka Emr. obliicvai Robert J. Kovač 1 Kmt^tijska panorama J Dohodkovni vidiki velikostne strukture kmetij v Sloveniji Kako izboljšati velikostno sestavo kmetij? Urodna pojasnila Razdrobljena posestna struktura kmetij r Sloveniji je poglavitna ovira za boljšo učinkovitost in gospodarsko uspešnost pridelovanja. Poslovni izid, ki najbolje pojasnjuje položaj razvojne možnosti kmetije, je dohodek. V prispevku želimo analizirati vzroke za težavni dohodkovni položaj Itme-tij ter prikazati, pri kateri velikosti kmetij bi bilo pri različnih proizvodnih usmeritvah in sedanjih cenovnih razmerjih mogoče dosegati paritetni dohodek z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. V ta namen smo izdelali modele tržne poljedelske, govedorejske, prašičerejske in sadjarske kmetije in pri različnih velikostih prikazali gibanje porabe delovnega časa, stalnih stroškov in dohodka. Metodologija izračunavanja dohodka Na večini naših kmetij je struktura proizvodnje izredno pisana. Za prispevek smo kljub temu izdelali modele specializiranih kmetij, kajti le tako je med njimi mogoča primeijava. Kmetija je splet številnih med seboj odvisnih dejavnikov, zato je gospodarjenje nujno potrebno obravnavati celostno. Med pridelki so nekateri tržnega značaja, drogi pa namenjeni reprodukciji. Slednji neposredno ne dajejo prihodka, lahko pa jih obravnavamo kot stroške tržnih pridelkov (npr. doma pridelana krma je strošek prireje mleka in mesa). Težavo pri celostnem obravnavanju gospodarjenja predstavljajo stroški, kijih ne moremo vselej nepristransko porazdeliti med različne pridelke. Taki so predvsem stroški osnovnih sredstev (npr. amortizacija mehanizacije. katere raba je alternativna) in splošni stroški. Posebno pozornost zahteva obravnavanje stroškov delovne sile. Iz razlogov, ki smo jih že omenili, je profesionalni kmetiji pomembnejši skupni doseženi dohodek kot pa dohodek na uro porabljenega delovnega časa. Skupni dohodek je neodvisen od kalkulativnih stroškov dela, poleg tega pa je stroške dela na kmetiji zelo težko oceniti. Metoda, ki upošteva zgolj stroške, ki jih je mogoče neposredno pripisati določenemu pridelku, je t.i. metoda vrednotenja po spremenljivih stroških. Vrsta poslovnega izida, na katerem temelji primeijava med različnimi pridelki, je razlika med prihodkom in spremenljivimi stroški. Po veljavni ekonomski terminologiji (Slovenski računovodski standardi) je to prispevek za kritje stalnih stroškov in dobička. Pri nas se je v praksi namesto dolgega uveljavil kar krajši izraz pokritje. Metoda vrednotenja po spremenljivih stroških za posamezen pridelek ni celostna, v relativnih razmerjih med njimi pa najbolj stvarna. Njena prednost je v celostnem obravnavaju gospodarjenja na kmetiji in v enostavnosti. Za izračun dohodkovnega položaja kmetij smo uporabili katalog kalkulacij kmetijskih pridelkov, ki jih pripravlja skupina kmetijskih svetovalcev - specialistov za gospodarjenje in ki so izdelane po metodi pokritja. V tem katalogu so kot spremenljivi stroški obravnavani stroški: za semena, kupljena gnojila, sredstva za varstvo rastlin, gorivo, mazivo, električno energijo, zaboje, vrvice, spremenljive stroške domače in kupljene krme, zdravila, zavarovanje pridelka in živine, najeto delovno silo, najete strojne storitve in druge storitve, tekoče vzdrževanje osnovnih sredstev in podobno. Po tej metodi so kot spremenljivi stroški obravnavani tudi tisti, ki nastajajo za obnovo nasada in osnovne črede, čeprav z obojim prispevamo k povečanju oziroma obnavljanju osnovnih sredstev. Za obstoječo ali načrtovano strukturo proizvodnje je enostavno ugotoviti skupni pričakovani prihodek, prav tako skupne spremenljive stroške, razlika med njimi pa predstavlja skupno pokritje. V pokritju so vsebovani stalni stroški ter dohodek od kmetovanja. To je že dejansko doseženi skupni dohodek družine. Pri modelnih kmetijah ga je potrebno le še primerjati s paritetnim dohodkom v drugih gospodarskih dejavnostih. V modelnih izračunih smo kot potrebno veliko Steli kmetijo, kizago-tavlja dohodek vsaj eni polnovredni delovni moči (PDM), kajti to je navsezadnje tudi pogoj za profesionalizacijo kmetovanja in zagotavljanje preživetja družine. Kot polno zaposlenost smo Steli 2184 ur letno, kar je bil v preteklem letu normativni obseg dela. Izračun paritetnega dohodka je povzet po metodologiji Kmetijskega inštituta in je enak neto dohodku v gospodarstvu in prispevku za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je izenačen s prispevkom v gospodarstvu. Po tej metodi izračunan paritetni dohodek je znašal v letu 1993 9129 DEM oziroma 761 DEM/mesec. Druge stroške in dajatve modelnih kmetij smo ocenili: liste, ki so odvi- sni od površine kmetijskih zemljišč (davek na katastrski dohodek, obvezno zdravstveno zavarovanje), tiste, ki so vezani na uro dela (malica, delovna obleka in obutevter stroške, ki niso odvisni od velikosti kmetije in obsega dela (strokovna literatura, izobraževanje ...). V izračunih so uporabljene cene iz septembra 1993, Zaradi nihanja cen živine so te izjemoma povprečne cene v letu 1993. Vse cene smo preračunali v nemške marke po srednjem tečaju Banke Slovenije v omenjenem obdobju. V vseh modelih je izhodišče površina kmetijskih zemljišč v uporabi. Ob spreminjanju površine kmetijskih zemljišč smo opazovali višino pokritja, stalne stroške, dohodek in porabo delovnega časa. Prikazali smo, kako vpliva površina kmetijskih zemljišč na doseženi dohodek, ki smo ga primeijali s paritetnim dohodkom, dejansko porabo delovnega časa pa smo primerjali z razpoložljivim delom na kmetiji (1 PDM). Modeli kmetij različnih proizvodnih usmeritev Poljedelska kmetija Predpostavili smo modelno poljedelsko kmetijo, ki prideluje samo tržne poljščine. Takih kmetij je v Sloveniji zelo malo, več je majhnih dopolnilnih kmetij, ki ob nekmetijski zaposlitvi pridelujejo delovno manj intenzivne poljščine. Ta model kmetije smo oblikovali zaradi možnosti razvoja profesionalnih tržnih poljedelskih kmetij v severovzhodni Sloveniji, poleg tega pa omogoča oceno stroškov pridelave krme za živino. V kolobarju smo predvideli setev štirih tržnih poljščin: pšenice (1/3), koruze za zrno (1/3), sladkorne pese (1/6) in merkantilnega krompirja (1/6). Na majhnih kmetijah običajno sejejo več delovno intenzivnih poljščin, ker razpolagajo z dovolj delovne sile, velike kmetije in družbena posestva pa nasprotno sejejo več delovno ekstenzivnih poljščin. Zaradi poenostavitve modela smo predvideli enak kolobar ne glede na velikost kmetije. Pokritja na ha pri posameznih poljščinah so naslednja: koruza 136 DEM (pri pridelku 8000 kg/ha suhe koruze), pšenica 343 DEM (pri pridelku 5000 kg/ha), sladkorna pesa 1859 DEM(pri pridelku 45000 kg /ha) in krompir 1332 DEM (pri pridelku 25000 kg/ha). Povprečno pokritje na ha predvidenega kolobarja znaša 692 DEM. Naj višje pokritje na uro dela dosežemo pri sladkorni pesi, sledijo pšenica, kompir in koruza. Zaradi nizkih odkupnih cen so zelo neugodni ekonomski rezultati pri pridelovanju krompirja in koruze. Slika 1: Pokritje in stalni stroški v DEM/mesec ter ure ročnega dela pri različnih površinah njiv poljedelske kmetije 12000 10000 aooo i s > u 6000 4000 20CO -I 0 3 L«9«rt^ Pokritju M •treski t HKB' Stom*»troiki 2 D«lo I ■eooo I -500 t-4000 -»00 I 9 15 2t 27 .rt***" 33 han|k Mlin""" — 2000 .-lOOC 0 39 45 Sl 57 I t Spremenljivi stroški na ha kmetijske zemlje se z večanjem kmetije zelo malo spreminjajo, zato smo ne glede na velikost predpostavili enako pokritje na ha. Skupno pokritje se torej z velikostjo sorazmerno povečuje. Povsem drugače je s stalnimi stroški mehanizacije, ki so odvisni od velikosti kmetije. Ob pomanjkanju zanesljivih podatkov o obremenjenosti 4 l^>neXl>&ksL i»£Lnorsk. Kjiv* 0 -T' 3 B I 5 10 10 n 9 10 3S 12 ”17 48 15 14 S8 IB 17 6B I f I 21 19 77 “i---- 24 22 87 27 30 34 97 33 27 ica 39 a- “T M 31 42 34 ■-»00 ,1-4(100 1-3000 I -2XXI I ‘-1000 I -J-D 45 36 116 126 136 145 i 1 v letu 1993 je bilo povprečno pokritje na plemensko svinjo 626 DEM in na prašiča pitanca 80 DEM (200 DEM/ stojišče). Tudi pri prašiče-rejski kmetiji je pokritje na ha enako ne glede na obseg dejavnosti. Stalne stroške smo ocenili za različne velikosti, stroške amortizacije in oceno dela za posamezno velikost obrata smo povzeli po PFINGSTER, H, Rezultati so prikazani na sliki 3. Vidimo, da je le v prašičereji velika razlika med krivuljo pokritja in krivuljo stalnih stroškov. Kmetije dosežejo paritetni dohodek že pri 7,5 ha njiv, pri tem redijo povprečno 11,5 plemenske svinje in imajo 74 stojišč za pitance. Na modelni kombinirani prašičerejski kmetiji je polna zaposlenost za eno PDM dosežena pri 15 ha. Cenovna razmerja so v letošnjem letu prašičereji nekoliko manj naklonjena, vendar je stanje še vedno zadovoljivo. Sadjarska kmetija Za modelno sadjarsko kmetijo smo predvideli, da goji jablane, ki sodijo med delovno najbolj intenzivne sadne vrste. V nasadu je 2530 dreves na ha, vzgojna oblika dreves pa je vitko vreteno. Tako zasnovani intenzivni jablanovi nasadi so pri nas naj pogostejši. Pri izračunih smo upoštevali petnajstletno Življenjsko dobo, doba rodnosti paje trinajst let. Povprečni pridelek v rodnem letu je 30000 kg jabolk na ha. Podatki so povzeti po magistrski nalogi T. STRNIŠA, ki je v pripravi, ter prirejeni drugim modelnim kmetijam. Izračuni pokritja veljajo za povprečno leto v vsej življenjski dobi. V lanskem letu smo pri pridelavi jabolk dosegli pokritje 6404 DEM na ha. Z velikostjo sadovnjaka se pokritje na ha spreminja, ker se z večanjem sadovnjaka povečuje delež najete delovne sile pri spravilu pridelka, kar je obravnavano kot spremenljivi strošek. Družina lahko sama obere pridelek do ha velikega sadovnjaka. S povečevanjem nasada se zmanjšujejo stroški amortizacije nasada na ha, ker se stroški za ograjo ne povečujejo sorazmerno s površino, vendarje ta vpliv v celotnih stroških majhen. Od preostalih postavk v pokritju na ha se z večanjem nasada spreminjajo še stalni stroški strojev. Naše izhodišče namreč sadjarstvo obravnava kot dopolnilno dejavnost, kot je na naših kmetijah tudi v resnici najpogosteje. Nasad je oskrbovan s traktorjem, ki ga na kmetiji uporabljajo tudi pri drugih dejavnostih. Zato pri izračunu stroškov strojev predvidevamo optimalno izkoriščenost traktorja, delež stalnih stroškov traktorja, ki ga pripisujemo pridelavi jabolk, pa je odvisen od števila ur, opravljenih pri pridelavi jabolk. Zato del stalnih stroškov strojev, ki se nanaša na traktor, sorazmerno narašča s površino nasada. Prav tako velja za traktorsko prikolico. Specialni sadjarski traktorski priključki pa se v našem modelu uporabljajo samo pri pridelavi jabolk. Skupni stalni stroški teh priključkov se ne spreminjajo z večanjem nasada, pač pa se zmanjšujejo na enoto površine. Poraba delovnega časa na ha se z večanjem nasada zelo malo spreminja. Nekoliko pada le poraba ročnega dela s stroji, vendarje delež tega dela v skupni porabi delovnega časa le nekaj odstoten. Z večanjem nasada se zmanjšuje delež domačega ročnega dela na ha, povečuje pa se delež najetega. Za dosego paritetnega dohodka potrebuje kmetija 3,4 ha jablanovih nasadov. Polna zaposlitev ene PDM je dosežena na 5,1 ha. Po podatkih Kmetijske svetovalne službe ugotavljamo, daje povprečna velikost intenzivnih jab)anovih nasadov v SIovenij’i Je približno 1 ha in daje med vsemi kmetijami, ki pridelujejo jabolka v intenzivnih nasadih, Je 5% takih, ki imajo dovolj nasadov za doseganje paritetnega dohodka, V modelu predvideni pridelek je višji od povprečnega in ga dosegajo le boljši pridelovalci. V lanskem letu so bile odkupne cene slabše kot v preteklih letih. Slika 4: Pokritje in stalni stroški DEM/mesec ter poraba ur ročnega dela pri različnih velikosti sadovnjaka 12000 ’-6000 TOOOO - -sooo I > g 9000 9000 - 4000 I 2000 - D Poktriffl Stek« itrotiu -»m-«- D*? 1 2 3 5 O e ha aadovnjika -4000 ( •-3000 - 2000 W-"“ ’-1000 9 t-0 10 i i i i Možnost ustvarjanja višjega dohodka na ha je v delovno intenzivnejših nasadih s povečano gostoto dreves na ha, ki so se tudi pri nas začeli vse bolj uveljavljati. Večja je še vrzel pri povezovanju pridelovalcev za organiziran nastop na trgu in uveljavljanju blagovne znamke za kvaliteto pridelka, za kar so v Sloveniji dobre naravne razmere pridelovanja. Komentar Neugodna posestna struktura slovenskih kmetij je poglavitni omejitveni dejavnik za povečanje storilnosti, zmanjševanje stroškov pridelave in doseganje paritetnega dohodka vsaj za enega zaposlenega. Tolikšen dohodek bi omogočal profesionalizacijo kmetovanja ter zagotavljal dohodek družini, V prispevku smo želeli proučiti, pri kateri velikosti kmetije (izražene v površini kmetijskih zemljišč) bi kmetije različnih proizvodnih usmeritev ob sedanjih cenovnih razmerjih dosegale paritetni dohodek z drugimi gospodarskimi dejavnostmi. V ta namen smo izdelali modele tržne poljedelske, govedorejske, prašičerejske in sadjarske kmetije. Specializirane kmetije so v Sloveniji sicer redkost, vendarje takšna poenostavitev nujna za proučevanje ekonomske uspešnosti posameznih usmeritev. Analizo in primerjavo med usmeritvami smo izdelali po metodi vrednotenja po spremenljivih stroških z izračunom pokritja. Pri tem smo bili pozorni na stalne stroške mehanizacije in drugih osnovnih sredstev, ki se z večanjem obsega pridelave na enoto površine praviloma zmanjšujejo, V odvisnosti od velikosti kmetije se spreminja tudi delovna storilnost na ha, kar smo upoštevali pri ugotavljanju velikosti, ki zagotavlja eni PDM polno zaposlitev. Ugotovili smo, da delovno ekstenzivna poljedelska pridelava ob predpostavljenem kolobarju in doseženem pridelku zagotavlja paritetni dohodek v primeru optimalne izkoriščenosti mehanizacije šele pri 57 ha njiv, v primeru spreminjajočih se stroškov strojev pa do proučevane velikosti {60 ha) paritetnega dohodka ne doseže. Stalni stroški strojev so celo do velikosti 33 ha višji od pokritja, kar pomeni, da dohodka sploh ne dosegajo. Polna za p osle n o st je dosežena pri 48 ha. Omejene možnosti povečanja dohodka so v intenziviranju pridelave, predvsem pa v delovanju strojnih krožkov. Želj ena velikost poljedelske kmetije se zdi nedosegljivo daleč od realnosti, izjema so le družbene posesti. Zelo kritično je tudi stanje v govedoreji. Modelna kmetija redi krave za mleko in meso, ekonomski rezultati pa so prav pri slednjem najslabši, Kljub delovni intenzivnosti, polna zaposlenost ene PDM je dosežena pri 9 ha, kmetije paritetnega dohodka ob tehnoloških predpostavkah do proučevane velikosti ne dosegajo. Celo do 39 ha kmetijskih zemljišč so stalni stroški večji od pokritja. Govedorejska in poljedelska kmetija v sedanjih razmerah črpa dohodek iz sredstev za amortizacijo, kar se že kaže v zmanjševanju prireje, v vsej razsežnosti pa se bo pokazalo, ko bo za reprodukcijo potrebno investirati v nova osnovna sredstva. 6 It mu Nekoliko boljši je ekonomski položaj v prašičereji. Paritetni dohodek kmetije dosežejo pri 7,5 ha, kar je manj od velikosti za polno zaposlenost ene PDM (15 ha). Vendar je tudi prašičerejskih kmetij s tolikšnim obsegom reje trenutno zelo malo. Zaradi cenene kupljene krme obstaja nevarnost povečanja števila GVŽ/ha čez ekološko sprejemljivo koncentracijo. Odkupne cene sadja so se v zadnjih dveh letih močno znižale, tako da je tudi v sadjarstvu stanje nezavidljivo. Kmetije bi potrebovale 3,4 ha intenzivnega jablanovega nasada, polno zaposlenost pa bi dosegle pri 5,1 ha. V nasadih večjih od 1 ha je namreč delež najetega dela vse večji. Rezerve so še v delovno bolj intenzivnih gostih nasadih in v povezovanju pridelovalcev za učinkovitejše trženje. Ciljne velikosti vseh kmetij so daleč od realnosti, najbolj v poljedelstvu, najmanj trenutno v prašičereji. Ob počasnih strukturnih spremembah in povezovanju v mednarodne integracijeje prihodnost slovenskega kmetijstva skrb zbujajoča. Možnosti za povečevanje dohodka z intenzivi ranjem so omejene, tudi s cenovno politiko ni mogoče računati na izboljšanje, V povezovanju z GATT-om imamo Se največ neizkoriščenih možnosti v neposredni državni podpori kmetijstvu: direktnih plačilih, strukturnih prilagoditvah, ekoloških programih, pomoči manj razvitim regijam in podobno, V obstoječih razmerah lahko pričakujemo še nadaljnje opuščanje pridelave, predvsem na mdnj zanimivih območjih, ne-specializirano pridelavo in obstoj majhnih dopolnilnih kmetij, ki niso vezane na ekonomske kriterije. (Povzetek referata na K, tradicionalnem posvetu kmetijske svetovalne službe z naslovom »Kako izboljšati posestno strukturo v Sloveniji* , Bled, 21. in 22. novembra 1994, Avtorji referata Damjan JERIC, Neva PAJNTAR, Tanja STRNIŠA) Referat skrajšal in priredil: Datpjan Jerič, dipl.inž. kmet., kmetijska svetovalna služba za Pomurje Vpliv velikosti zemljišč na tehnologije pridelave poljščin in pestrost kolobarja Majhnost kmetij omejuje Med stalno rastočimi potrebami je nekaj takih, ki so za naše življenje nujne. To je predvsem prehrana, njej velja prva skrb v zgodovini človeškega razvoja. Človek je neusmiljeno posege) v živo prirodo, uničil mnoge rastlinske in živalske združbe, da bi razširil tiste vrste, ki mu dajejo največ dobre hrane. Jože SPANRING: Kolobar, 1995, str. 3. Za Slovenijo značilna majhnost kmetij in razdrobljenost obdelovalne zemlje dajeta videz pestrosti in prenaseljenosti. Tako stanje je mogoče ugodno s socialnega in naravovarstvenega vidika in neugodno s tržno ekon Omskega. Majhnost kmetij neugodno vpliva na strukturo, intenzivnost in poduktivnost pridelave. Glede na dnige zemljiške kategorije imamo sorazmerno malo obdelovalne zemlje. Po podatkih iz strategije razvoja slovenskega kmetijstva je le okrog 244.000 ha njivskih površin in 442.000 ha travinja. Obdelovalna zemlja je dve tretjini v lasti kmetov z 2 do 10 ha . Poljedelstvo, ki je temeljna dejavnost v kmetijstvu, je v naših ekoloških in gospodarskih razmerah predvsem dopolnilna dejavnost živinoreji. Setvena struktura je prilagojena potrebam živinoreje, zaradi majhnosti posesti je na tržno usmerjenih kmetijah kolobar dokaj poenostavljen in največkrat zožen v dvopolje koruza in belo žito ali koruza in krompir ali celo monokultura koruze. Stanje, danosti in pogoji pridelave poljščin Obdelovalna zemlja v ravninskih predelih je zelo razdrobljena in pretežno v lasti dopolnilnih in mešanih kmetij. Tržno usmerjene kmetije so zaradi ekonomike primorane povečevati intenzivnost reje in pridelave. kar jih sili v specializacijo, ki pa vpliva na ožanje kolobarja in povečano obremenitev živali na enoto površine. Z enostranskim izkoriščanjem in preobremenitvijo lahko na tem ekološko občutljivem prostoru kvarno vplivamo na trajno rodovitnost. Na upadanje rodovitnosti tal zaradi ozkega kolobarja na velikih družbenih posestvih je opozarjal Šilc (1982). Kot glavne vzroke in posledice navaja; ozek kolobar = premajhno število poljščin, zato predolgi roki setve in spravila pridelkov, oranje in druga dela s težko mehanizacijo ob nepravem času, zbitost zemlje in slaba struktura, slaba predelava organskih gnojil, denitrifikacija, izpiranje hranil in morebitna erozija, zakisanje tal, nesorazmerno širjenje bolezni in škodljivcev in Se posebno nekaterih plevelov ipd. O pravilnem kolobarju govori Spanring (1959) in piše, da ozka specializacija pridelave in enostransko intenzivno izkoriščanje zemlje pelje dolgoročno v propad. Priporoča, da moramo dati v kolobar vsaj eno ugodnico, tudi če bi iz drugih razlogov to ne bilo priporočljivo, saj bi sicer tako rekoč ropali in uničevali svojo zemljo in stalno manjšali njeno proizvodno zmogljivost. Izdelal je tudi gospodarske okoliše Slovenije po podnebno-zemljepisni razdelitvi, v katerih je nakazano, kaj naj bi bila osnovna usmerjenost. Pravi, da se rastlinska in živinorejska proizvodnja zmeraj dopolnjujeta, s to razliko, daje nekje ena dopolnilna, drugič druga. Na rodovitnost tal in bilanco humusa na velikih poljedelskih posestvih opozarja tudi Leskošek (1988), le-to bi marali doseči s primernim kolobarjem, zaoravanjem sekundarnih pridelkov in setvijo podorin. Takega sistema se bodo morati držati tudi polkmetje, ki opuščajo živinorejo, vendar to zahteva več znanja, kot če redimo živino in gnojimo s hlevskim gnojem. Lobnik (1989) opozarja, da so obremenitve prostora zaradi odpadnih snovi in čezmerne rabe mineralnih gnojil ter kemičnih sredstev v nekaterih območjih že porušile ekološko ravnovesje, zato predlaga uvedbo monitoringa - stalnega spremljanja glavnih parametrov rodovitnosti tal. Osterc (1989) navaja, da imamo v Sloveniji precejšnje koncentracije živali predvsem na družbenih farmah in usmerjenih kmetijah. Velike koncentracije živali na enem mestu so lahko škodljive za okolje in zdravje živali, povezane so s specializacijo in pridelovanjem poljščin v monokulturi. Ekološko Uravnotežena živinoreja je lahko le sestavni del ekološko uravnoteženega kmetovanja, V skladu s strategijo razvoja slovenskega kmetijstva (1992) naj bi bila proizvodna politika v poljedelstvu usmerjena v povečanje obsega njiv in poljedelske pridelave, zmanjšanje deleža krmnih rastlin za govedo in krompirja ter povečanje deleža oljnic in krmnih zrnatih stročnic v kolobarju ter zagotavljanje ekološko sprejemljive tehnologije. Trenutno stanje ne omogoča generalne usmeritve v ekoloSko-social-no neodvisno oziroma za preživetje sprejemljivo pridelavo na večini slovenskih kmetij, ugotavlja M. Bavec (1993).'Tak model je lahko edino dolgoročna razvojna funkcija. Tržna pridelava poljščin ob Se sprejemljivi intenzivnosti je možna le na bistveno večjih kmetijah in z vključevanjem dodatnih kmetijskih dejavnosti (živinoreja, zclenjadarstvo, semenarstvo). Za spodbujanje okolju prijaznega kmetovanja so nujne državne premije in hiter prenos znanstvenih spoznanj in izkušenj ter prilagoditev ie-teh našim razmeram. Znani agrarni ekonomist in svetovalec za kmetijstvo pri Evropski skupnosti Priebe (1991) navaja, da sta posledici neuspeha nasilne industrializacije kmetijstva, ki so jo izpeljali v Sovjetski zvezi, strahotna onesnaženost oko^a in kljub visoki naložbi naraščajoče pomanjkanje hrane. V zahodnih industrijskih državah se bolj in bolj kaže dvojni neuspeh: zapravljanje narodnogospodarskih virov zaradi presežkov in naraščajoče onesnaževanje okolja zaradi vedno bolj iritenzivne proizvodnje. Na obeh straneh so že prišli do meja razvoja. Nadalje ugotavlja, da danes okolje L kmetijska panorama 7 najbolj ogrožajo visoko tehnično opremljeni veliki kmetijski obrati in množična reja živine, ker siromašijo pokrajino, uničujejo raznolikost vrst ter obremenjujejo talno vodo in žii/ila. Zaradi splošnega ogrožanja okolja se je bistveno povečala odgovornost kmetijstva za delovanje in oblikovanje velikega dela našega življenjskega prostora. Velemesta in gosto naseljeni predeli sami po sebi biološko ne morejo obstajati, potre- ■■ i .< bujejo pomoč večjega, z naravo poveza- nega okolja in prostor za ekološko izra vnavo. Način upravljanja države odločilno vpliva na življenjske razmere vsega prebivalstva, na njihove osnovne potrebe - zrak, vodo in zdravo hrano, V ZDA se začenja uveljavljati paradigma sonaravnega kmettjvanja »susta-nable agrieulture«. In kako sonaravno ah intenzivno je kmetijstvo v Sloveniji? Pšenica, sladkorna pesa, oljnice in semenski posevki v kolobarju V setveni strukturi na slovenskih njivah naj večje površine zavzemajo naslednje poljščine: poljščina površina, ha delež njiv, površ. v % koruza pšenica sil. koruza krompir druga žita fižol za zrnje sl. pesa hmelj olj. ogrščiea druge poljščine vrtnine in krm. rasti, nasadi in drugo 61.782 42.558 36.948 30.333 13,255 6.557 3.153 2.398 1.978 1.827 40.465 3,533 skupaj 244.787 25,24 17,38 15,09 12,39 5,41 2,07 1,28 0,97 0,81 0,75 16,53 1,44 100,00 Vir: Statistični letopis republike Slovenije, 1993 Ozimna pšenica Po statističnih podatkih je bilo v letu 1992 posejanih 42,558 ha ozimne pšenice, povprečni dosežen pridelek pa je bil 41,9 dt/ha. V letu 1994 je bilo v Sloveniji za potrebe mlinske industrije odkupljenih okrog 100.0001 pšenice, kmetje pa so po predvidevanju doma za lastno porabo in krmo obdržali okrog 80.000 t pšenice. Sedanji delež površin, namenjenih pridelovanju pšenice na skupnih njivskih površinah, je ugoden, neugodni pa so posestna struktura pridelovalcev pšenice in doseženi povprečni pridelki. Zvišanje povprečnega pridelka pri pšenici s sedanjih 4,05 t/ha na 5 t/ha ni nedosegljivo v krajšem času, saj ga večina tržnih kmetij že sedaj presega. Ne smemo pa pozabiti daje med tržnimi pridelovalci pšenice večje število pridelovalcev, ki jim je pridelovanje hrane (pšenice) postranski vir dohodka in od te pridelave niso neposredno odvisni. Približno enako je na kmetijah, ki pšenico pridelujejo zaradi kolobaijenja ali kakih drugih vzrokov. Velikost kmetije, pri kateri bi pšenica predstavljala že pomemben tržni delež, bi morala biti najmanj 10-15 ha njivskih površin, Sedanjg pridelava na majhnih parcelah in velikokrat pridelovanje pšenice samo zaradi kolobarja negativno vpliva na višino doseženih povprečnih pridelkov. Zato predlagamo, da dobijo zemljišča prek Sklada zemljišč tržno usmerjene kmetije, opremljene z mehanizacijo in pripravljene pridelovati pšenico na primernih površinah pa tudi druge tržne poljščine v kolobarju. Sladkorna pt sa Sladkorna pesa je poljščina, kjer so rezultati strokovnega pristopa k tej poljščini najbolj izraženi. Iz analize pridelovalcev sladkorne pese lahko j -M ugotovimo, da so stalni pridelovalci pese v vaseh kmetje, ki tudi pri drugi pridelavi dosegajo dobre rezultate. V Sloveniji je bilo v obdobju 19881992 s sladkorno peso posejanih povprečno 3.600 ha njivskih površin, V strukturi setve v Sloveniji zavzema sladkorna pesa komaj 1,28 % njivskih površin (v Pomurju 5%, v Podravju 3,5%). Letos je sladkorna pesa posejana na 4.900 ha njiv, in ker so potrebe po surovini še zmeraj večje od pridelanih količin, je v prihodnosti pričakovati povečanje površin sladkorne pese, dokler ne bodo izkoriščene vse zmogljivosti Tovarne sladkorja v Ormožu. To pa je pesa, ki bo zrasla na 6.000 ha njiv. Oljnice Delež njiv, posejanih z oljnicami (oljna ogrščiea, buče in sončnice), je v Sloveniji izredno nizek. Po statističnih podatkih iz leta 1992 je delež oljnic v skupnih njivskih površinah komaj 0,9 %. V letu 1994 je ministrstvo za kmetijstvo obvestilo dosedanje pridelovalce, da v letu 1995 ne bo zagotavljalo odkupa oljne ogrščice. Posledica tega ukrepa je prenehanje pridelovanja oljne ogrščice na slovenskih njivah. Natančni podatki o pridelkih oljnih buč niso znani, ker kmetje sami predelajo bučnice v olje za lastno porabo in prodajo. Pridelava buč je kmetom in tudi nekmetom dopolnilni dohodek. V Sloveniji imamo dobre možnosti za pridelovanje buč, povečanje površin in intenzivnosti pridelovanja pa je odvisno od trga. Semenarstvo v Sloveniji pridelujemo semena ozimnih žit, koruze, krompirja, trav in detelj, nekaterih krmnih rastlin, vrtnin in v zadnjih dveh letih tudi sladkorne pese, vendar ne pokrivamo domačih potreb in smo še vedno zelo odvisni od uvoza. Pridelovanje semena ozimnih žit in koruze v celoti poteka na njivah družbenega sektorja, driiga pridelava pa na njivah obeh sektorjev. Pridelovanje semenske pšenicese je v zadnjih dveh letih skoraj podvojilo, saj so s pro iz vodjo v letu 1994 potrebe skoraj v celoti pokrite. Pri delo vanj e semena je lahko ob dobri organizaciji in seveda upoštevanju in izpolnjevanju pogojev, predpisanih z zakonom o semenu, pomembna in dohodkovno zanimiva dopolnilna dejavnost. Krompir v kolobarju Krompir spada po količini pridelka, posejanih površinah in porabi med zelo pomembne poljščine v Sloveniji. V svetu pridelujejo krompir zelo specializirano, in sicer kot semenski krompir, rani jedilni krompir, jedilni krompir, primeren tudi za daljše skladiščenje, krompir za predelavo v trajnejše prehranske izdelke, krompir za predelavo v škrob ali alkohol, krompir za živalsko krmo. Pri nas je uveljavljena predvsem pridelava jedilnega in semenskega krompirja, medtem ko industrijskega kropirja pridelamo zelo malo zaradi pomanjkanja predelovalnih obratov. Krompir spada med monokulturno tolerantne, sc pravi med tiste poljščine, ki jih lahko večkrat zaporedoma sejemo na isto njivo. Vendar pa tako pridelovanje ni ustrezno, če krompirju sledi krompir, toda druge sorte, pridelek zanesljivo ne bo več sortno čist (samosevci), kar je problem predvsem pri semenskem krompirju. Pri monokulturi krompirja oz. ozkem kolobarju pa so velik problem tudi bolezni in škodljivci. Navadna krastavost krompirja in strune so pri nas že resen problem. Pravilen kolobar, kjer si krompir sledi na štiri leta, izjemoma na tri, je pogoj za visok in kakovosten pridelek. Ustrezni prejšnji posevki so trav-noieteljne mešanice, nato sledijo bela žita, naj slabši pred posevek pa je koruza. V Sloveniji smo do letošnjega leta pridelovali krompir na okoli 30.000 ha ali 12% vseh njivskih površin s povprečnim pridelkom 14 ton na ha. V letošnjem letu pa je potekala pridelava na občutno manjši površini, to je na 23,648 ha s hektarskim pridelkom okoli 16 ton. Višji pridelek na hektar kaže, da so pridelavo krompirja začeli opuščati predvsem mali pridelovalci (zaradi epidemije prstanaste gnilobe), pričakujemo pa lahko, da se bo to nadaljevalo tudi v prihodnjih letih. Virus Y NTN je povzročil velike spremembe tudi v semenski pridelavi. Pred epidemijo Y TNT virusa je Slovenija v celoti pokrivala potrebe po semenskem krompirju, odkar pa epidemija traja, večino osnovnega in zelo velik delež komer n cialnega semena uvažamo. Površine za semensko pridelavo so se zmanjšale po pojavu bolezni in propadu znanih sort krompirja. Naloga stroke je vzgoja domačih in iskanje tujih, našemu okolju prilagojenih sort. Brez intenziviranja pridelave jedilnega krompirja (uporaba potrjenega semena), brez ureditve skladišč (veliko ročnega dela, neustrezna priprava za trg, velik kalo, sivi trg) in brez pravega tržnega reda za jedilni krompir se pojavlja velika nevarnost, da bo slovenski trg preplavil uvožen jedilni krompir. To se je že zgodilo na tržišču pripravljenega in dodelanega kromirja, ki je v celoti odvisno od uvoza. Predelovalni obrati za krompir rešujejo v vseh kmetijsko razvitih državah velik del tržnih presežkov, zato sta predelava doma in višja oblika prodaje nujni. Naš cilj je torej intenzivna, konstantna pridelava krompirja, ureditev sodobnih skladišč ter primernih predelovalnih obratov. To bo omogočilo sproščanje zemljišč za druge poljščine in povečanje tržišča za domači krompir. Sproščene njivske površine bodo omogočile razširitev njivskega kolobarja. S tem bodo pridelovalci dobili možnost vključevanja žit in travno-deteljnih mešanic v kolobar, kar bo vodilo k naravi prijaznejšemu pridelovanju. Travno-deteljne mešanice v kolobarju Osnovanje dobrega posevka kakovostne krme je zaradi visokih cen reprodukcijskega materiala zelo drago. Ob upoštevanju splošnega problema po-ljedelcev, premajhnega vrstenja poljščin, se z večletnimi travno-deteljnimi mešanicami ponuja možnost, da z manjšimi stroški osnovanja posevkov na leto rabe razširimo tudi kolobar in s tem zmanjšamo slabe posledice, ki jih imajo poljščine in agrotehnika na rodovitno zemljo. Travno-deteljne mešanice spadajo med kulture, ki ugodno vplivajo na fi-zikalno-kemicne lastnosti tal. Detelje z močno razvitim koreninskim sistemom dvigajo hranilne snovi iz globljih plasti zemlje, vežejo dušik iz zraka in s tem izboljšujejo izkoristek hranil v tleh, posebno dušika, saj so trave veliki porabniki hranil, imajo pa plitek koreninski sistem. Ko jih preorjemo, pustijo v zemlji veliko organske mase, ki je vir hranilnih snovi za naslednje poljščine. Izboljša se mikrobiološka aktivnost tal. Tla močneje pokrivajo in s tem zmanjšajo negativne vplive vremena na zemljo. Detelje imajo slabo lastnost, da rade polegajo, v mešanici s travami pa je poleganje manjše. V gosti travno-detelj-ni mešanici se pleveli težje razvijajo. L * ‘J-«": ■ I r-S. r t Trajnost (trpežnost) mešanic je zato večja kot trajnost čistih posevkov detelje, saj se le-ta že v drugem letu rada zapleveli. Travno-deteljne mešanice lahko pridejo na isto mesto že po 3 do 4 letih, medtem ko detelje šele po 5 do 6 letih, ker povzročajo »utrujenost zemlje«. Mešanice je lažje sušiti kot deteljo, sveže pa ne povzročajo napenjanje živine. Kolobar na praŠiČerejskib kmetijah Problem prekinjenega krogotoka materije in energije v ekosistemu povzročajo velike prašičje farme. Na drugi strani imamo z ekološkega vidika sprejemljivo rejo prašičev za samooskrbo (izkoriščanje užitnih odpadkov). Tržna prašičereja na kmetijah pa je ključna za ohranitev oziroma povečanje samooskrbe s prašičjim mesom v Sloveniji. Šalehar in sodelavci (1992) ugotavljajo, da bo razvoj te prašičereje odvisen od možnosti povečevanja velikosti kmetij ter od uspešnosti preusmeritve kmetij od govedoreje v prašičerejo. V preteklih letih prašičereja ni temeljila na doma pridelani krmi. Šalehar in Bratuša (1988) ugotavljata, daje značilnost kmetij, usmerjenih v prašičerejo, njihova majhnost. Na ha obdelovalne površine redijo največ prašičev na kmetijah velikosti 2-5 ha (4,8 GV2/ha). V povprečju redijo več prašičev, kot so njihove možnosti za pridelavo lastne krme, in vprašanje je. Če je na vseh dovolj površin za smotrno uporabo prašičje gnojevke. Več kot polovico krme dokupijo in koruza je glavna doma pridelana krma, kateri je namenjenih več kot 80% površin v kolobarju. Da so kmetije, usmerjene v tržno prašičerejo v občini Krško, prav tako premajhne, ugotavlja tudi Šegula (1993), Največje reje imajo tudi obremenitev 6,3 GV2/ha. Glede samooskrbe s krmo in pa porabe gnojevke na lastni zemlji so za tako veliko rejo kmetije premajhne. Taka obremenitev z ekološkega vidika dolgoročno ni sprejemljiva. Kot primer ekosocialnega modela reje prašičev navaja Jerič (1993) potrebne obdelovalne površine pri obremenitvi 2 GVŽ/ha, in sicer; - za rejo plemenskih svinj 10 do 12 ha njivskih površin (reja 50-60 plemenskih svinj), - za pitanje prašičev (350 do 400 pitancev v turnusu) 20-25 ha njivskih površin. - pri kombinirani reji (25-30 pl. svinj in 170 do 200 pitancev) 16-19 ha njivskih površin. Večina v tržno prašičerejo usmerjenih knietijj tudi danes (po podatkih kmetijske svetovalne službe) v Pomurju (kakor tudi drugih regijah) nima dovolj površin za pridelavo osnovne knne, kaj šele za popestritev kolobarja. Na že usmerjenih prašičerejskih kmetijah se v večini primerov prideluje koruza v monokulturi. V zadnjih letih si počasi utira pot v kolobar ječmen in delno s pomočjo občinskih regresov tudi krmni grah. Pri pridelavi koruze in ozkem kolobarju se že začnejo pojavljati problemi pri pridelavi, s katerimi se poljedelci vedno pogosteje srečujemo. Najpogostejši problem je pojav odpornih plevelov in potreba po povečani in pogostejši rabi herbicidov. Vedno večji je hodi pojav koruzne vešče, kaljenje zrnja na storžu in zastoj v rasti koruze v začetni fazi razvoja. Njivske površine za setev koruze čez zimo niso pokrite z zeleno odejo, zato je večja nevarnost erozije na nagnjenih terenih in izpiranja nitratnega dušika zunaj vegetacije. Na podlagi kemične analize tal ugotavljamo, da imajo kmetije v Pomurju, ki so že več let tržno usmerjene v prašičerejo, zemljo založc-no s hranili, predvsem s fosforjem v gornjih mejah, tudi čezmerno. Preobremen-jenost zemljišč je še zmeraj, in čeprav so nekatere kmetijo povečale posest z zakupom zemljišča iz Sklada kmetijskih zemljišč (večina jih je imela zemljo že prej v najemu), se struktura pridelave poljščin ni bistveno spremenila, povečali so predvsem pridelavo osnovne krme, ne pa pridelave krmnih stročnic kot melio-rativk v kolobarju. Razlog je tudi ekonomika pridelave, ki kaze, da stročnice ekonomsko niso zanimive za setev. Sklepne ugotovitve in predlogi 1. Slovenija ima napram drugim zemljiškim kategorijam zelo malo obdelovalne zemlje, Le-ta je kljub spirejeti strategiji razvoja slovenskega kmetijstva in denacionalizaciji ter ustanovljenemu Skladu kmetijskih zemljišč večji del v lasti mešanih in dopolnilnih kmetij ter razdrobljena, prenaseljena in majhne posestne strukture. Na eni strani imamo kmetije, ki jim je kmetijstvo dopolnilna dejavnost, in na drugi v tržno prirejo in pridelavo usmerjene kmetije. 2. Ozek kolobar na tržno usmerjenih govedorejs kih in prašiče rej skih kmetijah je predvsem zaradi pomanjkanja zemlje in velike intenzivnosti proizvodnje, zato tudi velika obremenitev. 3. Z narodnogospodarskega in ekološkega vidika in dolgoročno gledano tudi 2 mi kro ekon Omskega je potrebno v prvi vrsti povečati in pridobiti zemljo za tržno usmerjene živinorejske kmetije. 4. Prednost pri zakupu zemlje morajo imeti kmetije z obremenitvijo več kot 3 GVŽ/ha goveje živine in več kot 2 GVŽ/ha prašičev. 5. Vspostaviti bi bilo potrebno strokovno sodelovanje med kmetijsko svetovalno službo in službo pri Skladu kmetijskih zemljišč. 6. Zaradi ozkega kolobarja in upadanja rodovitnosti tal bomo morali Čimprej uvesti kontrolo rodovitnosti in popestritev kolobarja s setvijo meliorativk, kot so travno-deteljne mešanice na govedorejskih kmetijah, zrnate stročnice na tržno usmerjenih praši če rej ski h lanetijah in strniščne dosevke. 7. Opozarjamo pa na nevarnost pretirane specializacije in intenzifika-cije zaradi zmanjševaja stroškov proizvodnje, v katero sili tržna politika in tako odvrača od načina gospodarjenja v organski povezavi po vzoru zahodnoevropskih industrijskih držav v prejšnjih desetletjih. Posledice zmajševanja stroškov proizvodnje na račun intenzifikacije, specializacije in povečevanja velikosti kmetij se bodo odrazile v povečanju eksternih stroškov (stroškov škod zaradi uničevanja naravnih virov) in uničile veliko dediščino naravnega kmetovanja in pokrajine. Zlta FLISAR NOV/lK, dipl. inž. agr. kmetijska panorama 9 Nesorazmerje med govejim^ srinjskim in perutninskim mesom Je v Pomuiju dovolj govedi? Dolgoročno načrtovanje kmetijstva je, da pridelamo na 1 ha maksimalne količine hranilnih snovi, to pa je takrat, če imamo rodovitno zemljo. Rodovitnost tal pa Je odvisna od številnih faktorjev, med njim so najvažnejši: - zadostna količina humusa - pravilen kolobar - zračnost tal - vodni režim. Govedoreja je tista kmetijsksi panoga, ki največ prispeva k rodovitnosti tal, sJti pri pridelavi hrane za govedo ostanejo za krmnimi rasilinami ogromne količine humusa. Ravno tako zelo ugodno vplivata na zemljo gnoj in gnojevka. tra.pov.skup. I 9did f I vinogradi id: I 1^1 trv.pov.slcup. r*®™ nerodovitno Pomurje je območje, kjer imamo 133.632 ha vseh površin. Njivskih površin je 54.665 ha, travnatega sveta je 23.366 ha, pašnikov 1,706 ha in 35,786 ha gozda. Travnati svet lahko izkoristimo 100 % le z govedom in tudi 50 % njivskih površin je zaradi kolobarja namenjenih za prehrano govedi. Vsako četrto leto vključujemo v kolobar deteljno-travne mešanice, kar zavzema 25% oz, 13,666 hektarjev površin, ki so v njivskem kolobarju pod travi njem. Skupno je v Pomurju 38.637 ha travnikov, pašnikov ter površin, ki so v njivskem kolobaju. Površine po zemljiških kategorijah za leto 1993 njive sadovnjaki vinogradi 40999 ha 4423 ha 2558 ha Proizvodnja hranilnih snovi na travnatih površinah r Pomuiju trav.pov. skup. 38637 ha gozd neobd. povr, SKUPAJ 35786 ha 11219 ha 133622 ha - travnikov 23.266 ha - pašnikov 1.705 ha skupaj 24,971 ha S srednjo intenzivnostjo, to je trikratno košnjo, pridelamo na teh površinah 60 q suhe snovi na hektar, kar znaša skupno 149,826 ton suhe snovi, na njivskih površinah pa predvidevamo pridelek 80 q/SS/h, kar je 109,328 SS/ha. Skupno pridelamo na travnatih površinah v Pomurju 259,154 ton suhe snovi, preračunano v škrobne enote je to 90,703 ton ŠE, Krava molznica, ki da dnevno v povprečju 14 litrov mleka, njena letna količina pa je 4.2001, porabi za mleko in lastno vzdrževanje 2.358 kg Se. Po teh izračunih bi v Pomurju lahko redili samo na travnatem svetu 38.466 krav molznic in namolrii 161 milijonov litrov mleka. Količine mleka v letu 1994 odkupljeno mleko namolzeno mleko I mleka na kravo število krav Poleg lastnosti goveda (pitane živine), da najbolje izkorišča voluminozno krmo, je še zanimiva ekonomska plat, saj se kakovostno meso, kot ga ima mlado pitano govedo svetlo lisaste pasme, dobro prodaja na tuja tržišča. Kot opisujejo zahodnoevropski agroekonomistl, morajo biti tržna razmerja mleko - meso 1 : 6. Tudi razmerje med govejim, prašičjim in perutninskim mesom je bilo vseskozi nerealno v primerjavi z evropskim ali svetovnim trgom in v škodo govejemu mesu. Če vzamemo za goveje meso indeks cene 100, bi morala bili cena prašičjega mesa 60-70% in perutninskega 30-40% te cene. Pri nas pa je n^dražji puranji zrezek pa tudi prašičji je bil navadno dražji od govejega. Trenutni podatek o porabi govejega mesa pri nas v Sloveniji je 80% za lastne potrebe. Avstrija priredi 119 % potrebnih količin. Evropska skupnost 114 % Grčija 32% Italija 60 % KZ Panonka M, Sobota in KZ Lendava KZ Gornja Radgona KLAS Križevci KMETOVALEC Ljutomer KZ Kapela 35.331,247 6,098,334 4,780.023 46,911,347 7,696,434 5,993,123 2,836 3.371 3.742 16.534 2.283 1,733 Pregled odkupa mleka s kmetij in prireje govejega mesa v Sloveniji Leto Število krav Odkupljeno mleko, Na kravo Skupna prireja skupaj, 1000 litrov v litrih mesa v tonah Skupaj 4.220.000 1,601,283 5,536,700 2.046.483 2,765 3.217 1,881 636 52.030.887 68.184,087 23,076 Razlika med trenutnim številom živali, njihovo proizvodnjo in izkoriščenostjo travinja je zelo velika, saj znaša izkoriščenost komftj 42 %, če bi krmili le krmo s travinja, vemo pa, da pribl, 50% naših krav v zimskem obdobju krmimo s koruzno silažo, tako daje ta številka izkoriščenosti še nižja. Iz teh podatkov, ki smo jih dobili, vidimo, da bi morali v Pomuiju rediti minimalno 38.000 krav, da bi izkoristili naravne danosti travne ruše, ki jo v Pomurju imamo. Ob koncu leta 1994 smo v Pomuiju redili le 23,076 krav, Na našem travnatem svetu, ki ga imamo, bi imeli Se lahko 15,000 krav. 1970 1975 1980 1985 1990 1991 1992 1993 66,361 111,065 136,733 166,109 154,072 157,970 151,008 142,007 88,778 169,066 255,809 301,206 311,697 338,034 329,071 307,047 1,338 1,522 1,871 1,813 2,023 2,140 2,179 2,161 33,400 44,800 40,400 46,500 56,900 50,800 38,100 35,649 Po podatkih mlečnost po kravi narašča tako kot v Sloveniji, tako tudi pri nas. Rahel padec mlečnosti je bil v letu 1993 zaradi suše. V letu 1994 se Je mlečnost zelo povečala. Presežek mleka v zahodnoevropskih državah čutimo tudi mi, saj najdemo precej mlečnih izdelkov, ki izvirajo iz sosednih držav. To pa vpliva na manjšo porabo domačega mleka. Pri to kmetijska panorama nas tudi ne izkoriščamo genetskega potenciala za mlečnost, ravno tako ne tudi v preostali Sloveniji. Z boljšim delom, predvsem pa s pravilno prehrano se bo vsako leto mlečnost poviševala, zato se lahko hitro znajdemo v težavah zaradi presežkov mleka. Če sc bo Slovenija zgledovala po sosednjih državah, se bodo določile kvote mleka. Delitve kvot pa ne bodo poštene, če sc delijo na kmetijo, ne upošteva pa se pasma živali. Vemo, daje svetlo lisasta pasma mesno-mlečni tip, in ker nam v državi primanjkuje mesa, bi morala biti v privilegiranem položaju. Po podatkih dr. Čepina smo v letu 1994 .priredili 20% manj govejega mesa, kot ga porabimo. Kot vidimo iz prejšnje tabele, prireja mesa po letih upada. To pa zaradi zmanjševanja staleža krav molznic. V Pomurju je vsako leto 1200 krav manj. To prispeva k zmanjšanju staleža govejih pitancev. Po tej tehnologiji, kot pitamo govedi pri nas v Pomurju, je meso iskano na zahtevnih tržiščih, kot je Italija. To, kar bi lahko izvozili, manjka tudi doma v Sloveniji. Pri nas v Pomurju pa so proste zmogljivosti hlevov za pitanje primerne pasme (svetlo lisasta) in imamo obilico kvalitetne hrane za pitanje - imamo torej vse, le telet ne. Da bi dvignili gospodarsko panogo pitanja, bi morala poskrbeti država Slovenija, saj je tudi v iyenem interesu, da ne uvaža govejega mesa, ampak ga lahko izvaža, in to brez subvencij. Da bo več telet za pitanje, bo država morala spremeniti svojo strategijo ter pospeševati prirejo govejega mesa, ne pa obratno. Za povečanje staleža govedi v Pomurju je potrebno upoštevati naslednje: TRE,NUTNO: L 2. 3. 4, 5. Povišanje sta teža mladih govedi v pitanju Izboljšati tehnologijo pitanja Povečati končno težo živali Zmanjšati število zaklanih telet in odpeljanih iz regije Povečati težo zakJanih telet 6. Svetlo lisasta teleta nnj ne bi bita za klanje, temveč naj se nadomestijo z mlečnimi pasmami 7. Krajšanje poporodnega premora 7. Krajšanje popo DOLGOROČNO (potrebna je pomoč države): 1. Povečanje prireje govejega mesa s klavnimi prvesnicami 2. Reja krav molznic 3. Gospodarsko križanje z mesnimi pasmami Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZju za Pomurje Jože Puhan, dipl. inž. agr. Niste sami, Vestnik je z Vami! SKUPAJ GRADIMO DOBER TRAKTOR univE^n/ni €43t>r,e4KS KABIM zgbbtjeu (BCS KOSILNICE IN motokultivatoaji (BCS TRADICIONALNA KAKOVOST IN ZANESLJIVOST I." 62230 Lenart v Slov, Goricah Ptujska c. 16 Telefon: Telefaks: 062 724 675 724 604 724 616 062 724 617 J r I rnOOPREVOZ vam TA^nttvIja tttdl nadomestna dele In servis. Traktorji UNIVERSAL odslej s slovenske montažne linije z vdelanimi slovenskimi deli evropske kakovosti 6^ J* tj ffi KRONE STROJI ZA BALI RAN J E OVIJALEC BAL CARRARO kmctijslca panorama 77 Drobnica kot alternativna živinoreja v Pomurje Koze in ovce Pomurje ni samo ravnina, kot si nekateri zgrešeno predstavljajo, ampak imamo precej gričevnatega sveta, t. i. območja z omejeno možnostjo pridelave. Na severu se razprostira Goričko, na jugu pa obrobje Slovenskih goric. dstavnikom zavoda in društva. Vse koze ocenijo, v rodovnik pa sprejmejo le tiste, ki ustrezajo posamezni pasmi ali tipu. Označevanje mladičev Del gričevnatega sveta je primeren za vinogradništvo in sadjarstvo, vse lege pa niso ustrezne za vinsko trto in sadno drevje. Na teh legah uspevajo le travinje in gozdovi. Predvsem na teh slabših legah opažamo veliko zanemarjenih travnikov in pašnikov. Ponekod ne kosijo niti enkrat letno, drugje so te površine zarasle z grmičevjem, Ta zanemarjena območja bo potrebno zopet vključiti v kmetijsko proizvodpjo. Edino reja prežvekovalcev nam daje to možnost. Pri tem ima reja drobnice zaradi skromnosti in uživanja večjega števila rastlin prednosti pred govedorejo. Znano je, da npr. koze uživajo okrog 400 vrst rastlin, govedo pa okrog 200. Ob jaritvi mora rejec zapisati datum rojstva, število mladičev, številko očeta in mladiče začasno označiti (trak okrog vratu, barva, plastična številka Ob obisku kontrolorja mu mora podatke posredovati. Kontrolor mladičem vtetovira v levo uho materino rodovniško številko, v desno uho pa zaporedno Številko kozjega mladiča. Npr, koza z rodovniško številko 2345 prvičjari dvojčke. Kozlička dobita rojstno številko 2345/01 in 2345/02. Pri naslednji jaritvi s trojčki dobijo kozlički rojstne številke 2345/03, 2345/04 in 2345/05. Zaradi majhne države Je v Sloveniji sprejet enoten selekcijski program reje koz in ovac, ki ga želimo izvajati tudi v Pomurju. Reja koz V program je vključena reja koz sanskega in sm as tega tipa, V glavnem vse koze sanskega tipa so bele barve. Pasemsko pa te koze niso istega izvora, saj lahko vključujejo tako švicarsko sansko kozo kot nemško belo oplemeniteno kozo. Pri smastem tipu pa sta v glavnem zastopani 2 pasmi, francoska alpino in nemška smasta pasma. Obstaja Se veliko mlečnih pasem koz, ki jih pri nas še ni. V Pomurju si prizadevamo ustanoviti kozjerejsko društvo, ki bo prevzelo pomembno vlogo pri kontroli porekla živali. Skupno si bomo prizadevali za rejo čistopasemskih koz in za nakup dobrih plemenjakov. Z izboljšanjem mlečnosti in mlečnih sestavin pa si bomo uredili kontrolo proizvodnje pri najboljših tropih. V začetku se bo kontroliralo le poreklo živali. Podatki o vseh kozah v kontroli se bodo zbirali na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer bodo vodili rodovniško knjigo in izdajali potrdila o kontroli porekla za vso Slovehijo. Sprejet je bil predlog, da bodo sprejem in označevanje opravljali kontrolorji republiške selekcijske službe, ki so zaposleni pri kmetijskih zavodih, Rejci sami pa bodo v okviru koz-jerej skih društev sofinancirali kontrolo porekla živali. Vsak rejec plača 3000,00 SIT za sprejem v kontrolo in 500,00 SIT za vsako odraslo kozo, ki bo sprejeta v rodovnik. Pri vsakem rejcu koz se letno opravi en ogled. Za vse koze v manjših tropih predlagamo enotno označevanje in vodenje porekla živali. Sprejem v rodovnik Vse koze dobijo štirimestno rodovniško številko, ki sc tetovira v rep živali. Sprejem in tetoviranje opravi kontrolor za drobnico skupaj s pre- Pripusti Ob pripustu mora rejec zapisati datum pripusta in rodovniško številko koze in kozla, s katerim je paril ali semena kozo. Podatke o pripustu posreduje kontrolorju. Reja ovac Reja ovac je večinoma usmerjena v prirejo kvalitetnih jagenjčkov za zakol, manj za mleko. V Sloveniji imajo mlečne trope ovac na Tolminskem, v Istri in na Primorskem. Izdelujejo kvalitetne ovčje sire, po katerih jc veliko povpraševanje italjanskih kupcev. Selekcijski program reje ovac za meso vključuje dvo- in tri pas e ms ko križanje. Avtohtona pasma je jezersko-solčavska ovca. Pomanjklj ivost te pasme je slaba plodnost, saj večinoma jagnjijo po enega jagenjčka, prednost pa jc poliestričnost. Ovce te pasme se gonijo v katerem koli letnem času, kar je pri ovcah ijyemna lastnost. Zato so to pasmo križali z romanovsko, ki je znana po izredno dobri plodnosti, saj dosega povprečno velikost gnezda 2,7 jagnjeta in zgodnjo spolno zrelo sto. Ko do-sežemo povprečno plodnost tropa 1,8 do 2 jagnjeta na gnezdo, se priporoča križanje z izrazito mesnato pasmo texel. Ovce te pasme imajo zelo razvito mišičje hrbta in stegen. Pri križanju z drugimi pasmami dajejo zelo mesnato in rastno potomstvo, obstaja pa nevarnost težkih jagnjitev. Od mlečnih pasem ovac poznamo v Sloveniji bovško ovco in istrsko pra-menko. Zaradi skromnih možnosti za rejo je mlečnost slaba. Šele križanje z vzhodnofrizijsko pasmo in izboljšanje rejskih razmer sta povečala mlečnost naštetih pasem. Ovčje mleko ima zelo visoko vsebnost mlečne tolSče in beljakovin, saj za l kg ovčjega sira potrebujemo le 5-6 kg mleka, za 1 kg kozjega sira pa potrebujemo 10-12 kg mleka. Janez Lebar, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju za Pomurje Murska Sobota 12 panorama Dopolnilne dejavnosti na kmetiji Prodaja proizvodov in storitev Majhnost slovenskih kmetij, težavne razmere za kmetijsko pridelavo in zato nezadosten dohodek za zagotavljanje socialne varnosti so že od nekdaj silili kmeta v iskanje možnosti za dodaten dohodek na kmetiji ali zunaj nje. Tako se Je razvila domača obrt, v začetku zgolj za potrebe kmetije, kasneje pa tudi za prodajo. Prav tako so se iz tega razrile tudi samostojne obrti (tesarstvo, kolarstvo, sodarstvo, sitarstvo itd.). Tudi danes se kmetje odločajo za dopolnilne dejavnosti predvsem iz ekonomskih razlogov in zaradi možnosti, da na ta način zaposlijo proste delovne moči, bolje izkoristijo svoje stanovanjske in gospodarke prostore ter bolje vnovčijo svoje kmetijske pridelke. V Strategiji razvoja slovenskega kmetijstva Je med ctlji kmetijske politike na drugem mestu zapisan tudi cilj z naslednjo vsebino; »Ohranjanje poseljenosti in kulturne krajine, ohranjanje kmetijske zem-ije (ohranitev proizvodnega potenciala za čas motene oskrbe), varstvo kmetijskih zemljišč in voda pred onesnaženjem in nesmotrno rabo.« Država ima pri podpori razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetiji širši interes. Gre za ohranjanje poseljenosti predvsem gorskih in hribovskih območij, za ohranjanje kulturne krajine in kmetijske zemlje in za obrambno sposobnost države, obenem pa tudi za samozaposlovanje prebi valstva, predvsem mladih, in za zagotavljanje enakih možnosti ekonomskega, socialnega in kulturnega razvoja na podeželju. Na kmetijah se pri nas razvijajo dopolnilne dejavnosti, ki so v tesni zvezi s kmetijsko pridelavo, kot so predelava in prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov, turistična dejavnost na kmetiji, kjer gre tudi za prodajo pretežno doma pridelane in predelane hrane, in za dejavnosti, ko kmetje izkoristijo le svoje znanje in spretnost ter prostorske možnosti na kmetiji (delo na domu). Kot dopolnilno dejavnost opravljajo kmetje tudi različne storitve, kot so vzdrževanje in pluženje cest, razna dela v gozdu, zbiranje in odvoz mleka, prevoz otrok v šolo itd. t**’ Od vseh dopolnilnih dejavnosti je številčno najmočneje zastopana domača obrt. Po podatkih kmetijske svetovalne službe se z domačo obrtjo ukvarja 530 kmetij, nato sledi turistična dejanosi, vanjo je vključenih okoli 300 kmetij. Z drugimi dopolnilnimi dejavnostimi se ukvarja okoli 250 kmetij. Poleg kmetij, ki že opravljajo dopolnilno dejavnost, je Se veliko število takšnih, ki so še v razvoju. Najmočneje je zastopana turistična dejavnost. v razvoju je okoli 370 kmetij, okoli 100 pa se jih usmerja v druge dejavnosti, predvsem v predelavo kmetijskih pridelkov. Nekatere kmetije so za ta namen dobile tudi finančne spodbude. Pravna vrzel V preteklosti je bilo opravljanje dopolnilnih dejavnosti opredeljeno v kmetijski zakonodaji, npr. v zakonu o kmetijskih zemljiščih, v zakonu o združevanju kmetov in v zakonu o gozdovih. Turistična dejavnost na kmetijah in domača obrt pa tudi v obrtnem zakonu. S spremembo zakonodaje, predvsem obrtnega zakona in zakona o gospodarskih družbah ter davčnih predpisov, in ker krovnega kmetijskega zakona še ni, je nastala na tem področju velika pravna vrzel. Težave imajo urpavni organi v občinah, ki velikokrat ne vedo, kako bi registrirali dopolnilno dejavnost in jo obdavčili. Ravno tako so v težavnem položaju tudi svetovalci, ki naj bi pospeševali razvoj dopolnilnih dejavnosti. Za dopolnilne dejavnosti, ki se na novo pojavljajo v zadnjem času, tudi niso izdelani sanitarno tehnični pogoji za opravljanje dejavnosti. Le-te bi bilo potrebno predpisati s podzakonskimi akti lega zakona. Potreben je zakon Zaradi naštetega in zato, da bi na tem področju vzpostavili red, je zakon o dopolnilnih dejavnostih na kmetijah nuja. Zakon mora opredeliti: 1. Kaj so dopolnilne dejavnosti? 2. Kdo in kje jih lahko opravlja? 3. Katere so najpogostejše dopolnilne dejavnosti? 4. Kakšen je lahko obseg dejavnosti, da se še šteje za dopolnilno dejavnost? 5. Pogoji za opravljanje dejavnosti (sanitarno tehnične zahteve). 6. Pogoji za priglasitev dejavnosti. 7, Kazenske določbe. Dopolnilna dejavnost je vsaka dodatna pridobitna dejavnost, ki jo kmet opravlja poleg kmetijske dejavnosti kot osnovne dejavnosti v dogovorjenem (predpisanem) omejenem obsegu. Dopolnilno dejavnost lahko opavlja kmečka družina, katere vsaj en član je pokojninsko-invalidsko zavarovan na osnovi kmetijske dejavnosti, z dopolnilno dejavnostjo pa si zagotovi Sc eno delovno mesto. Za območja z omejenimi dejavniki naj bi bili ti kriteriji milejši in jih je potrebno posebej določiti. Predlog: živi in dela na kmetiji ali s kmetijsko in dopolnilno dejavnostjo in zagotovi pokojninsko invalidsko zavarovanje. Najpogostejše dopolninlne dejavnosti so: - turizem na kmetiji - domača obrt - predelava lesa - predelava kmetijskih pridelkov (mleko, meso, žito, zelenjava, sadje itd.) - delo na domu - prodaja na domu - pridelovanje gob - pol že reja - reja kožuharjev - čebelarstvo - ribogojstvo - storitve (pluženje, prevoz mleka, otrok) - itd. Kakšen je lahko obseg dopolnilne dejavnosti? Praviloma naj dopolnilna dejavnost ne bi presegala kmetijske dejavnosti (tj. osnovne dejavnosti) oz. povprečnega bruto osebnega dohodka, razen na območjih z omejenimi dejavniki. Pri vsaki vrsti dopolnilne dejavnosti paje potrebno posebej določiti kriterije za obseg, ki so lahko finančni, fizični ali kombinirani. Točke 5, 6, 7, bodo opredeljene v ustreznih podzakonskih aktih novega zakona. Obseg posameznih dopolnilnih dejavnosti Turizem na kmetiji; Kmetija lahko opravlja različne gostinske (turistične dejavnosti): - daje prenočišča z različnim obsegom hrane (ki ni po naročilu, stacionarni turizem), maksimalni obseg 16 ležišč, - daje urejen prostor za kampiranje, največ 20 mest, - ponudi doma pridelano in predelano hrano in pijačo, še poseben poudarek je na domači pijači (izletniški turizem), maksimalni obseg 50 sedežev, omejen delovni čas na petek popoldan, soboto in nedeljo, med tednom pa samo za vnaprej najavljene goste, če delo na kmetiji dopušča, - vinototči in osmice: prodaja le lastnega doma pridelanega ustekleničenega in neustekleničenega vina in doma pridelanih alkoholnih in brezalkoholnih pijač ter hladnih prigrizkov, morebiti še enostavne domače tople jedi po posebnem dogovoru za vsako kmetijo posebej (npr. jota, klobasa s kislim zeljem, štruklji, omejeno število obrokov, ki jih lahko pripravi v domači kuhinji). Domača obrt: za izdelke domače obrti, kot jih določa obrtni zakon, naj ne bi bilo posebnih omejitev. - Predelava lesa: za omejitev je lahko finančni kriterij ali pa uporaba le kmetijska pamtrama. 13 določene vrste strojev ali Je Jastnih surovin. Predelava mleta; Je doma pridelano mleko (minimalnj sanitarno tehnični pogoji, diferencirani glede na obseg predelave; npr. manjše količine, predelane v lastni kuhinji, do 501 mleka) izkazana kakovost (npr. ocena na razstavi Dobrote slovenskih kmetij). Predelava mesa: le lastna prireja (minimalni sanitarno tehnični pogoji, diferencirani glede na obseg predelave). Izkazana kakovost (ocenjena na razstavi Dobrote slovenskih kmetij). Peka kruha in peciva: lastna surovina, pečeno v krušni peči. Kruh 3 X12 hlebcev oz, 30-40 kg ali do višine katastrskega dohodka. Predelava zelenjave In sadja: le lastna surovina. Predelava grozdja: le lastna surovina z upoštevanjem zakona O vinu. Žganjekuha: le lastna surovina. Delo na domu: do višine katastrskega dohodka. Pridelovanje gob; do višine katastrskega dohodka. Polzenja: do višine katastrskega dohodka. Reja kožuharjev: do višine katastrskega dohodka. Čebelarstvo; do višine katastrskega dohodka. Pri predelavi kmetijskih pridelkov se kmetije lahko povezujejo v skupnosti, ki imajo poseben pravilnik o delovanju. Predelujejo le svoje oz. pridelke članov skupnosti. Posameznik pa lahko predeluje le svoje pridelke, da se dejavnost še šteje kot dopolnilna, Ivanka Donko, kmet.inž. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZ-ju Murska Sobota Omejitve in možnosti pridelave vrtnin v Pomurju Vrtnine kot dopolnilna dejavnost Zaradi majhne in razdrobljene posestne strukture tako t Sloveniji kot v rodovitni kmetijski pokrajini ob Muri nemalokdo razmišlja o pridelovanju vrtnin kot dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Možnosti vsekakor so, vendar ne za vse. Pri načrtovanju pridelave moramo upoštevati najprej agroeko-loške razmere - pedoklimatske danosti - in možnost prodaje. Podnebje omejuje območje uspevanja določenih vrst vrtnin in območje, kjer je pridelovanje še gospodarno. Na splošno se radi hvalimo, da imamo ugodne rastne možnosti za uspe vanje zelenjave, če pa analiziramo klimatske dejavnike, vidimo, da sta omejujoča dejavnika predvsem temperatura in vlaga. Zaradi celinskega podnebja so v Pomurju pogosti pojavi pozne spomladanske in zgodnje jesenske slane, zato si intenzivne zelenjadarske pridelave ne moremo privoščiti brez zavarovanega prostora - plastenjaki, tuneli. Vegetacijska doba v panonskem celinskem podnebnem območju je za 30 in več dni krajša kot v sredozemskem. To pomeni, da lahko računamo na zgodnjo spomladansko zelenjavo iz Primorske vsaj mesec prej, kot jo lahko pridelamo v naših razmerah. Če hočemo tekmovati v pridelavi zgodnje zelenjave s Primorsko, moramo računati na dodatno ogrevanje zavarovanega prostora in tudi na dodatno osvetlitev, predvsem za toplotno zahtevne vrste (paprika, paradižnik, kumare). Tu pa se že srečamo z ekonomiko, več o tem pa nam lahko povejo ekonomske in tržne raziskave, ki jih imamo nekaj za zelenjadarstvo tudi že v Pomurju. Odvisnost od narave Druga možnost pa je, da se odločimo za pridelovanje toplotno manj zahtevnih vrst: solatnice, čebulnice in korenovke. Za zgodnje pridelovanje navedenih vrtnin je prav tako potrebno načrtovati pridelavo v zavarovanem prostoru - neogrevani plaStenjaki, tuneli ali vsaj pokrivala. Tu pa je naloga pridelovalcev, da se organizirajo in poiščejo tržno nišo za prodajo toplotno manj zahtevnih vrst presne zelenjave (por, česen, majski če-bulček, čebula, korenček, peteršilj, blitva, motovilec, špinača, brokoli, zgodnje presno zelje, kitajsko zelje, endivija, glavnati radič...) Pridelava zgodnje solate, paradižnika in solatnih kumar mora biti zasnovana v ogrevanih plastenjakih. Za pridelovanje v neogrevanih plastenjakih pridejo v poštev poleg naštetih vrst še paprika, zgodnja čebula, redkvice, kolerabica, melone in vzgoja sadik. V Pomurju imamo ugodne toplotne razmere za pridelovanje zelenjave za predelavo: kumare za vlaganje, stročji fižol, paprika, sladkorna koruza, majski čebulčeL korenček, rdeča pesa, zelje za kisanje in skladiščenje. Pri pridelovanju presne zelenjave pa tudi zelenjave za predelavo je omejujoči dejavnik predvsem vlaga, ki je najbolj primanjkuje prav v poletnih mesecih. Hidropedološke študije, ki jih izdelujemo za projekte namakanja, nam kažejo, daje potrebno v sušnem letu namakati 3- do 4-krat {300m3 v o de/h a), v ekstremno sušnem do 5-krat, na lahkih peščenih tleh tudi 7-krat, v povprečnem letu pa vsaj 2- do 3-krat, in to predv sem v juliju in avgustu in interventno ob setvi, če ni dovolj vlage za kalite v. V zavarovanem prostoru je namakanje - kapljično in oroševalno -tako ali tako obvezno. Rastline, gojene v rastlinjakih in plasenjakih, potrebujejo zaradi intenzivnejše rasti in 2- do 3-krat večjih pridelkov tudi 2- do 3-krat več vode. Veliko vode potrebujejo predvsem plodovke (paradižnik, paprika, kumare, dinje) in solatnice. Bolj kot količina vode je pomembna razporeditev namakanja oziroma dežja. Največje potrebe po vodi imajo rastline ob intenzivni rasti in v fenološki fazi tvorbe glav, plodov in debel it vi korenov. Za spomladanske in poletne setve vrtnin v nezavarovanem prostoru je potrebno zagotoviti kapljično namakanje ali namakanje v vrste za vse plodovke (paprika, paradižnik, kumare za vlaganje, bučke in stročji fižol) ter oroševalno namakarve za solatnice (krhkolistne, mehko listne solate, radie, endivija in kapusnice; zelje, cvetača, ohrovt, kitajsko zelje). Za zmanjšanje evaporacije in ohranjanje vlage v tleh v poletnih mesecih je potrebno prilagoditi tudi tehnologijo pridelave, predvsem pri plodovkah je zelo pomembno zastiranje tal z naravnimi materiali ali folijo. Upoštevati tudi talne razmere Pri načrtovanju pridelave zelenjave moramo upoštevati tudi tla oziroma rastišče. Na težkih glinastih tleh pridelovanje vrtnin ni uspešno, prav tako ne na zelo lahkih peščenih tleh. Peščena zemljišča imajo sicer prednost pred glinastimi, vendar imajo majhno kapaciteto za vodo, vodo slabo zadržujejo in so bolj suha. Rastlinjake in plastenjake postavimo le na srednje težkih tleh, peščeno ilovnatih do ilovnato peščenih (20-30 % gline), težka glinasto ilovnata in glinasto meljasta tla moramo izboljšati z dodajanjem peska in zaoravanjem velikih količin organskih gnojil. Izogibajmo se pridelovanju vrtnin na oglejenih in psevdooglejenih tleh. Poleg fizikalnih lastnosti so pomembne tudi kemične lastnosti tal. Pred zasnovo pridelave Je potrebno kislo zemljišče meliorativno poapniti. Količino apnenih gnojil, ki je potrebna za dvig pH na željeni nivo, lahko ugotovimo le na podlagi kemične analize ta! za vsako parcelo posebej. Zelo pomembno je tudi gnojenje, katerega odredimo na podlagi kemične analize tal ali foliame analize. Kemično analizo opravimo vsaka 34 leta. S kemično analizo se določi količina dostopnega fosforja, kalija, magnezija. kalcija in po potrebi še drugih elementov ter vsebnost humusa. Z du šikom gnojimo na podlagi N-min analize tal (pred setvijo in pred dognojevanjem) v rastlinjaku in tudi na prostem. V pomoč za dognojevanje 2 dušikom so lahko tudi talni in rastlinski nitratni testi, ki jih opravi pridelovalec sam ali po navodilih in pomoči kmetijskega svetovalca. Vsebnost nitratov v zelenjavi se mora zaradi predpisanih dovoljenih količin spremljati tudi ob spravilu. Glede na talne razmere imamo vse možnosti za pridelavo zelenjave, 14 VtmtipaiAovaivia pomembna je le odločitev, ali bomo v Pomurju pridelovali količino ali kakovost. Tehnologija, predvsem gnojenje, se bo morala prilagoditi zahtevam po kakovosti, le-ta pa tržnim možnostim. Menim, da imamo ugodne ekološke možnosti tudi za t. i. sonaravno ali okolju prijazno pridelovanje. Za kakšen način pridelave se bomo odločili, je odvisno od prepričanja pridelovalca in usmerjenosti oziroma navade kupcev. Dokler bodo kupci povpraševali le po količini, ne pa gledali tudi na kakovost, ki jc pri zelenjavi najbolj očitna, bodo pridelovalci izbirali tehnologijo pridelovanja količine (vode) in intenzivne tehnologije gnojenja, namakanja, varstva posevkov (škropljenja) in za ceno povpraševanja izbirali vrsto pridelave ne glede na ekološke danosti. Za okolju prijaznejše pridelovanje (naravnim danostim prilagojena iz bira vrst in sort in zmerno intenzivne tehnologije) je na voljo kmetijska svetovalna služba z nasveti, in sicer; - pomoč pri vzorčenju tal, analizi zemlje, - izdelava gnojilnih načrtov, - talni in rastlinski nitratni testi za računanje potreb po gnojenju z dušikom, - računanje potreb po vodi za namakanje in postopno uvajanje prognoze namakanja, - nasveti za varstvo rastlin, - proučevanje sort - sortni poskusi. Žita FLISAR NOVAK, dipl. inž. agr. Od pridelovalca do kupca kmetijskih pridelkov Različne poti neposredne prodaje Eden od ciljev pridelovalcev bi vsekakor moral biti v čim večji neposredni prodaji kmetijskih pridelkov. Med različnimi možnimi potmi prodaje bomo natančneje obdelali neposredno prodajo. Znotraj neposredne prodaje proizvodov poznamo veliko različnih načinov. Lahko jih razdelimo v dve skupini: prvo skupino, kjer kupce pritegnemo v bližino kmetije (prodaja na kmetiji, samoobiranje, vinotoč, kmečki turizem) in v drugo skupino, kjer proizvod pripeijemo v bližino kupca (kmečki trg, prodaja z vozilom, stojnica ob cesti). Odločitev o izbiri prodajne poti oziroma možnih kombinacij je odvisna od lege kmetije, značilnosti pridelkov, ki jih kmet ponuja, ter od stroškov, ki jih povzroča posamezna prodajna pot. Prav tako je pri razmišljanju o vrstah prodajnih poti potrebno upoštevati: - zmogljivosti kmetije glede razpoložljivih finančnih sredstev, delovne sile in pripravljenost sprejeti določeno tveganje, - možnost doseganja višjih prodajnih cen, - pravne določbe in omejitve neposredne prodaje, - razpoložljive količine ponudbe, - učinkovito povpraševanje, - želje kupcev. Ugodna lokacija kmetije, opredeljena kot lega čim bliže zgoščenim potrošniškim središčem, je seveda velikega pomena za njene prodajne možnosti. Vendar se njena vloga občutno zmanjšuje zaradi naraščajoče mobilnosti porabnikov pa tudi proizvajalcev. Za uspešnost prodaje so odločilnejše osebno stne lastnosti prodajalcev kot primeren položaj kmetije. Obrati, ki so bolj oddaljeni, se pač morajo bolj potruditi. Bližina večjega števila potencialnih porabnikov daje kljub temu določene konkurenčne prednosti. Zato moramo za kmetijo izbrati najprimernejšo pot prodaje. Primerne prodajne poti si glede na lokacijo kmetije sledijo v naslednjem zaporedju: prodaja na kmetiji, vinotoč, stojnica ob cesti, samoobiralne akcije, tržnica, semanji dan, dostava na dom, prodaja od vrat do vrat. V preglednici so prikazane pomembnejše možnosti neposredne prodaje. Za vsako obliko prodaje so šc podane pomembnejše prednosti in slabosti. Podroben opis posameznih načinov neposredne prodaje pa bo prikazan v naslednjih poglavjih. Vanj ni vključena neposredna prodaja na turistični kmetiji in v vinotočih, ker menim, da sta ta dva načina neposredne prodaje pri nas že dobro znana. Prodaja na pragu kmetije Prodaja na domu je najenostavnejša in najbolj priljubljena oblika neposredne prodaje kmetijskih proizvodov, saj: - kmet lahko svoj delovni čas fleksibilneje izkoristi (ko ni kupcev, opravlja svoje delo), - kmet nima prevoznih stroškov, zato lahko ponudi proizvode po nižji ceni, - kmet ustvari posebno razpoloženje prodaje na kmetiji, - na kmetiji je manjša konkurenca, kot če prodajamo ob cesti ali na tedenskem trgu, - kmet lahko kupcu ponudi veliko dodatnega, tako da mu je bolj zanimivo hoditi kupovat na kmetijo (otroci radi vidijo domače živali, pogovor o proizvodnji). Kmetija se lahko odtoči za sezonsko ali trajno prodajo pridelkov na domačem pragu. Če izbere trajno obliko tovrstne prodaje, mora izpolnjevati nekaj pogojev. Vsaj en družinski član mora biti vedno na kmetiji, razen če ne določijo umika prodaje oz, prodajnega časa. Stalno morajo imeti na voljo dovolj veliko ponudbo pridelkov. Dovolj dobro mora poznati potencialni prodajni okoliš. Na voljo mora imeti tudi primeren prodajni prostor. Preskrbni okoliš, torej okolje, iz katerega nas obiskujejo kupci, je odvisen od oddaljenosti kmetije od prebivališč potrošnikov in od cestnih povezav. Stojnica na kmetiji za občasno prodajo Kdor ne prodaja vsakodnevno svojih proizvodov (ampak samo enkrat tedensko), ne potrebuje stalnega prodajnega prostora. V tem primeru latiko postavimo le nekaj zabojev s sadjem ali zelenjavo, lahko postavimo stojnico s seman-jega dneva, vozilo za prodajo ali pa pripravimo prodajni prostor za praznike. Tukaj imamo zelo različne možnosti predstavitve blaga. Stojnico na kmetiji običajno postavljamo za blago, ki ga pro dajamo sezonsko, ali za blago, ki občasno dopolnjuje obstoječo ponudbo (npr, ob praznikih). Trgovina na kmetiji za stalno prodajo Kmetija, ki želi prodajati proizvode vsakodnevno, potrebuje stalen prostor za prodajo. Prostor za prodajo je najcenejši, če ga uredimo iz že obstoječih objektov. Pri takem načinu prodaje je pomembno, da imamo širok so rti m en t proizvodov in celoletno ponudbo. To so osnbvni proizvodi za vsakodnevno prodajo, kot so jajca in zelenjava (tc hodijo kupci vsakodnevno kupovat na kmetijo). Osnovni ponudbi dodamo še: jajčne in mesne proizvode, krompir, sadje, predelano sadje (marmelada), lahko ponudimo izdelke, ki niso za prehrano (šopek iz suhega cvetja, košare, leseno orodje ter drugi na kmetiji narejeni izdelki). Ko se lotevamo prodaje na kmetiji, moramo poskrbeti za naslednje stvari: - Poskrbeti moramo, da bodo kupci našli kmetijo. Zato moramo ob cesti postaviti oznake. Te oznake morajo biti primerno velike, razločne in v višini oči. Oznake morajo biti proti kmetiji vedno pogostejše; pri 1 km, na 600 m in na 400 m Na reklamnem listu označimo, kako se pride na kmetijo. - Za dober vtis na kmetiji moramo skrbeti za čistočo, pes mora biti kmctijsti^ panorama^ /5 piiklenjen, uredimo parkirišče, kmetj/a mora biti lepo okrašena z rožami. - Kupca ne smemo prepustiti naključju. Kadarkoli pride na kmetijo, ga mora pot voditi do kmeta ali v prodajni prostor, - Prodajni prostor mora biti atraktivno oblikovan. - Prodajnega prostora ne smemo opremiti samo z navadnimi predali, prostor naj bo preprosto (kmečko) urejen (iz lesa, lanenega blaga...). - Na kmetiji moramo ponuditi dodatno doživetje, kot so živali za božanje, možnost ogleda hleva, igrišče za otroke, prostor za počitek (klopi okrog hiše). - Pripravimo bogato ponudbo materiala za pakiranje. - Kupcu moramo dati vizitko, da nas lahko pokliče. Prodaja kupcem satnoodjemalcem Za nekatere kupce je zanimivo, da sami obirajo sadeže, ki jih potem kupijo. Kupec pride na kmetijo, si nabere željene pridelke, plača in se odpelje. Najbolj pogoste za prodajo kupcem samoodjemalcem so jagode. Zanimivi pa so tudi drugi pridelki, jabolka, breskve, češnje, maline, ribez, fižol, grah... Na splošno se taka oblika prodaje uporabna pri pridelkih, ki zahtevajo veliko dela s spravilom, in pri pridelkih, katerih lastnosti ob zrelosti ni težko prepoznati, npr, barva in velikost ploda. Pri prodaji samoobiralcem oddaljenost kmetije od potrošnikov ni tako izrazito pomembna, kot je pri drugi neposredni prodaji na domu pomembna bližina oskrbnega okoliša. Prodaja kupcem samoodjemalcem zahteva od kmeta dobro organizirano prodajo in imeti mora določene sposobnosti za tak način prodaje (kako kupce seznaniti in zainteresirati za obiranje, kako pridejo kupci na njivo, kje parkirajo...). Pomembna je tudi intenzivna reklama, saj mora motivirati veliko kupcev naenkrat. Kupci morajo priti obirat pridelke takrat, ko so zreli. Ta način prodaje je zelo odvisen od vremena ob zrelosti pridelkov. V slabem vremenu kupcev ni. Zato moramo imeti predvidene dodatne možnosti prodaje ali predelave proizvodov. k T ' 1 MOŽNOSTI Ko se odločamo za tak način prodaje, moramo oceniti škodo, ki jo kupci naredijo na nasadu, Ker v mnogih primerih lahko nastane velika škoda na nasadih, moramo ponuditi samonabiranju take površine, kjer škoda ni tako pomembna (zadnja leta rodnosti nasada). Kupci se odločajo za kupovanje proizvodov s samonabiranjem, ker pričakujejo: - da se v nasadu ne uporabljajo zaščitna sredstva ali v zelo majhnih količinah, - napor za lastno obiranje mora biti poplačan (pomeni, da morajo biti cene nižje kot pri drugih načinih prodaje - tedenski trg, trgovine), - dobili bodo visoko kakovostno blago, brez poškodb zaradi prevoza in skladiščenja, - imeli bodo možnost izbirati blago po lastnih ocenah kakovosti ter izbirati blago, primemo namenu, za katerega kupujejo (svežo porabo, predelavo, ozimnico) - sladokusci bodo izbirali med najboljšim blagom. Prodaja zunaj kmetije Stojnica ob cesti Ob cesti prodajajo kmetje, ki običajno živijo nedaleč stran od nje. Na ta način prodajajo predvsem sadje, zelenjavo in razne spominke. Celotni način prodaje je sezonskega značaja (turistična sezona) pa tudi ponudba pridelkov se prilagaja letini. Značilnosti prodaje ob cesti so: visoka frekvenca kupcev (naključni kupci), sezonska zasedenost kmeta, investirati moramo le v prevozno sredstvo in stojnico, v reklamo ni potrebno vložiti veliko denarja. Ta način prodaje je primeren ob cestah, kjer je potencialnih kupcev veliko (ob prometnih poteh in območjih s turističnimi znamenitostmi). Prostor, kjer imamo stojnico, naj bi imel primeren parkirni prostor za avtomobile, senco in možnost počitka. Prostor mora imeti enostaven dostop s ceste. Stojnica s prodajnim blagom mora biti na vidnem mestu, naj ne bo skrita za drevesi ati za ovinkom. Na prodajo ob cesti moramo kupce pravočasno opozoriti. Postavimo opozorilne table ob cesti 600,400, 200 metrov pred stojnico. Dostava pridelkov na dom - prodaja po naročilu Za kmetije, ki so bolj oddaljene od kupcev, je razmeroma primerna dostava proizvodov na dom, torej prodaja po naročilu ali dogovoru. Na ta način lahko oskrbujemo sodelavce določenega podjetja ali inštitucije pa tudi večje porabnike, kot so gostišča, bolnice, vrtci in podobno. Dostava na dom zahteva, da ima kmetija, ki jo izvaja, telefonski priključek in s tem možnost telefonskega naročanja. Pomembna podrobnost s tem v zvezi je telefonska številka kmetije, ki mora biti razvidna z vsakega ovitka, prav tako pa mora izstopati tudi na dostavnem vozilu. Za ta način prodaje moramo imeti primeren avto za prevoz na dom. Nekaj točk, ki so pomembne pri prodaji ob pomoči telefona: - za telefon moramo najti prostor, ki je miren in primeren za pogovor, - sestavite si seznam z imeni in naslovi kupcev, - vprašajte po imenu partnerja pri pogovoru in si ga zapišite, - govorite mimo in sproščeno, - govorite s partnerjem vljudno in uporabljajte njegovo ime - vprašanja postavite, kadar česa ne razumete, - pogosto uporabljajte besede: hvala, seveda, ni problema, - uporabljajte profesionalni nastop, - naročila ponovite in si jih zapišite, - počasi odložite telefon. Šemami dan (kmečka tržnica) Semanji dnevi so dobra prodajna priložnost, Z njimi dosežemo kupce, ki jim je pot do kmetije predolgi mi pa jih tudi ne moremo neposredno oskrbovati. Posamezni proizvajalec lahko ponuja tudi zelo ozek izbor pridelkov, saj nastopa ob njem še več kmetov, ki s tem ustrezno razširijo paleto proizvodov. Ob tovrstni prodaji lahko naredimo dobro reklamo za našo kmetijo in posredno vplivamo tudi na povečanje poznejše neposredne prodaje na domačem pragu. Prednost pred klasično tržnico je v tem, da se ta semanji dan organizira le enkrat ali dvakrat tedensko. Tako lahko kmetje delajo na kmetiji in tudi prodajajo svoje proizvode. Pomembno je, da takšna kmečka tržnica deluje in si pridobi ime kot prodaja kmetovih pridelkov in ne kot nekakšna preprodaja blaga neznanega porekla. PREDNOSTI SLABOSTI Prodaja na pragu kmetije -stalna navzočnost na kmetijie - prodaja je odvisna od ' - kupci so vedno na - ni potrebe po dodatnem osebju položaja kmetije kmetiji - potrebno urediti prostor za prodajo Prodaja kupcem samoodjemalcein Kmečka tržnica - ni potrebno najeti delovne sile - ni transportnih stroškov in transportnega rizika - izgube rastlin in proizvodov - draga reklama - potrebna je dobra organizacija Stojnica ob cesti - pride več kupcev - sezonska zasedenost kmeta - ni velikih investicij - potreben je avto za prevoz - močnejša konkurenca - prodaja odvisna od vremena - veliko kupcev - nizka investicija - mala poraba časa - ni potrebni imeti celovite ponudbe - reklama za prodajo na kmetiji - prodaja je odvisna od količine in kvalitete - ni možno prodati vseh artiklov - investicija v avto in stojnico Preglednica: Nekatere možnosti neposredne prodaje z njihovimi prednostmi in slabostmi Pri tej obliki prodne potrebujemo prostor in stojnico za predstavitev blaga na tedenskem trgu. Za uspešno organiziran tedenski trg je potrebno, da ima mesto minimalno 20.000 do 50.000 prebivalcev. Tako ima 76 kmetijska panorama tedenski trg prednost predvsem v velikih mestih. Prodaja na tedenskem trguje zelo odvisna od vremenskih razmer. V slabem vremenu pride zelo malo kupcev. Na tedenskem trgu vlada določen red, in če prodajamo na njem, sc moramo teh pravil držati. Enako je tudi z zakonskimi predpisi. Tedenski trg je konkurenca običajnim trgovinam. V trgovinah je večja ponudba, vendar gre veliko kupcev kupovat na tedenski trg. Mnogo ljudi kupuje na tedenskem trgu za sprostitev, uživanje, poleg tega pa kupujejo seveda tudi za prehrano. Na tedenskem trgu imamo možnost kupcem ponuditi kavo, pijačo, prigrizek. Sebe moramo predstaviti kot uspešno kmetijo, kot dobro podjetje: Prodajne možnosti za vaš proizvod Ko se lotevamo raziskave trga za nek novi proizvod, si moramo poiskati prodajno območje. Poiskati moramo tako območje, na katerem imamo realne možnosti prodaje. Boljše je, da si poiščemo neko območje, ki še ni zasičeno s proizvodom oz, ponudbo, kakršno imamo mi, V nasprotnem bomo imeli težave s prodiranjem na trg. Prodajno območje si ne smemo zastaviti preveč široko, ker ga ne bomo obvladali. Obseg prodajnega območja je odvisen od vrste proizvoda, ki ga ponujamo. V preglednici je prikazano, kakšna je pripravljenosti kupca, da pride kupit proizvod na kmetijo. - s čisto, urejeno in zanimivo stojnico, - ponudba naj bo zanimiva, - ponudite kupcem spremembo, vedno imejte neko specialiteto (razen. če tega že nimate v stalni ponudbi). ■ - pazite, da imate najboljšo kakovost. - dajte kupcem informacije vedno in kadarkoli (o vaši kmetiji, o blagu, recepte) - poiščite si za vzor kakega originalnega prodajalca, mogoče boste tudi sami uvedli kaj originalnega, - kupce gledajte vedno prijateljsko, pripravljeni pomagati in bodite uslužni. Oddaljenost od kmetije do 5 km Lastnost proizvoda Lahko pokvarljivo blago, ki je dosti v uporabi Primer Mleko, dnevno blago, jagode, sveže sadje 5-20 km Trajnejši proizvodi 20 in več km Trajni proizvodi in proizvodi z večjo vrednostjo Jajca, krompir, kruh, perutnina Klobase, I vino, »bio« proizvodi Tržnica Na živilskem trgu sc kmetova ponudba srečuje z neposredno konkurenco trgovcev in ponudnikov z drugih območij. Zato mora kmet še posebno paziti na urejenost prodajne stojnice in na to, kako predstavi svoje izdelke. Posebno kakovost in svežino pridelkov, ki prihajajo neposredno s kmetije, je potrebno podčrtati tudi z izveskom ali oznako ponudbe z imenom ali domačim imenom kmeta ali kmetije, S tem se nedvoumno ločimo od druge (trgovinske) konkurence na živilskem trgu. Tržnica je zanimiva za prodajo kmečkih proizvodov, ker je na njej že vzpostavljen tržni red. Naša glavna naloga pa je, da opozorimo kupca, da naše ponujeno blago prihaja naravnost z njive, vrta. Primer neposredne prodaje Vsakega proizvajalca, ki se loteva neposredne prodaje, zanima, koliko proizvodov lahko proda. Zanima ga število potencialnih kupcev, trg, potrošniško obnašanje, prodajne količine. Informacij te vrste pa je nasploh malo. Zato si mora kmet na ta vprašanja odgovoriti sam. Če prepustimo raziskavo trga profesionalni organizaciji, moramo to raziskavo drago plačati, Ker pa se običajno v neposredni prodaji ponujajo manjše količine proizvodov in raznovrstni proizvodi, taka prodaja ne prenese stroškov profesionalne raziskave trga. Iz tega sledi, da se mora kmet sam lotiti raziskave trga. Ko izberemo pravo prodajno strategijo za neposredno prodajo, moramo najprej kupce oziroma porabnike naših proizvodov zelo dobro opazovati in nato analizirati. Pri tem ni nobene prave teorije, bistveno je, da se ozremo okrog sebe. Po svetu moramo hoditi z odprtimi očmi in ušesi. Spremljamo vse, kar se dogaja okrog našega proizvoda in si to zapomnimo. Ko opazimo novost, jo posnemamo, če imamo možnost, jo kopiramo, dopolnimo ali pa tudi spremenimo. O našem proizvodu sprašujemo kolege, slučajne sogovornike, povprašamoljudi, kaj jim ugaja in kaj ne, kaj jih moti, kaj si želijo. O našem proizvodu preberemo vse, kar je o njem napisano. Brati moramo tržne in poslovne novice. Poglejmo si primer, kako izgleda enostavna raziskava trga o prodaji brezovih drv. Na kmetiji imamo brezov gozd in želimo prodati brezova drva. Najprej pogledamo ali vprašamo, kakšna je cena brezovih drv. Ko tako opazujemo okrog sebe, ugotovimo, da imajo brezova drva višjo ceno kot ostala drva. O tej višji ceni drv se pogovarjamo s kolegom, ki nam pove, da so brezova drva primerna za kurjenje v kaminu. Ko smo zvedeli, da so brezova drva primerna za kurjenje v kaminih, sledi: za kurjenje v kaminu rabimo daljša polena. Kupci, ki imajo kamine, rabijo manjše količine drv. Običajno so lastniki kaminov premožnejši, kar pomeni ,da si ne bodo sami pripravljali drv. Na osnovi teh ugotovitev moramo drva razrezati na primemo dolžino in jih pripeljati kupcu na dom. Ko vemo, kako moramo pripraviti drva, moramo ugotoviti, kdo v naši okolici ima kamin, To pa vedo najbolje dimnikarji. Poiščemo dimnikarja na našem območju in ga povprašamo, v katerih hišah imajo kamin. Ko vemo, kdo ima kamin in imamo primerno pripravljena drva, jih ponudimo tem kupcem. Iskanja prodajnega potenciala se lotimo po korakih. Zaradi boljšega razumevanja bomo dodatno prikazali, kako se izračuna prodajni potencial jabolk na območju, ki ima 10.000 prebivalcev. - 1. Narišemo si prodajno območje na zemljevid. Prodajno območje si omejimo z določenimi naravnimi ali gradbenimi ovirami (rekami, gozdovi, hribi, cestami, železnicami). Premislimo, Če na prodajnem območju obstajajo omejitve, ki vplivajo na lokalno prebivalstvo (železnice, reke, avtoceste, tovarne, prodajni centri). 2, V naslednjem koraku ugotovimo, koliko prebivalcev živi na našem prodajnem območju, koliko je družin in kako velike so družine, Te podatke dobimo na občini ali iz statistike, V našem primeru imamo 4000 gospodinjstev ( 2,5 člana na eno gospodinjstvo). 3, Za vse proizvode, za katere ugotavljamo prodajni potencial, ugotovimo, kolikšna je letna poraba tega živila, Te podatke lahko najdemo v podatkih statistike ali pa gremo opazovat, kakšne količine posameznih proizvodov kupujejo kupci v trgovinah. V primeru prodaje jabolk gospodinjstvo na leto kupi 32,5 kg jabolk (13x2,5), 4. V naslednjem koraku moramo razmisliti, koliko družin bo kupovalo pri nas. - vsi prebivalci ne jedo vsega, - ne kupujejo vse družine na kmetiji, - potencialni konkurenti vzamejo del naše prodaje. Ocenimo, da bo pri nas kupilo 10 - 20 % gospodinjstev. Tako smo dobili od 400 do 800 potencialnih gospodinjstev. 5. Vendar pa potencialni kupci ne kupijo celotne koEčine proizvodov na naši kmetiji. Prodajna količina je zelo odvisna tudi od časa nakupov. Imamo lahko sezonsko prodajo {jabolka, jagode, šparglji, race, gosi, krompir), sprotno prodajo (jajca) in vsakodnevno prodajo (mleko, meso, nekatero zelenjavo). Predvidevamo, da potencialni kupci kupijo pri nas 30 - 50 % celotne kupljene količine jabolk v enem letu, kar znaša okrog 13kg, 6. Nato izračunamo, kolikšno količino našega proizvoda bomo lahko prodali na tem prodajnem območju, V našem primeru smo ugotovili, da lahko na tako velikem prodajnem območju prodamo od 5200 do 10400 kg jabolk. Tak izračun možne prodajne količine proizvodov na naši kmetiji je le površna ocena, je pa zelo pomembna. S tem dobimo okvirne meje znotraj katerih lahko razmišljamo o prodani količini našega proizvoda, Kmetltska svetovdna služba It Pomurja Damjan Jerič, dipl. InŽ. kmet. 4 L 11 Uvajanje strojnvh krožkov v SVovei^V Za pocenitev kmetijske pridelave Kmetje sprejemajo odločitve o tem, ah bodo nadaljevali, sirih ali pre-nehah s kmetijsko pridelavo predvsem na podlagi ustvarjenega dohodka. Čeprav so pripravljeni kmetovati tudi ob nižiem plačilu kot bi ga ute-gruli dobiti zunaj kmetijstva, je vsaj zamladegospodarje višina kmetijskega dohodka odločujoči dejavnik prevzemakmetij. Dejstvo je, daje dohodek velike večine slovenskih kmetij na taki ravni, da so mladi zmeraj inanj pripravljeni sprejeti ta sicer lep in svoboden, vendar tako težaven poklic. Kmetije so brez naslednikov, ogrožena so predvsem območja, na katerih je težje kmetovati. Tudi v ravninskih predelih se zmanjšuje delež kmetij, ki so bodisi kot čiste ali mešane sposobne doseči primeren dohodek. Ne moremo postreči z natančnejšimi statističnimi podatki o dohodku slovenskih kmetij, ker jih pač ni na voljo, našo oceno pa potrjuje mnenje večine tistih, ki se bolj ali manj spoznajo na slovensko kmetijstvo. PovpraS£ymo se po vzrokih za nezadostnost dohodka iz kmetijstva. Kmetijski dohodek se oblikuje kot razlika med zmnožkom prodanih kohčin in njihovih cen ter med proizvodnimi stroški. Znano je, da so naše kmetije med najmanjšimi v Evropi in da pridelamo v povprečju na hektar ah priredimo na enoto proizvodnih živali od 30 do 50% manj kot naši severni, zahodni in vzhodni sosedi. Če to povežemo še z ravnijo prodajnih cen, ki so sicer višje od svetovnih, vendar krepko nižje od cen kmetov v Zahodni Evropi, in ob tem ne pozabimo, da so cene proizvodnih vložkov (razen delovne sile) vsaj na isti ravni kot v zahodni Evropi, smo našteli bistvene vzroke za neugoden položaj slovenskih kmetov. Nizko intenzivnost, majhen obseg pridelave ter le »zmerno« raven prodajnih cen kmetje ne morejo nadomestiti niti s svojo pregovorno varčnostjo in delavnostjo. Tudi če bi bili stroški kmetijske proizvodnje zelo majhni, pa niso, kmetom njihova plača, njihov preostanek dohodka ne »ustreza«, Navkljub pogostemu nasprotnemu prepričanju kaže poudariti, da stroški na enoto pridelka slovenskih kmetij sploh niso tako majhni v primerjavi z velikostjo proizvod njih stroškov v drugih deželah. To še posebej velja za stroške uporabe kmetijskih strojev. ni. Po izkušnjah znašajo letno okoli 2% nabavne vrednosti. Med spremenljive stroške spadajo stroški goriva in maziva ter stroški vzdrževanja. Pri stroških goriva (pri strojih z motorji z notranjim izgorevanjem) upoštevamo, da so motorji povprečno obremenjeni 40 %, zato upoštevamo 40 % količine goriva, ki Jo sicer motor porabi pri doseganju moči motorja. Stroški vzdrževaja so odvisni od načina dela stroja (obraba delov). Določeni so izkustveno in pri strojih brez lastnega pogona zajemajo tudi stroške mazaitja, medtem ko je pri strojih z motorji to ločeni strošek (20 % stroškov za gorivo). Stalni stroški na leto niso odvisni od obsega letne rabe (zato ime stalni), preračunani na uro ali na ha pa so odvisni od števila ur in ha letne rabe. V nasprotju s stalnimi stroški so spremenljivi stroški izraženi na uro ali na ha vedno enaki, se pa njihova letna vsota spreminja z obsegom dela/rabe stroja. Primer: Stroški uporabe traktorja 55 kW, štirikolesni pogon, nabavna vrednost 2519.000.- SIT, amortizacijska doba 12 let, pri različnem obsegu letne rabe letna raba stalni stroški stalni stroški spremenljivi stroški skupni stroški h 100 200 300 400 500 600 srr/ieto 361057 361057 361057 361057 361057 361057 srr/uro 3611 1805 1204 903 722 602 600 600 600 600 600 600 SIT/h SIT/h 4211 2405 1804 1503 1322 1202 Stroji na kmetiji - pomoč in obremenitev Sodobne kmetijske proizvodnje si danes ne moremo več zamišljati brez primerne mehanizacije, pripomočkov in opreme, zaščitnih sredstev, mineralnih gnojil, nakupljene krme, plemenskih živali in energije, ki skupno tvorijo ogrodje spreraenjivih stroškov, to je stroškov, neposredno povezanih z določeno proizvodnjo. Na majhnih kmetijah za zmanjšanje stroškov pri gnojilih, semenu, plemenski živini itn. ni pravih možnosti, saj bi se s tem zmanjšala intenzivnost pridelave/prirej e in tudi dohodek. Tuji zgledi kažejo, daje najbolj mogoče znižati stroške mehanizacije. Ti stroški tudi predstavljajo enega najpomembnejših deležev v sestavi stroškov proizvodnje. Zakaj? Za stroške kmetijske mehanizacije velja zakonitost celih števil. Z enim traktorjem je mogoče obdelati polah petnajsthektarsko kmetijo, da ne govorimo o tem, daje možno z dvema pridelovati krmo ali poljščine na 3 ali 100 hektarjih. Stroški strojnih del, izraženi na ha, so pri večjih kmetijah ob enakem številu traktorjev bistveno manjši kot pri manjših. Poglejmo si to zakonitost na preprostem zgledu. Skupne stroške strojnega dela, izražene na uro, lahko z večjim obsegom izrabe strojev precej zmanjšamo, Ker so za Slovenijo značilne izrazito majhne kmetije, ugotavljamo, da so le-te zaradi manjše možne uporabe strojev tudi relativno visoko obremenjene s stroški kmetijske mehanizacije. Kakšne pa so možnosti za povečanje izrabe strojev? Ena od njih Je povečanje kmetije. Za to pa je v naših razmerah kaj malo možnosti. Strukturne spremembe so sicer proces, ki poteka, vendar v naših proizvodnih razerah zelo počasi. Zemlje ni dovolj, če pa že je, je njena cena primerjalno z dohodki na kmetiji zelo velika. Poleg tega je obseg kmetije nemalokrat omejen tudi s topografskimi razmerami, v katerih je do' 5000 ^4000 «-3000 J£ VI I c Cl 3 2000 j skupni stroSki J stalni stroški Pri proizvodnih stroških kmetijske mehanizacije ločimo stroške, ki nastanejo že ob nakupu stroja, to so stalni stroški, in stroške, ki nastanejo s samo uporabo stroja, to so spremenljivi stroški. Med stalne stroške spadajo: Amortizacija (letni odpis vrednosti), S pomočjo amortizacije se kot strošek upošteva zmanjšanje vrednosti stroja in na ta način se zagotovijo sredstva za nov nakup, saj vsak stroj z leti tehnično zastari in se izrabi. Letno amortizacijo zračunamo tako, da nabavno vrednost delimo s številom let uporabe stroja. Pri tem kot nabavno vrednost upoštevamo ceno novega stroja v letu, ko računamo. Obresti so strošek posojila, ki ga najamemo za nakup stroja. Obresti kot strošek upoštevamo tudi, če smo stroj kupili z lastnim de-naijem. Tu pa upoštevamo le polovično vrednost, saj predvidevamo, da če ne bi kupili stroja, vsega denarja ne bi dolgoročno hranili (vezali) v banki. Tako v izračunu kot obresti upoštevamo 4% nabavne vrednosti, ' Tudi stroški zavarovaitja in shraitjevaitja strojne opreme so stal- ■S 1000 0 IM sp remenlji vi^stroS^ 200 300 400 5M + 600 letna raba (ur) Vir: DOLENSEK, ERJAVEC (1994) Graf: Zmanjševaje stroškov uporabe traktorja iz prejšnjega primera pri različni letni izrabi. Dejansko je v naših strukturnih in naravnih razmerah obseg rabe kmetijske mehanizacije mogoče povečati le z medsebojnim sodelovanjem kmetov pri rabi kmetijskih strojev oz. z najemom strojnih storitev. Za kmetije, ki že razpolagajo s strojnimi kapaciteteami,’ se na ta način lahko zmanjšajo stroški in poveča dohodek. Druge kmetije, ki pa sc na ta način kmetijska panorama lahko odpovedo strojem, pa prihranijo denar, ki bi ga sicer morale vložiti vanje. Oblike sodelovanja pri rabi strojev Poznamo več oblik sodelovanja pri uporabi strojev, ki imajo prednosti in slabosti. V osnovi je pri vseh oblikah v ospredju prizadevanje za znižanje stroškov in povečanje kakovosti dela, varovanje okolja, popolno mehaniziranje tudi majhnih kmetij, razbremenitev kmečke družine, socialna pomoč itn. Na izbiro oblike vplivata naravno okolje ter gospodarsko in družbeno stanje, v katerem je določeno narodno gospodarstvo. Strojne skupnosti Zanje je značilen skupen nakup strojev, vsak član skupnosti pa s strojem sam dela na svoji kmetiji. Investicija se porazdeli na več kmetij, za delovanje pa ni potrebna kakšna posebna organizacija. Strojne skupnosti pa imajo številne, kmetom dobro znane slabosti. Ni jasne odgovornosti pri uporabi, vzdrževanju in shranjevanju strojev. Vzdrževanje je pomanjkljivo, pri ugotavljanju povzročitelja okvare navadno nastopijo precejšnje težave pa tudi pri razdelitvi stroškov popravila, Precej težav je tudi pri ukinitvi skupnosti in pri prevzemu strojev posameznih članov skupnosti. Strojne skupnosti sc v tujini ohranjajo predvsem pri uporabi enostavnih strojev (npr. valjarji), sicer pa sc večinoma ukinjajo. Za nekatere pridelovalne postopke, ki zahtevajo izredno drage stroje (npr. kombajni za sladkorno peso), pa se strojne skupnosti ponovno organizirajo, vendar s profesionalnim vodenjem. Ponudbo storitev prevzamejo strojni krožki. Kmetijske obrtne storitve (kmetijski podjetniki) Kmetijski podjetniki opravljajo strojne storitve, da pridobivajo dohodek (dobiček). »Strojni« podjetniki so lahko kmetje, lahko pa tudi obrtniki. Navadno uporabljajo zmogljive specializirane stroje. Njihove storitve so _ obremenjene s stroški osebja, davkov itn., zato poskušajo doseči čim večji obseg uporabe. Cene storitev določa trg, Ta oblika rabe strojev med kmetijami prevladuje na območjih z enoličnimi proizvodnimi usmeritvami in velikimi kmetijami. Razpolagajo z modernimi zmogljivimi stroji, sami skrbijo za vzdrževanje in imajo specializirana znanja. Običajno imajo ozek izbor strojev (npr. spravilo pridelkov), ceno določajo glede na ponudbo in povpraševanje,' prednost dajejo večjim površinam, manjše kmetije pa pridejo na vrsto kasnje. I I / J' i ' S!«.’ Mcdso,sedska pomoč Je najstarejSa oblika pomoči in sodelovanja pri uporabi kmetijske mehanizacije. Kmetje si v ožji soseščini izmenjujejo delo s stroji in delovno silo. Na ta način sc zmanjšajo potrebne investicije v stroje in ni potrebna nobena organizacija. Med sosedi se izboljšujejo socialni stiki, na ta način pa se tudi zagotovalja pomoč pri nesrečah in povečanem obsegu dela. Pomoč pa je omejena na sosede ter hitro pride do po-mankanja delovne sile in preobremenjenosti. Pomoč ni nikoli povsem dokončno in jasno obračunana. Strojni krožek Slovenski kmetje imajo slabe izkušnje z različnimi oblikami kooperacij, »združevanjem dela in sredstev« ter podobno navlako prejšnega sistema. Poudariti želimo, da strojni krožki niso nikakršna nova skovanka kmetijske politike, temveč so prenos uspešne rešitve naših severnih sosedov, ki sc ubadajo s podobnimi problemi kot slovenski kmetje: preveliki stroški zaradi premajhne velikosti posesti. Strojni krožek je organizirana oblika medsosedske pomoči. Je prostovoljno združenje kmetov nekega območja na društveni osnovi, V nasprotju z običajno medsosedske pomočijo, ki je omejena le na bližnje ! sosede, se pri strojnih krožkih sodelovanje pri uporabi kmetijske mehanizacije razširi na območje vsega krožka (več vasi, občina, itn.). Člani ponudijo proste zmogljivosti strojev, ki jih uporabljajo na svojih kmetijah, drugim članom. Lastnik stroja z njim tudi dela, za kar dobi plačilo po cenah, ki pokrijejo stroške uporabe strojev in so dogovorjene. Plačilo poteka običajno brezgotovinsko prek banke. Sodelovanje in plačila potekajo tako neposredno med Člani krožka. Krožek je namenjen le informiranju članov o potrebah in prostih zmogljivostih oz. usklajevanju sodelovanja med naročniki in ponudniki. To delo pa opravlja vodja krožka, ki ga krožek (člani) tudi delno (ali pa polno) zaposli. Vodja strojnega krožka je v bistvu »duša» te dejavnosti. Zbira informacije o tem, kateri stroji so v katerem času na voljo, in to informacijo posreduje tistim kmetom, ki naročijo kakšno strojno storitev. Poglejmo si preprost zgled: Kmet Janez, ki bi rad, da bi mu kdo prišel zbalirati mrvo, pokliče vodjo, ki mu pove, da ima kmet France iz sosednje vasi jutri popoldne čas, in če se Janez potem s tem strinja, mu bo France prišel zbalirat mrvo. Janez tudi ve, da mu bo France to naredil bolje kot on sam, ker pač to počenja nekaj tednov na leto, ve pa tudi, da je France bistveno cenejši od gospoda iz daljne okolice, ki ima sicer bistveno večje stroje, vendar zaračuna tako, da te kap, Jasno, ta je podjetnik in živi predvsem od tega. Koristi od razvoja strojnih krožkov Povečanje rabe in s tem zmanjševanje stroškov uporabe kmetijske mehanizacije velja postaviti na prvo mesto. Kmetije, ki imajo stroje, lete bolje izkoristijo in tako zmanjšajo stroške uporabe. Številne kmetije (predvsem mešane in dopolnilne, za določena dela pa tudi čiste) pa si tako zagotovijo strojne storitve s sodobno mehanizacijo, ki sije sami ali ne morejo kupiti ali bi bil nakup povsem neracionalen. Družinski člani mešanih in dopolnilnih kmetij se lahko bolj posvetijo svojemu osnovnemu poklicu. Razbremenitev družinskih članov je navadno precejšnja, posebno to velja za gospodinje na mešanih kmetijah. Strojni krožki dejansko prispevajo k ohranitvi agramopolitično zaželjene kmečke posestne sestave v Sloveniji. "in ; J S širitvijo strojnih krožkov bi sc povečala tudi kakovost del, saj sc s pogostejšo rabo povečajo tudi kmetove izkušnje in znanje. Za posamezna dela se zelo dobro usposobijo ter jih opravijo hitro in zanesljivo. Zelo pomemben je tudi družabni in socialni vidik sodelovanja v strojnih krožkih. Člani sodelujejo tudi na drugih področjih, predvsem si pomagajo ob boleznih, nesrečah itn. Poleg naravnih in družbeno gospodarskih okoliščin (velikost kmetij, proizvodne usmeritve) je pogoj za nastanek strojnih krožkov predvsem pripravljenost za sodelovanje. Sodelovanje v strojnem krožku temelji na osnovnih zadružnih načelih - vzajemnosti in solidarnosti. Poleg tega je nujna primerna mera zaupanja, tolerantnosti in zanesljivosti. Organizacijska in davčna vprašanja Strojni krožki so organizirani kol društva. Društvo je oblika organiziranja, ki ne zahteva veliko administracije in s tem ne povzroča velikih stroškov. Dejavnost strojnega krožka ustreza osnovnim namenom združevanja občanov v društva, saj so nameni združevanja idealistični (organiziranje sodelovanja med člani in njihovo informiranje), ne pa materialni (pridobivanje dohodka v krožku). Delo krožka (društva) poteka po veljavnih družbenih normah in v skladu z zakonom o društvih. Po zakonu o dohodnini, ki velja od 1. januaija letos, so prejemki iz medsosedske pomoči v strojnih krožkih s kmetijsko mehanizacijo in delovno silo oproščeni plačila dohodnine (19. člen). Zajeta so dela s področja kmetijstva in gozdarstva, ki jih opravljajo člani kmetije z lastno mehanizacijo. Izvajajo se lahko v občini, v kateri imajo kmetje zemljišča, in sosednjih. Zaračunavajo se lahko po cenah, ki ne smejo biti višje od cen, ki so objavljene v »Katalogu stroškov kmetijske mehanizacije«, ki ga je izdalo Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo. Skupna letna vsota prejemkov ne bo smela preseči 64000 SIT na ha kmetijske zemlje, ki jo ima kmetija v lasti ah najemu, vendar največ do 20 ha. Izvajalec mora i k naročniku izdati račun, kopijo pa hraniti najmanj 5 let. Poudariti velja, da ta oprostitev velja za sodelovanje pri uporabi strojev v okviru strojnih krožkov. Opravljanje kmetijskih storitev s kmetijsko mehanizacijo zunaj strojnih krožkov pa je zavezano plačilu dohodnine, pa tudi 5% prometnemu davku. Seveda v tem primeru ne veljajo omejitve. ki vejajo za sodelovanje pri uporabi strojev v okviru strojnega krožka (omejene cene, obseg, itn). Kako naprej? Strojni krožki lahko pomagajo, da, če sc izrazimo karikirano, kmetje ne bodo več delali le za nabavo novega traktorja in primernih priključkov. Tržni način gospodarjenja in vedno bolj zaostrena konkurenca silijo kmete, da boli kot kdaj prej pazijo na svoje proizvodne stroške. Pusti- mo prestiž in postavljanje pred sosedi ob strani. Ob tem služijo ie tretji, dohodek kmetij pa je bistveno manjši. Strojni krožki pa niso le koristni za kmete. Gledano z vidika vse države, bo nekonkurenčnost slovenskega kmetijstva prišla manj do izraza, pritisk na kmetijske cene in s tem na proračunske izdatke se bo zmanjšal, potrebne strukturne spremembe bodo nekoliko manj boleče. Zato tako kmetje kot država izkoristimo priložnost, ki se nam z razvojem strojnih krožkov ponuja. Ni vse zlato, kar sc nam ponuja iz tujine, ideja strojnih krožkov pa ima zagotovo prednosti in koristi za slovenske kmete. Mag. Marjan Dolenšek Kmetijski zavod Ljubljana Doc.dr. Emil Erjavec Biotehniška fakulteta Oddelek za zootehniko Razmišljanje o ekološkem vinogradarstvu Ohraniti naravno ravnovesje Vinska trta je kultura, ki se na določenih območjih že stoletja vrašča v okolje z bolj ali manj pozitivnimi in tudi negativnimi vplivi. Negativni učinki so posebno Še tam, kjer srno z rigoroznimi mehanotehnološklmi in kemičnimi ukrepi uničiti prst, kot gostiteljico naši trti in mnogim drugim rastlinam in Živalskim organizmom, ki živijo v sožitju s trto. Vinska trta kot dolgoletna kultura, ki naj bi jo v prihodnje sadili samo na izključno vinogradniških legah, veže prebivalstvo iz roda v rod na območjih z omejeno možnostjo pridelave, kar vse vpliva na vzdrževalce in poseljenost kulturne krajine. Pojem ekološko vinogradništvo pomeni pridelavo grozdja na naravi domač način in s sredstvi, ki ohranjajo naravno ravnovesje in ne onesnažujejo vode, tal in zraka kot največjega naravnega bogastva člo- gostejšim sajenjem je potrebno tudi rešiti problem specializirane vinogradniške mehanizacije. Ni odveč omeniti tudi prepotrebnega počivanja zemlje pred ponovno obnovo vinograda in setev rastlin za zeleni podor. Založno gnojenje se opravi na podlagi analize tal. - Rodovitnost tal se mora ohranjati ali izboljševati na način, ki ni v nasprotju z dognanji o onesnaževanju okolja vključno s preprečevanjem erozije in plazenja vinogradniških tal, za katero je v glavnem kriv vinogradnik sam. Obdelovanje celotne površine v vinogradu je preteklost, ki je ne smemo več zagovarjati. Ozelenitev vinogradniških tal nas vodi k izboljšanju rodovitnosti tal, povečanju trajnega humusa v tleh in posredno manjši bujnosti trte. Zelena odeja pa omogoča bivanje in prehranjevanje življenjskim vcStva. Govori se tudi o biopridelavi grozdja, vendar to so samo želje, realnost je še daleč, kot je daleč tudi na drugih področjih kmetijstva. Del slovenskih sadjarjev že prideluje sadje pod oznako SIPS (slovenska integrirana pridelava sadja), določili so st tudi pogoje in nadzor nad to pridelavo. V tujini se ustanavljajo društva za grozdje in vino pod okriljem nevtralnih inštitucij, ki opravljajo nadzor nad pridelavo. Pri nas že marsikateri vinogradnik prideluje ali vsaj misli, da prideluje, grozdje na naravi prijazen način, vendar že pridelava na »klasičen* način ustvarja probleme, kaj šele ekološka pridelava. Pojem »ekološko vinogradništvom opredeljuje prepoved uporabe vsakršnih sintetičnih kemičnih sredstev, dovoljuje pa uporabo rastlinskih ekstraktov, mineralne moke, žvepla in maksimalno do 3 kg/ha bakra na leto (eno škropljenje z bakrenimi sredstvi v 0,3% koncentraciji). In v tako vinogradništvo sc lahko usmerjajo te vinogradniki, ki že sedaj obvladajo klasično tehnologijo do podrobnosti, in z zavestjo, da bo pridelek manjši, vlaganja predvsem ročnega dela pa večja. Tudi vino iz takega grozdja bo potrebno negovati I združbam, ki so koristne za^; - Izbira podlag in sort puščena naključju in modnim mult&m,'-|Wtfe^kompleksnosti zahtev sorte in p^lag^lgk^ pedok- limatskih razmer, lege prostora posamezne trte (2x2 je meja, ki.jp-V^dnjem času načrtujemo kot o^)lii^fto)j,Tiytwt;feorata sledititudiprimerna-■ ■■■ • tev trte z rodnimi oče^: nega materiala v vsi obr.čmeni-.e9?Vi*Ddbailoh!^f0a »dil- 1 taFkot »tertl ID - Prehrana trte in ta^ot povezavi s pogostimi analizan^zethtjef rti j. . _ mianalteandzeibl^ittJ&^-^jij. Z gnojenjem z organskimi^t^.miigiS^mo morebitn i pri man kij aj v (^^nitvijo -------r samiitstvafjaniorV^rVihdveh letih trajne zalravitve^*fi^jam'd#'^rtladan-skem času tudi duSična*ji^^a,4apošp^r.___: pa organsko snov skem času tudi dušična*jj^^^a,4apošh^mo mineralizacijo organske letih gnojenje z dušičnimi gnojifi' '" ' *■ ' - Med »naravi prijaziib^Ki»)iŠ(K!i' grozdja« vključujemo tudi zelena ublažila ali celo odpravila okolju škodljive tehnološke ukre- Z manj žvepla, kar pa zahteva boljšo tehnološko opremljenost. Vse to vodi do višje cene vina, ki jo mora trg priznati. Naravi prijazna pridelava v nadaljevanju si poglejmo strokovne smernice, ki jih moramo upoštevati že pri saditvi vinograda ne glede na to, za kakšno obliko pridelave se bomo odločili. - Izbira lege seveda v povezavi s klimatskimi in talnimi razmerami je odločilnega pomena. Morda ni odveč spoznanje, da strma lega ni vedno najboljša pa tudi položna ni vedno slaba za določeno sorto. Vsako sorto moramo obravnavati kompleksno, ne samo njene dobre in slabe strani. - Postopki pri pripravi zemljišč in tal za vinograd morajo slediti ciljem okolju neškodljive pridelave. Pri pripravi zemlje je zelo pomembna odločitev, kakšne razdalje bodo med vrstami. Pri velikih medvrstnih razdaljah globina rigolapja ni tako pomebna kot pri manjših razdaljah, ker želimo posaditi čim več trsov na ha in trs čim manj obremenili. Z pe. Vsa zelena dela, ki jih opravljamo med vegetacijo, izboljšajo osvetlitev najbolj vitalnih listov,In zmanjSaja gostoto trsa, kajti večja je zračnost trsa, manjši je ppj^v bolezni, -s - Varstvo pred boleznimi in škodljivci naj bo rtaravnšhb na de^sko potrebo in naj se ne opravlja na pamet, saj je ttt^a.misKti na njihove stranske učinke. Zelo pomembna pri zaščiti trte je pazavešt, da ježeveba vnaprej poskrbeti za naravno odpornost trte, ih jo dosežemo shmO, če so ukrepi v prejšnjih točkah maksimalno izvedeni, Sk/aiftimb■na'podlagi prognoz pojava bolezni, škodljivce zatiramo po jpotrebi, ijh ko je presežen prag škodljivosti. Napovedi temeljijo na podatkih ožjega okoliša, ne pa celotnega rajona. Vinogradništvo, ki naj bi temeljilo na zgoraj navcdenih's(nemicah, je ■' I V marsikaterem vinogradu že dosegljivo, posebnpštlam.kjeFsmo uspeli v rodnem vinogradu doseči ugodno razmerje med rastjo in tpdnostjo. Ne delajmo si pa utvar, da bomo v začetku naslednjega tisočica pili samo vino iz grozdja, pridelanega na tak način. Kmetijska svetovalna služba Ernest Novak, dipl. Inž. agr. r— kmetijska panorama Kako velike vinske kleti potrebujemo Prostor za hrambo in predelavo Vinogradništvo in vinarstvo sta na našem območju v glavnem dopolnilni dejavnosti na kmetijah, pogosta pa je tudi' Jjubite(jska pridelava vina, ki marsikje zaradi svoje uspešnosti in kakovosti prehaja v tržno pridelavo, Gradnja vinske kleti je velik finančni zalogaj, zato se mnogokrat raje odločamo za obnove starejših kleti oziroma drugih prostorov, ki so lahko nad zemljo ah pod njo. Preden preidemo k obravnavi velikosti glede na površino vinograda in citiem našega kletarjenja, si poglejmo, kakšna naj bi bila vinska klet. velike količine ogljikovega dioksida. Električna energija Tehnološko napredno kletarjenje ni mogoče brez električne energije. V kleti, posebno še tam, kjer staramo ustekleničena vina, ni zaželjena naravna svetloba, ki lahko negativno vpliva na stabilnost vina. Temperatura v kleti Je najpomebnejši podatek o ugotavljanju primernosti vinske kleti, saj vpliva na vse pomembnejše procese pri nastanku in dozorevanju vina. Nihanja temperature glede na globino kleti po mesecih so razvidna iz razpredelnice (M. Judež, Vinarstvo). Meseci Globina kleti v metrih 0 1 2 4 8 16 Januar Maj Avgust 2,1 18,2 10,3 9,8 11,1 12,5 11,5 v-C 9,1 10,5 11,5 11,5 25,4 16,3 15,3 13,5 11,7 11,5 Nizke zimske temperature so v kleteh zaželjene, saj lahko tako po naravni poti stabiliziramo vinski kamen v vinih. Jesenske temperature od 15 do 18 'C sO optimalne za mošt in alkoholno vrenje. Največji negativni učinki na hitrejše dozorevanje vina, večji osušek ali celo ponovno fermentacijo vin s preostankom nepovretega sladkorja pa so temperature nad 15 'C v poletnih mesecih. Negativen vpliv višje temperature v kleteh lahko v poletnem času omilimo s hladilno napravo, oroševanjem jeklenih tankov, vendar vse to povišuje ceno vina. Na manjša temperaturna nihanja med letom pa lahko deloma vplivamo, če je vhod v klet s severne, severozahodne, severovzhodne ali vzhodne strani. Najmanj zaželjeni so vhodi z južnih strani. Tudi vhod v klet skozi predprostor vpliva na manjša temperaturna nihanja. Najbolj stalna temperatura od 8 do 13 ’C pa naj bo v kleti, kjer shranjujemo ustekleničena vina. Relativna vlažnost zraka Vlažnost zraka je posebno pomebna tudi zaradi vrste posode, saj zahteva lesena posoda 70-80% relativno zračno vlago, pri višji vlagi je nevarnost razvoja škodljivih plesni in bakterij. Jeklene cisterne imajo lahko nižjo zračno vlago, in sicer 60-70%, pri leseni posodi pa nižja vlaga poveča osušek vina in razsušuje prazno posodo (svetujemo mokro konzerviranje prazne vinske posode). Tekoča voda, odtoki Za čiščenje in optimalno vzdrževanje opreme in vinske posode je potrebna tekoča voda, vendar imajo v mnogih kleteh le kapnico, ki pa ni primerna za mokro konzerviranje posode. Največji problem pa so odtoki, na katere pozabljajo tudi pri gradnji novih kleti, kajti če ni odtoka, je oteženo čiščenje, čistoča posode in prostorov pa je osnova kletarjenja. Najlažje je odtoke urediti, ko je klet grajena v hrib, težje oziroma nemogoče pa v ravninskih kleteh. Možnost prezračevanja v marsikateri novejši kleti so pozabili na zračnike ali so ti samo ob stropu. V takih primerih ni normalnega kroženja zraka, na stropu sc bo pojavljal kondenz. Dovod zraka naj bo omogočen z najbolj hladne strani in od spodaj, nekje 20 cm od tal. Izhod pa na nasprotni strani, vendar pod stropom ali skozenj. Ker je hladen zrak težji, bo prodrl skozi spodnjo odprtino v klet in izrinil toplejšega, ki jc lažji, skozi gornjo odprtino. V zimskih mesecih moramo v klet dovesti čimveč hladnega zraka, ki ga potem poleti ne »izpustimo« iz kleti. Pri zračnikih moramo imeti tudi možnost zapiranja. V kleti pa ni zaželjen prepih, tako naj kroženje zraka ne bi preseglo I m/s. Prezračevanje je šc posebno pomembno med alkoholnim vrenjem, ko se sproščajo Velikost kleti glede na površino vinograda in pridelek Cilj vinogradnika je, da pridela zdravo grozdje, ki naj bi bilo v tehnološko optimalnem roku za posamezno sorto tudi potrgano. Napredni kletarji negujejo sortna vina, zvrsti (mešana vina) pa se ob prvem pretoku tipizirajo (mešajo), tako da imajo vsako leto približno enak »karakter«. Mešana vina v večini zasebnih kleti so odsev letnika. V naslednji razpredelnici je izračun potrebne velikosti kleti glede na velikost vinograda in razmerja med sortami, potrebno število sodov (okroglih) v primeru negovanja sortnih in tudi mešanih vin. Pri površini kleti je prva vrednost samo prostor, kjer stoji posoda, potrebujemo pa Se prostor za gibanje, zato povečamo površino za 100%. Štson in raim. 2(60:40) Površina Količina Prostornina v ha 0,3 3(60:20:20) 0,5 3(60:20:20) 1,0 vina vi sodov v 1 Sodi vi Površina kleti v m2 1440 960 3000 2400 2x600 2x400 3x250 1x200 1x50 7+100% 14 ■m-' 2400 800 800 4000 4800 600 1600 7000 5200 2x1000 3x600 2x400 2x250 1X100 9,8+100% 19,6 9000 2x2000 2x1000 3x600 4x250 15,4+100% 30,8 Opomba; Pri teh izračunih je mišljena samo površina vinske kleti brez prostora za predelavo, kleti za steklenice in polnilnice. Zaželjeno je, da imamo v kleti 10-30% več posode, kotje v povprečju letni pridelek vina. Ce smo povečali vinograd, ni nujno, da povečujemo tudi našo klet, saj če damo namesto okroglih sodov ovalne, pridobimo na isti površini za 25% večji skladiščni volumen za vino, pri valjastih jeklenih cisternah pa za 50%, Pri vseh variantah je bila upoštevana minimalna višina kleti vsaj 2,8 m. V sklopu kleti moramo predvideti tudi prostor za predelavo grozdja, ki je lahko večnamenski, uporaben tudi za stekleničenje vina, pranje sodov, shranjevanje embalaže, nikakor pa ne za skladiščenje vsemogoče krame in poljskih pridelkov. Prostor za predelavo je lahko nad kletjo, v vsakem primeru pa je zaželjeno, da je talni nivo prostora višji kot v kleti. Za klet, kjer hranimo steklenice, izberemo najbolj miren del v vinski kleti, kjer temperatura najmanj niha.V ta namen lahko prezidamo del vinske kleti in si uredimo prostor za napolnjene steklenice .Tam, kjer se usmerjamo v izletniški turizem, sl lahko uredimo tudi poseben prostor za vinske pokušnje, ki ni neposredno vezan na vinsko klet in kjer prodajomo stekleničeno vino, ki ga imamo že etiketiranega. Možna pa bi bila tudi prodaja majhnih koUčin neustekleničenega vina v kupčevo posodo. Tehnologija predelave grozdja in negovanja vina se vsako leto izboljšuje in eden od bistvenih pogojev za našo uspešnost je poleg opreme tudi primemo urejena vinska klet. Poleg teh dejavnikov sta pri graditvi oziroma preureditvi pomembni tudi izbira gradbenih materialov in kakovost gradnje. KmetUska svetovalna služba Ernest Novak, dipl, inž, agr. J 21 k [ L Strokovnjaki svetujejo 3 Kako izboljšati kakovost krme s travinja? Travinje pokriva na območju Slovenije kar 60% kmetijskih površin. Delež le-teh je na območju Pomurja precej nižji, in sicer okoli 20%. Največ travnatih površin se razprostira po gričevnatih območjih Pomurja. Nemalokrat gre za območja z omejenimi pridelovalnimi možnostmi. 20% delež travnih površin predstavlja velik potencial voluminozne krme, pa najsi gre za pašo, za zeleno krmo ali travno silažo. Strokovnjaki ugotovljajo, da imamo na območju Slovenije Še precej rezerv v pridelavi kakovostne volumionozne krme, možno pa ga je izboljšati z urejenim gnojenjem, pravočasnimi košnjami, z vključevanjem travnih površin v pašno-košni sistem in z dosetvijo rodovitnejših kultivarjev trav in detelj v travno rušo. Analize krme (seno, travna silaža) na območju Pomurja pa so opozorile na slabo kakovost. Krma vsebuje premalo hranilnih snovi, predvsem surovih beljakovin, delež surove vlaknine pa je previsok. Povišani delež surove vlaknine negativno vpliva na prebavljivost organskih snovi, s tem pa je izkoristek krme slabši. Nastalo stanje je posledica prepoznih košenj travne ruše. ■ Preglednica 1: Povprečna hranilna vrednost nekatere voluminozne krme na območju Pomurja surove surove vrsta krme suha snov % beljakovine % vlaknine % travna silaža otava seno trava; 32,48 87,95 88,20 15,00 11,99 9,84 29,09 26,96 29,54 (razraščanje) 16,71 (bilčerye) (latenje) 17,06 18,00 29,14 21,99 17,00 19,48 22,42 25,93 Vir: Kakovost voluminozne krme v Pomurju 1982-1987, A. Pen, Voluminozna krma je osnova v prehrani prežvekovalcev. Zato mora biti čili vsake kmetije, da si doma pridela čim kakovostnejšo krmo. Še vedno velja rek »Krava molze na gobec«. Vsem nam je jasno, da čim kakovostnejšo krmo žival dobi v jasli, tem več bo mleka in mesa. Vendarje na žalost še preveč beljakovinskih koncentratov, na primer pri pridobivanju mleka. Ni naš cilj, da povečamo količino mleka na gospodarstvo, ampak da zožimo razkorak med količno mleka iz voluminozne krme ter iz beljakovinskih koncentratov. Analize krme iz Pomurja so pokazale, da je količina mleka po kravi samo 6 do 81/dan iz voluminozne krme (seno, travna silaža), za preostalo količino mleka, ki ga krava da na dan, pa je potrebno dokupiti beljakovinske koncentrate. Nemalokrat se zgodi, da krave, ki imajo visok genetski potencial za mleko, ne dobijo vseh hranilnih snovi. Posledica primanjkljaja paje, da dobre mlekarice črpajo hranilne snovi za mleko iz lastnega telesa. Znaki izčrpanosti se najprej pokažejo v plodnostnih motnjah. Zaradi teh nevšečnosti smo prisiljeni prodati najboljšo kravo iz hleva. Probleme je možno zmanjšati samo s pridelavo kakovostne voluminozne krme. ■ ' Za zgled vzemimo Holandijo, Iger dobijo iz kakovostne voluminozne krme v zimskem obroku kar 151 mleka na kravo. Se pravi, da imamo na območju Pomurja Se precej rezerv, in sicer kar 7 do 91/kravo. In kako izboljšati kakovost doma pridelane voluminozne krme? Za Pomurje je značilno tako imenovano subkontinentalno podnebje, za katero pa so značilne suhe zime z mokrimi poletji. Vmes pa se tudi pojavljajo sušna obdobja. Prirast travne ruše je najintenzivnejši v spomladanskih mesecih, v drugi polovici junija pa začne upadati. Zato mora biti cilj vsakega kmeta, da čim gospodarneje izkoristi agrobioloSke lastnosti travne ruše. Po nekaterih podatkih je travna ruša primerna za pašo v mesecu maju že po 16 dneh po košitji ali paši, v mesecu juniju po 20 dneh, v juliju po 25, v avgustu po 30 in septembru 35 dneh. Osnovni pogoj za pridelavo kakovostne voluminozne krme iz travinja je, da obvezno siliramo prve odkose. ZAKAJ? Kot sem že omenil, je prirastek travne ruše spomladi najintenzivnejši. Od botanične sestave ruše oz. od deleža posameznih vrst trav in detelj je odvisna ranost razvojnih faz. Od njih je odvisna hranilna vrednost ter prebavljivost organske snovi v ruši. Bolj ali manj so v botanični sestavi gospodarsko pomembne vrste trav z različnim potencialom za pridelek in hranilno vrednost. Poznavanje razvojnih faz je zelo pomembno za pravilno in intenzivno izkoriščanje travne ruše. Kot je razvidno iz preglednice 1, obstaja bistvena razlika v hranilni vrednosti po razvojnih fazah trav. Skrajni čas za košnjo trav je v fazi la-tenja, kajti takrat preneha količinska prirast travne ruše in se začne proces staranja. Zato je prav, da sc pri odkosu oziramo na razvojno fazo vodilne trave v ruši. To so predvsem vrste dolgega dne, ki reagirajo na daljšanje dnevne osvetlitve s hitrim prehodom razvojnih faz v generativ-no fazo. Ena od takšnih vrst, ki zelo reagira na fotoperiodizem, je pasja trava. Ob zadostnem gnojenju in ob primarnih temperaturah za rast na območju Pomurja je travna ruša primerna za prvi odkos že konec aprila oz. v začetku maja. Po dolgoletnih statističnih podatkih pade na območju Pomurja 77 mm padavin. Povprečna temperatura zraka paje za mesec maj 14,2 stopinje C. To je zdaleč prenizka temperatura za sušenje prvega odkosa, prav tako pa še lahko pričakujemo v tem letnem času vdore hladnega zraka. Torej, če želimo pridelati kakovostno voluminozno krmo in maksimalno izkoristiti rastne krivulje, moramo prve odkose v razvojni fazi latenja trav obvezno silirati. Namreč za siliranje travne ruše se najdejo v začetku maja vsaj trije sončni dnevi, da ruša ovene toliko, da iiha 40 do 45% suhe snovi. Za sušenje pa potrebuje vsaj 4 do 6 toplih dni lepega sončnega vremena, kar pa je v maju skoraj nedosegljivo. Po spravilu prvega odkosa travne ruše v začetku maja se lahko nadejamo drugega odkosa že v začetku junija. Namreč travna ruša s pridom izkoristi spomladansko vlogo v maju ter tako ob zadostnem gnojenju optimalno prirašča. V juniju je povprečna temperatura zraka že dovolj visoka (17,8 stopirv C), primerna za sušenje, vdori hladnega zraka pa so neznatni. V mesecu juniju prične intenzivnost travne ruše že upadati. To sc zlasti pozna pri odkosu v juliju, ko je po hranilni vrednosti zelo bogat, vendar skromen pridelek. Ob tem načinu gospodarjenja s travinjem maksimalno izkoristimo prvi vrh rastne krivulje. Suša, ki je značilna za subpanonsko klimatsko območje, se pravi za območje Pomurja, v drugi polovici julija in avgusta, je navadno prekinjena ob radgonskem sejmu. Ob primernem dognojevanju dosežemo v septembru sorazmerno obilen pridelek četrtega odkosa, ki pa ga lahko pokrmimo zelenega ali ga siliramo v kombinaciji s koruzno silažo. S tem izkoristimo drugi vrh rastne krivulje. Kot sem žc omenil, nimamo možnosti sušenja prvega odkosa v mesecu maju, in če ga žc, ga sušimo konec maja oz, v začetku junija. Ob tem načinu dela praktično izgubimo en odkos. Izkoriščenost genetskega potenciala prirasta ruše pa je slabo izkoriščena. S tem ko smo čakali na odkos, je travna ruša rasla, pridobivali smo pri pridelku suhe snovi na enoto površine, vendar se je tudi kemizem v rastlinah drastično spreminjal. Delež surove vlaknine močno narase, prabavljivost organske snovi pa se zmanjša s 75% na 50%, Res dobimo visok pridelek sena, vendarje slabe kakovosti. In če bi morale krave živeti čez zimo samo od tega sena, bi jih morali čez čas dvigati. Takšen odkos jc zaradi visokega deleža surove vlaknine tudi težko posušiti, zgodi pa sc, da se seno v skladišču segreva, kar dodatno zmanjšuje kakovost. Drugič kosimo julija, pridelek suhe snovi paje nizek. Tretji odkos je v septembru. Kmetu mora biti v interesu, da pridela Čim kakovostnejšo krmo, da zmanjša količine mleka iz beljakovinskih koncentratov. To paje možno doseči samo s siliranjem prvih od kosov. Če omenim še besede holandskega kmeta, ta ne razmišlja več o tem, če bo siliral travo ali ne, ampak razmišlja o tem. katera razvojna faza je tista, ki mu bo dala največ hranilnih snovi za največ mleka, V Holandiji so ugotovili, da je strošek sušenja sena za pridobivanje mleka previsok, zato se kmetje množično odločajo za siliranje vseh odkosov. Žival se ne počuti nič slabše, čc žre čez zimo samo travno silažo s suho snovjo med 45 in 50 %. Kmetijska svetovalna služba za Pomurje, ŽVZ M. Sobota mag. Kapun Stane, dipl. inž. agr. 22 kmetijska panevrama 1 Strokovnjaki svetujejo Norveški soliter - mineralno dušično gnojilo VsebiOe 15,5% dušika (N) in 26,6% CaO. Največ dušika (N) vsebuje v nitratni obliki (NO3), in sicer Id,5 %, 1 % pa v amonijevi oblUti. Norveški soliter je le eno od redkih mineralnih gnojil, ki na zemljo ne delaje fiziološko kislo, se pravi ob razgradnji ne nastajajo kisline, ki bi dodatno kisale tla. Norveški soliter jc gojilo, ki ga bomo uporabljali pri dognojevanju poljščin in travne ruše. Se kislo reakcijo. zlasti pomembno vlogo bo imel na tleh s Kakšne so prednosti pred drugimi dušičnimi gnojili? Vemo, da vsebuje KAN 27% polovico dušika (13,5 %) v nitratni obliki, naslednjo polovico (13,5 %) pa v amonijevi obliki. Urea vsebuje dušik (N) v amid ni obliki. Amidna in amonijeva oblika dušika (N) pa se morata spremeniti v dostopnejšo obliko dušika (N) za rastline. Ta proces imenujemo nitri-fikacija, končen produkt pa je nitratna (NO3) oblika dušika. Proces ni-trifikacije jc lahko zelo upočasnjen, če v tleh primanjkuje vlage aU so hladna, Na primer nitrifikacija vsega odmerka amonija pri talni temperaturi 24 C traja samo dva tedna, pri 6 C pa se v treh mesecih spremeni v nitrat Ic 30 % amonija. Zaradi teh lastnosti je norveški soliter zelo primeren za uporabo na vlažnejših, težjih tleh. Glede na to, da vsebuje norveški soliter največ dušika (N) v nitratni obliki (NO3), ki pa se ga ob izdatnejših padavinah precej izpere, je prav, da ga uporabljamo za dognojevanje neposredno ob vegetaciji. V kombinaciji s CaO ga lahko imenujemo tudi kalcijev nitrat, ki pa potrebuje od vseh mineralnih gnojil najmanj vlage, da se raztopi in pride do koreninskega sistema. V glinastih in ilovnatih tal je možna tudi precejšnja vezava amonija, katerega pa koreninski sistem ne more v celoti izrabiti. Prav tako lahko pride v težjih tleh, zlasti če so(apnena in v toplem letnem času, do izhlapevanja amoniaka s površine tal v zrak. Vse to se nitratni (NO3) obliki dušika ne more zgoditi. Rastline potrebujejo za optimalno rast tudi precej kalcija. Na območju Pomurja so tla bolj ali manj slabo založena s tem hranilom, zato prihaja velikokrat do precejšnjih motenj v rasti rastlin. Prav tako so naša tla tudi bolj ali manj kisla in jih bo potrebno apniti. Ugotavljamo, da bo postalo apnjenje nujen agrotehnični ukrep kot na primer gnojenje z mineralnimi gnojili. Namreč pH v naših tleh oziroma kislost tal jc že tako problematična. da na nekaterih območjih drastično vpliva na optimalni prirast poljščin. Vemo, da je sprejem mikroelementov v koreninski sistem intenzivnejši v kislem mediju, posledica čezmernega sprejema le-teh pa deluje na rastlino toksično. Pivi znaki so rumenenje rastlin in zastajanje v rasti. Indikatorski kulturi za nizek pH sta predvsem lucerna in ječmen. Ob nižjem pH-ju v zemlji pride tudi do velikih kemičnih sprememb, saj se predvsem fosfor (P2O5) veže v nedostopne oblike. Čeprav j c v tleh dovolj fosforja, ga rastlinski sistem ne more črpati. Prav gotovo z uporabo norveškega solitra ne bomo šli v sistematsko izboljšavo nizkega pH-ja tal, kajti zato imamo druga primernejša apnena gnojila, kot so apnenec, ki*ga je možno trositi skozi vso vegetacijo, sataracijski mulj in hidratizirano apno, Z uporabo norveškega solitra, ki pa vsebuje kar precej kalcija, ne bomo dodatno zakisali naših tal, ker deluje fiziološko bazično. Poleg tega pa je kombinacija kalcij + nitrat v kalcijevem nitratu ugodna zato, ker nitrat v talni raztopini pospešuje sprejem kalcija v rastline. To še je zlasti pomembno tedaj, če je v tleh precej amonija, kalija in magnezija, ter v vročem sušnem vremenu. Torej norveški soliter je novo mineralno dušično gnojilo, ki bo imelo zaradi nekaterih prednosti pred drugimi tovrstnimi gnojili zelo pomembno vlogo pri pridelavi kmetijskih rastUn v prihodnje. Kmetijska svetovalna služba ŽVZrja za Pomurje mag. Stane Kapun, dipl, inž, agr. Herbicidi za širokolistne plevele v žitih ANITEN MPD je kombinacija treh aktivnih snovi: MCPP, 2,4-D in flurenola. Zelo dobro deluje na širokolistne plevele, tudi na smolencc in Slak, Uporablja se v odmerku 4 1/ha do konca razraščanja žit. BASAGRAN DP je kombinacija bentazona in 2,4-D. Uporablja se za zatiranje širokolistnih plevelov, tudi kamilice, smolenca in regrata v odmerku 41/ha od začetka razraščanja do drugega kolenca. BASAGRAN 600, aktivna snov jc bentazon. Uporablja sc za zatiranje širokolistnih plevelov, če je v žitih pod-sevek stročnic (detelja), v odmerku 31/ ha vse do faze drugega kolenca. Basa-gran 600 v odmerku 2,51/ha lahko uporabljamo tudi v mešanici ječmena in krmnega graha ali ovsa in krmnega graha do 3. trilista pri grahu. BASAGRAN DP-P je kombinacija bentazona in diklorpropa P. Obe sestavini se v delovanju dopolnjujeta. Intenzivna sončna osvetlitev vsaj 4-5 ur po škropljenju pospešuje njegovo delovanje, zato je priporočljivo škropiti v jasnih, toplejših dnevih. Uporablja s& ga lahko od začetka razraščanja do drugega kolenca v odmerku 3 l/ha. DICOFLUID MP COMBI je kombinacija aktivne snovi MCPP in 2,4 -D. Poleg drugih plevelov tudi dobro deluje na smolcnec. Uporablja se do konca razraščanja žit v odmerku 4 1/ha. GRANSTAR vsebuje aktivno snov tribenuron metil iz skupine sulfo-nil urea. Deluje na večino širokolistnih plevelov, med drugim na: mrtvo koprivo, zebrat, vijolico, njivski jetičnik. Uporablja se v odmerku 15-20 g/ha do drugega kolenca žit. Zaradi boljše močljivosti mu je potrebno dodati močilo PINOVTT-N v odmerku 1 dl/100 1 vode. Za boljše delovanje na smolenec ga lahko kombiniramo s herbicidom STARANE, in sicer v odmerku 15 g/ha GRANSTARJA + 0,4 1 STARANE. Z dodatkom močila zatira tudi osat, ko je visok 10-15 cm. LENTAGRAN PLUS je kombinacija aktivnih snovi piridat in 2.4 -D. Uporablja se v odmerku 3- 4 l/ha v žitih do konca razraščanja. STARANE 250. aktivna snov je flu-roksipir. Uprablja se za zatiranje širokolistnih plevelov od razraščanja pa do drugega kolenca žit v odmerku 0,6 do 1,21/ha, Predvsem dobro zatira smolcnec, za širitev delovanja na jetičnik in vijolico pa ga lahko kombiniramo z GRANSTARJEM v prej omenjeni kombinaciji, STARANE M je že gotova kombinacija aktivnih snovi fluroksipirja in MCPA-ja, Uporablja se v odmerku 21/ ha. Za vse navedene pripravke velja na koncu še naslednje priporočilo za škropljenje. Pri uporabi naj bodo tempera ture 8 do 10 "C. Ne škropimo, Če jc nevarnost nizkih nočnih temperatur (pod 5 “O ali celo nočnega mraza. Vse navedene pripravke lahko v 25 do 30 odstotkov majših odmerkih uporabimo tudi za zatiranje širokolistnih plevelov v Jarih žitih. Dragu LEGEN, dipl. Inž, kmet. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZJu Murska Sobota k 25 k 3 Strokovnjaki svetujejo Strune, škodljivec na naših poljih Strune so Učinke hroščev pokalic In spadajo med škodjtvce, ki živijo v tleh in se hranijo s podzemnimi in prizumnl^ deU rastlin ter s tem povzročajo precejšpjo škodo na razUčnih poljščinah. - krompir 6 strun na m2, - bela žita 6 do 10 strun na m2. Ime so dobile po tem, ker je njihovo (.clo podolgovato, čvrsto valjaste oblike, močno hitinasto in trdo kot kos; žice. So bleščeče se rumene ati slamnato rumene barve. Dolžina njiho vega telesa je odvisna od vrste in starosti - 15 do 35 mm. Kot izraziti rastlinski škodljivci so zlasti pomembni predstavniki rodu AGRIOTES, med številnimi vrstami pa je za Pomurje pomembna vrsta Agriotes obscurus ali motna pokalica in za Podravje Agriotes. ustulatus ali žitna pokalica. Razvoj pokalic traja 3 do 5 let. Prezimujejo lihko ličinke različnih stadijeij ali hrošči, ki se pojavijo spomladi alii poleti. Ko se sparijo, samice odlagajo jajčeca v zemljo 2 do 10 cm globoke i, odvisno od vlažnosti tal. Praviloma zn odlaganje jajčec samice poiščejo zen;i-IjiSča z gostim rastlinskim pokrovonii, kot so travniki, pašniki, deteljišča in žitna polja. Izlegle ličinke prvo leto šie ne povzročajo pomembnejše škodo. Šele od drugega leta se začno hraniti, s podzemnimi deli rastlin. Strune nap a-dajo podzemne dele vseh gojenih iin samoniklih rastlin, tembolj pa so lahko prizadete rastline z redkim sklopom, kot so okopavine. Med najbolj og:io-žene poljščine prav gotovo sodi koru ::a, saj ji strune lahko obžro že kalčke ali pa se zavrtajo v seme in ga izjejo. Pozneje se zavrtajo v koreninski vrat in iz njiE;ga izsesavajo sokove. V fazi, ko ima koruza dva do tri liste, je lahko posledlica M ] J: ■'■V; Kritično število pa lahko najzanesliveje ugotovimo tako, da pred setvijo skopljemo jame, ki naj imajo obliko kvadrata s stranico 50 ali 25 cm, globina jame pa naj bo spomladi 40 do 50 cm, tik pred setvijo koruze pa 30 cm. Na manjših parcelah skopljemo 4 do 5 jam na hektar, na r; " s / ("i ■ II. ,r večjih parcelah pa 1 jamo na hektar, enakomerno razporejene po vsej površini. Z lopato izkopano zemljo zmečemo po plasteh na ponjavo in jo natančno pregledamo, tako da drobimo večje grudice in najdeno število strun v tleh preračunamo na površino 1 m2 glede na velikost izkopane jame. Številčnost strun lahko določimo tudi z vabami. Na manjših površinah lahko za vabo uporabimo krompirjeve polovice, kijih po-taknemo v zemljo 5 do 10 cm globoko s prerezano ploskvijo navzdol. Krompirjeve polovice potaknemo na štiri mesta v kvadratu s stranico 50 cm, to pa štirikrat ponovimo. Krompir potaknemo 2 do 3 tedne pred setvijo. k množičnega napada strun popoln j^rro- pad posevka. Pri sladkorni pesi so Strune lahko precej škodljive, predvsem v kritičnem obodbju od vznilra do oblikovanja dveh parov pravih listov. Na krompirju se strune zavirtavajo v gomolje in s tem povzročijo veliko Škodo. Praviloma sc torej za kemično zatiranje strun odločamo le, kadar jih je več, kot je kritično število. Drugače ravnamo, če sejemo okopavine (zlasti koruzo) na preorana travišča ali deteljišča, ker je skoraj zanesljivo, da bo strun preveč. Uporabimo lahko prašiva, granulate ali škropiva. Insekticide lahko uporabimo na različne načine: po vsej površini, v vrstah, v pasovih in tako, da z insekticidom obdamo seme. Nekaj pri nas dovoljenih insekticidov za zatiranje strun navajam v preglednici. Dovoljeni insekticidi za zatiranje strun Nekateri ukrepi za zmanjšanje, števila strun in škode na posevkih poljščin - Kolobarjenje, in če je le mogoče, okopavin ne sejemo na preorana deteljišča ali travnike vsaj 2 do 3 lleta. - Za jajčeca in mlade Učinke j o zelo pogubna medvrstna obdelava v posevkih okopavin. zato priporočamo večkratno obdelavo zemlje. Tako spravimo jajčeca in strune na pot^ršino in zaradi pomanjkanja talne vlage jih veliko propade. Na ta način omogočimo tudi njihovim naravnim sovražnikom (hroščem brzcem iin pticam), da lažje prodrejo do njih. - Travnike in deteljišča je priporočljivo prcoravati poleti po odlaganju jajčec, ne pa šele jeseni ali spomlladi. - StmiSča preoravamo čim prše odporen proti polaganju, ima pa dobre agronomske lastnosti. Navedenih in na krato opisanih je kar pr ecej sort, vendar je več kot polovica takih, ki jih naši kmetovalci in pridelovalci koruze že dobro poznajo. Nekaj pa je res novih hibridov, kal erih seme seje že ali pa se še bo do začetka setve pojavilo na tržišču i n bodo prav gotovo tudi v uradno priporočenem sortnem izboru. Letos bo pri koruznem semenu še ena ze lo pomembna novost. Gre namreč za nov način pakiranja, in sicer bo ve čina semena pakiranega po številu semenskih enot, to pomeni, da pakiranje, označeno z: 25 MK. vsebuje 25,000 zrn, 50 MK, vsebuje 50,000 zm, 80 MK. vsebuje 80.000 zm. To pa še ne pomeni, da so vsa ta zrna tud i kaliva, zato bo za % kali-vosti potrebno še posebej pogledati na dekiaraicijo in preračunati, koliko semena boste potrebovali za dosego željene g ostote rastlin na hektar za posamezni hibrid. Skorajda vsak hibrid ima že predpisano gostoto setve, v grobem pa bi svetovali: a) priporočena gostota posevkov ob spravilu za ranejše hibride (DEA, ETA, KELTA itd): - za pridelovanje zrnja 80,000 do 85.000 nstlin/ha, - za pridelovanje silaže 85,000 do 95.000 r astlin/ha; b) priporočena gostota posevkov ob spravilu za poznejše hibride (EVA, STIRA, MARISTA, FURIO itd.): - za pridelovanje zrnja 65.000 do 75,000 r astlin/ha, - za pridelvoanje silaže 70.000 do 80.000 r astlin/ha. Za lažjo ln natančno nastavitev sejalnic, kat je eden od pomembndt pogojev za dobro opravljeno setev in doseganje visokega pridelka, navajam tabelo, ki jo ob setvi vsekakor kaže upoštevati. Tabela; Gostota posevka ob spravilu pri medvrsnti razdalji 70 cm je odvisna od deklarirane kaljivosti semena pri 10 % poljskih izgub. razdalja v vrsti (cm) k a 1 i v O S t 93 94 95 96 97 98 99 število rastlin na hektar TOl/4RNk SWDKORJk ORMOŽ 12,5 13,0 13,5 14,0 14,5 15,0 15,5 16,0 16,5 17,0 17,5 18.0 18,5 19,0 19,5 20,0 94,900 91.200 87.800 84.700 81.800 79.000 76.500 74,100 71.900 69.700 67,700 65,900 64.100 62.400 60.800 59.300 96,000 92,300 88,700 85.700 82.700 80,000 77,400 75,000 72,700 70.600 68,600 66,700 64,900 63,100 61.500 60.000 97,100 93,400 89,900 86,700 83.700 80.900 78,300 75,900 73,600 71.400 69,400 67,500 65.600 63,900 62,300 60,700 98,300 94,500 91,000 87,700 84,700 81,900 79,300 76,800 74,500 72,300 70,200 68,200 66,400 64,700 63,000 61,400 99,400 95,600 92,100 88,800 85,700 82,900 80,200 77,700 75,300 73,100 71.000 69.000 67.100 65.400 63.700 62,100 100.600 96.700 93,100 89.800 86.700 83.800 81.100 78.600 76.200 73.900 71,800 69,800 67,900 66.200 64,500 62.900 101,700 97,800 94,200 90,800 87,800 84,800 82,000 79,500 77,100 74,800 72,600 70,600 68,700 66,900 65.200 63,600 Drago LEGEN, dipl. inž. kmet. Kmetijska svetovalna služba pri ŽVZrJu Murska Sobota 62270 ORMOŽ Opekamiška c. 4 p. p, 37 telefon: h, c. (062) 701 -521 telefax: (062} 701-291 Sladkorna pesa je poljščina, ki omogoča v normalnih vremena kih in ekonomskih razmerah največjo prirast organske mase pa tudi n ajvečji dohodek in dobiček na hektar. Tehnologija pridelovanja sladkom«; pese Priprava tal Sladkorna pesa zahteva večkratno temeljito oh delavo tal. - Strnišče moramo obdelati takoj po žetvi, da žtlveni ostanki čim prej strohnijo. . ■' - Avgusta orjemo do globine 20-25 cm. Pri temitaoijemo hlevski gnoj. Na večini njiv se strnišče izkorišča tudi za krmne dosevke. - Jesensko oranje {20-30 cm) opravimo v drui’i polovici septembra in oktobru (oziroma po spravilu krmnega dosevka). Pred oranjem potrosimo 2/3 ali pa vso količino kalijevih in fosfom ih gnojil. Če še nismo apnili, lahko karbonatacijski mulj ali kalcit potrosiimo na jesensko brazdo. Pomladansko oranje njive za setev sladkorne peseje praviloma lahko le izjemno, priporoča pa se, če so tla zbita zaradi o bilice padavin. Ko je zemlja godna za obdelavo, se potrosi NPK- gnojile' in se preorje do globine 25 cm. Brazda se poapni, vendar z največ 10 00 kg CaO/ha. Sledi še grobo poravnavanje brazde, na površinah, preor anih jeseni, pa zaradi zbilosti še globlji prehod s predsetvenikom. Do s etve pustimo zemljo mirovati, da se delno sesede. Priprava setvenega sloja: Za dobro pripravljen setveni sloj, setev in vznik je pogoj, da je njiva grobo poravnana. Primerno pripravljeno setvišče sestoji iz treh slojev: - gornji krovni sloj debeline 2-3 cm, ki je mrvičast in omogoča dostop toplote in zraka, - srednji sloj oz. posteljica, debeline 0,8 cm, kamor se polaga seme, - spodnji sloj pod semenom je sklenjen (ne sme biti zbit) s potrebno kapilamostjo za vlago in zračen, da omogoča enakomeren vznik in hiter razvoj mlade rastline, za pripravo setvišča je še posebno pomembno, da zemlje ne silimo, ampak jo obdelujemo, ko je godna, pazimo, da bo čim manj traktorskih prehodov. Pred pripravo setvišča potrosimo še preostalo tretjino NPK-gnojila od jeseni in del dušičnih gnojil po navodilu. Najboljša mehanizacija za pripravo je predsetvenik, s katerim lahko natančno naravnamo globino. Krožnih in klinastih bran praviloma ne uporabljamo, ker zemljo rahljajo pregloboko, posledica pa je slabši in neenakomeren vznik. Prehrana sladkorne pese Optimalna prehrana je eden najpomembnejših faktorjev za doseganje visokih pridelkov in kakovosti sladkorne pese. Dajo lahko dosežemo, moramo poznati osnovno založenost tal s hranili. To nam omogoča analiza tal, ki jo moramo upoštevati iz gospodarskih pa tudi ekoloških razlogov. Največji vpliv na pridelek imata dušik in kalcij. Posevki na kislih tleh kmetijska panorama slabo vznikajo, zaostajajo v rasti in dajo mnogo nižje pridelke. Čezmerno gnojenje z dušikom zniža pridelek in vsebnost sladkorja ter izkoristek v predelavi pese. Do te napake v tehnologiji prihaja predvsem na parcelah, na katerih se v kolobarju gnoji z večjimi količinami organskih gnojil (kol sta kokošji gnoj in gonjevkaj. Prav tako se UREA ne uporablja za prehrano sladkorne pese. Če nimamo navodila za gnojenje, priporočamo: A) če v kolobarju redno uporabljamo organska gnojila; - 800 kg/ha NPK 5:15:25 ali 7:14:21 ali podobnega z malo dušika, zaoijeoio ga jeseni ali zgodaj spomladi, - KAN ob setvi 0 kg/ha, - KAN za dognojevanje do konca maja 100 kg/ha ali - 800 kg/ha NPK 0:10:30 + 5 MgO + 1 B v jeseni ali zgodaj spomladi, - KAN ob setvi 100 kg/ha, - KAN za dognojevanje 200 kg/ha; B ) če v kolobarju ne uporabljamo organskih gnojil: - 1000 kg/ha NPK 5:15:25 ali podobnega z nizko vsebnostjo dušika jeseni ali spomladi, - 150 kg/ha KAN predsetveno, - 200 kg/ha KAN za dognojevanje do konca maja ali - 1000 kg/ha NPK 0:10:30 + S MgO + I jeseni ali zgodaj spomladi, - KAN ob setvi 200 kg/ha, - KAN za dognojevanje 300 kg/ha. Uporabljajo se tudi druge kombinacije NPK-ja, vendar se moramo pri izbiri in količini porabe čim bolj približati naštetim kombinacijam. Osnova pri gnojenju je razlika med vsebnostjo hranil v naših tleh (analiza) in dejstvom, da 501 korenov odvzame na hektar 280 kg K20,90 kg F2O5. 220 kg N in 100 kg CaO. Ker pa je v tleh rezerva N (predvsem organskega izbora), gojimo pri nas z maksimalno 150 kg N na hektar. Pri kombinacijah, ki ne vsebujejo mikroelementa bora, se mora obvezno uporabljati solubor ali borsol, in sicer 10 kg/ha pred vznikom oziroma do prvega kultiviranja, preostalo količino 5 kg in več pa se doda pri škropljenju proti listnim ušem in cerkospori. Seme, setev in sklop Seme mora imeti dobro kalivost, primemo energijo klitja in visok odstotek enokličnih rastlin. V letošnjem izboru so sorte: Tip-top, Univers, Prisma, Kristali, Emma, Žita, Perla, Cermo. Nova dima. Signal, Magda in Ana. Osnova za izbor so sortni poskusi, usmeritev pa na podlagi kakovosti pridelka in odpornosti proti cerkospori. Ugodna temperatura zemlje za klitje je 8 -12 °C. najnižja pa 4 “C. Optimalni čas setve je od zadnje dekade marca pa do 15. aprila, seveda odvisno od vremenskih razmer. Prerana setev v hladnem vremenu zadružuje klitje in povzroča slabši vznik ter omogoča večji napad glivičnih bolezni ter škodljivcev. Pogoj za dobro setev je brezhibna testirana sejalnica, seveda je potrebna tudi kontrola setve. Sejemo: - v medvrstni razdalji 45 cm, - v vrsti oddaljenost med semeni 11,6-18 cm, - globina setve 2-3 cm, - hitrost setve 4-5 km/h. Glede na razdaljo semena v vrsti ločimo dva načina setve: - Setev na korekcijo sklopa: razdalja semena v vrsti je 12-14 cm. Pri tem načinu je treba pozneje posevek redčiti, hkrati pa tako dosežemo najprimernejši sklop, to je 75.000-85.000 rastlin na hektar. - Setev na končno razdaljo: to je setev na razdaljo 16-18 cm ?rimer-na je le za kakovostne njive z dobro pripravljenim setviščem in v optimalnem času. Ta način v naših razmerah ni priporočljiv, ker obstaja vedno velika nevarnost za sklop 75,000 rastlin na hektar. Zatiranje plevov A) Trajni pleveli Slak, gavez, osat, ščavje, divji sirek, prinico uničujemo v predposevkih, v stmiščih pa z boom efeetom. Če je problem samo slak, stmišča takoj po žetvi obdelamo s krožno brano in slak v začetku cvetenja poškropi- mo s 3-4 i/ba herbicida. Za z.atiranje pirnice pa uporabimo 2-41/ha fu-siladeja super, 1,3-21/ha agi.la ali 4 1/ha focusa ultra. a) Uporaba herbicidov pC' setvi pred vzttikom 1. Uporabljata se kombinaciji: - dual 2-3 1/ha + pyramh t Fl 3-6 l/ha, -dual 2-31/ha + goltiz 3-5 kg/ha, to je kombinacija za peščena tla z manj kot 5 % aktivne gUne, manjše količine so za lažja tla, večje pa za težja več kot 15 % aktivne glline. 2. Samo dual 2-3 J/ha - jai zatiranje enoletnih travnatih plevelov, ši-rokolistne pa zatremo po v;:niku. B) Uporaba herbicidov po vzniku Pri t. i. usmerjenem škrop Ijenju z minimalnimi odmerki herbicidov se škropi takoj po vzniku plevelov (stadij klicnih listov plevelov) ne glede g na razvojno fazo pese. Če uporabimo ta način zatiranja plevelov, lahko škropljenje po setvi in preči vznikom odpade. Takoj po vzniku sladkorne pese in Sirokolistnih plevelov uporabimo eno od naslednjih kobina-cij: - belanal AM 11-11/ha -t goltiz 1 kg/ha, - betanal AM 11-1 l/hii + pjramin Fl 1,5 1/ha, Ce zatiramo dresni, upo).'abimo namesto betanala AM 11 betanal tandem 1-1,5 1/ha ali betanal progress AM 1-1,2 1/ha. Po ponovnem vzniku plevelov škropimo z istimi kombinacijami. Ko pleveli prerastejo stadij kli ničnih listov, škropimo z večjimi količinami teh herbicidov. Za boljše d elovanje herbicidov dodajamo tudi primemo količino herbicidnega olja Škropiti ne smemo: - če je pesa že prizadela zaradi uporabe herbicidov pred vznikom, - če je temperatura višja od 20 ’C, - ne v rosi ali po večji plohi, ker je dež spral voščeno zaščitno listno prevleko. " Ozkolistne (travne) ple vele zatiramo po vzniku; - enoletne trave (kostreba, muhvič, itd.) zatiramo s fusiladejem super 1-1,51/ha, agilom 0,8-1 T/ha, ali focusom ultra 1,5-2 l/ha, - večletne trave (pirni't;a, itd.) z 2 1/ha fusiladeja super. Pri močni zapleveljno;sti s pirnico škropimo s fusiladejem super 3-4 1/ha, agilom 1,5-2 1/ha alli focusom ultra 4 l/ha. Omenjenih graminici-dov pri zatiranju trajnih nravnih plevelov ni priporočljivo mešati z beta-nalom. Vedeti pa tudi moramo, daje dobra testirana škropilna tehnika in upoštevanje navodil pr'ri pogoj za uspešno zatiranje plevelov v sladkorni pesi. Medvrstno okopai vanje Posevek se začne strojno okopavati, ko so vidne vrste. Pri prvem okopavanju se uporabljajo itaščitni diski, da se ne poškoduje mladih rastlin. Predhodno še dognojimi o z dušikom po navodilih oziroma 150-200 kg/ ha KAN-a, 2 okopavanji em se preprečuje zaskofjenost, zmanjšuje izhlapevanje vlage in uničuje; plevel. To so tudi razlogi, da je treba okopavati 2- do 3-krat. Redčenje pese Ko pesa razvije 4-6» listov, se začne redčenje. Pri setvi na razdaljo 11,6-14 cm se mora odstraniti vsaka druga rastlina, če je vznik 100 %. Najpogoslejši napaki pri tem opravilu sta prepozno redčenje in pregost sklop, posledici p:i sta nižji pridelek in slabša kakovost kombajni-ranja. Škod^ivci in bolezni Zatiranje škodljivcev: - BftUiači: lahko nar edijo veliko škodo takoj po vzniku - v stadiju klič-nih listov pese, Ker iiiisekticid na semenu ni dovolj učinkovit pri močnem hapadu bothačev, jih je treba zatreti z zolonejem 1,5-2 1/ha, karatejem 0,2-0,31/ha, fastacom 0,1-0,15 l/ha, ekaluxom 0,8-11/ha ali dur-sbanom E-48 1-1,5 17ha. - Pesni rilčkar je zelo nevaren, ponekod se že pojavlja in ob vzniku in lahko uniči celoten posevek, zato ga je treba ob pojavu takoj zatreti z lebajcidom 50 EC 1,5-2 1/ha in cromorelom D 1,5-2 1/ha, i L - T alnc sovite se pojavljajo v maju in začetku jinija. zatiranje je težavno, ker se hranijo ponoči, poškodbe so lahko velike, v začetku izjede na listju, pozneje pa objedene korenine tik pod površjem. Zatiranje; dursban E-48 21/ha, dccis 0,71/ha. fastac 0,15-0,21/ha. - Čme listne uši: prenašajo listno rumenico, širijo se od roba v notranjost (v začetku jih tako lahko uničimo na robovih). Uporabljamo metasystox 11/ha, folimat 1 -2 1/ha. - Listne sovke; objedajo listje, največ škode naredi generacija, ki se pojavi v začetku poletja. Zatiramo jih z enakimi insekticidi kot ozimne sovke. Bolezni - Cerkospora ali pesna listna pegavost je najpogostejša in najnevarnejša, Pridelek lahko zniža za 20 %, digestijo pa za 2 %. Zatiramo jo: a) brestanid 0,35 1/ha + ipact 0,5 1/ha, b) nas 0,3 1/ha. Proti cerkospori sc škropi dvakrat v napovedanih terminih, če pa si pesa pogosto sledi v kolobarju in so za bolezen ugodne vremenske razmere, je potrebno še tretje škropljenje. - Siva listna pegavost - pri močnejšem napadu jo zatiramo z enakimi fun^cidi kot cerkosporo. - Peronospora se dosedaj ni pojavila v takšnem obsegu, da bi jo bilo potrebno zatirati. - Pesna pepelnasta plesen se redko pojavlja v takem obsegu, da bi jo bilo potrebno posebej zatirati. Ponavadi zadostujejo fungicidi, s katerimi zatiramo cerkosporo. - Koreninski ožig sc pojavlja po vzniku pese kot posledica zbitih tal ter uporabe prevelikih količin gonjil in zaščitnih sredstev spomladi. Zatiramo ga s strojnim okopavanjem. Vse dodatne informacije lahko dobite v Tovarni sladkorja Ormož, telefonska številka (062) 701 521 ali pri strokovni službi na terenu. Jože Štuhec, dipl. inž. agr. KE za sladkorno peso pri Tovarni sladkorja Ormož MINEUlNt ■ VITAMINSKI DSMIKt mUSOJENI NAilHV PEEHUNE KMMM 1 za krave molznice, ki jih hranimo s krmo, ki je bogata na deteljah in lucerni KM¥ian I za krave molznice, ki jih hranimo pretežno s senom, travno silažo in travo ter breje krave in telice KMvnn s za krove molznice, ki dobivajo osnovni obrok iz sena, koruzne silaže in beljakovinskega krmila I RUVM9M « za pripravo popolnega močnega krmila za mleko KEP podjetje za proizvodnjo, trgovino in storitve, Murska Sobota, d.o.o. Plese 1 ■ tel., telefaks: (069)21 472 Vam ponuja: pluge: 10/2 10/3 12/2, 12/3 12/4 14/1, 14/2, 14/3, 14/4 Predsetvenlke: KB1 (160- 295 cm) KB3(160 - 295 cm) KMSIN 7 »I? za goveje pitance, ki jih hranimo s koruzno siiažo in beljakovinskim krmilom Medvrstni rahljalniki: MR 2 MR 4 MR 6 KRAViWW z oznako AP fl, Z 3 in 7} vsebvieio tvdi biostimalator avotan, ki poveiuje mloinest in prirast od S do t0%. MViMli J za prašiče, ki jih hranimo s silirono koruzo MVMn s za prašiče, ki jih hranimo z žitnim zrnjem PROGRAM ZA VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO: plugi 8 mns za krave in plemenske telice - za boljšo plodnost ¥111. HBIN 10 vse domače živali - enobrazdni obračalni, prestavljivi po vsej Širini traktorja - dvobrazdni obračalni Vsi naši mineralno-vitaminski dodatki so melasirani, zato jih živali tudi rado /edo. Za vse Informacije smo Vam na voljo: Lek Veterina, Verovškova 57, Ljubljana, tel 061 340 858 in Lek Upovci, Lipovci 25a, Beltinci, tel. 069 42 414 ali 069 42 289 lek veterina - dvobrazdni VINOGRADNIŠKI PODRAHLJALNIK - KULTIVATOR r kmetijska panorama 1= zavarovalnica triglav območna onota M. Sobota 1 Lendavska 5, tel.: 069/31-650 d.d. P PREDSTAVNIŠTVA: GORNJA RADGONA. Cesta na stadion la. tel,: 61 697 RADENCI, Panonska 1 LENDAVA, Mlinska 5, tel.: 75 257 LJUTOMER, Ormoška 12, tel.: 81 136 APAČE 117, tel.: 69 418 BELTINCI, Kocljevo naselje, tel.: 42 313 I kmalu tudi v Petrovcih, Rogašovcih, pri Gradu, na Cankovi in še kje RIHAJA POMLAD in z njo spet veliko aktivnosti, povezanih s kmetovanjem in drugimi deli na polju ter kmetiji. Nesreča nikoli ne počiva in kaj kmalu se lahko zgodi, da toča, požar, strela ali druge nezgode čez noč uničijo vaš trud. - zavarovanje posevkov in plodov - zavarovanje živali - zavarovanje oseb in odgovornosti - ter drugega težko pridobljenega premoženja f PRIPOROČAMO VAM Zavarovanja lahko sklenete posamično ali na sodoben način v obliki KME^USKEGA PAKETA. Lani je na ta način zavarovalo sebe in svoje premoženje več kot 700 gospodarstev. Zavarovali smo več kot 65.000 živali in 14.000 ha površin s posevki in trajnimi nasadi 1 29 Trgovina in storitve SJELTE^fi Kobilje 29,69223 Dobrovnik, tel: 069-79-192 OBIŠČITE NAS S’ V TRGOVINI IN CVETLIČARNI V KOBIUU k" POLEG MEŠANEGA BLAGA VAM PONUJAMO: - sredstva za nego vina " - kletarsko in vinogradniško opremo ter reprodukcijski material - steklenice - žveplasto kislino - pribor za stekleničenje - sadjarsko opremo in reprodukcijski material - sadike sadnih dreves - vrtnice za sajenje, 420 SIT - visokokakovostne trsne cepljenke - SODE INOX s plavajočim pokrovom: 1.0701 79.500 SIT 4001 31.500 SIT 601 11.500 SIT DELOVNI ČAS: od 7,00 do 20.00 l| V'.' L / r is v soboto od 8.00 do 14.00 v nedeljo od 8,00 do 12,00 SPOMLADANSKO SETEV NEGK d.O.o. • MARKETING • PROIZVODNJA • TRGOVINA Skakovci 15, 69261 Cankova telefon: 40-300 VAM PONUJAMO: - umetna gnojila - vse vrste semenske koruze - pnevmatske sejalnice PAN-AGRE - trosilnike umetnega gnojila - kosilnice z dvojnim nožem - DRUGO KMETIJSKO MEHANIZACIJO GRADBENI MATERIAL: - posebno ugodna ponudba izdelkov tovarne SALONIT ANHOVO - fasadni ometi TERMOPUTZ izdelovalca BAUMIT iz Avstrije - kritine vseh vrst t 1 L A k B J 11 a k r > i l' I MOŽNOST NAKUPA NA POSOJILO OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE O NAŠI PONUDBI IN ZELO UGODNIH CENAH! ■r t .■ ( 1 1 kjnctijsli^ panorama f 'f . ■ T .i >1 ■l i.. ■ . ■ H I a- v S^dštbvani kmetovalci dra^'jirijatelji : I- 1 -tf' ? Kmečka -družba je uspešno zaključila zbiranje certifikatov v Kmečki sklad 1, zaključuje pa se tudi sklj d(J certifikatov v Kmečki sklad 2. Oba ksana na maksimalno zakonsko 9,49 milijarde SIT. Kmečka ena od kapitalsko največjih investicijskih skladov, saj je v Kmečke sklade investiralo Slovencev, med njimi prav ^^H^as, spoštovani kmetovalci. I I 1 TeH milijo ^Hiiga dražba Sklada za razvoj, ^Val tudi Kmečki sklad 1. Kupili ^Pdnih in perspektivnih podjetij: mas Hotela Kranjska gora in Pe Prebold v skupni vrednosti 650 Za nas so bili preko nekaterih drugih družb kupljeni tudi deleži Kmečkega glasa, Pekarne Qortija Radgona in Hotela Slon. Tudi na vseh naslednjih dražbah bomo sledili naši jasni naložbeni politiki: vlaganje v kmetijstvo, prehrambeno? industrij o m turizem. Na nakupe najboljših slovenskih podjetij bomo morali Še počakati, da se zvrstijo na naslednjih dražbah. p' Od certifikata/vioženega v Kmečko družbo, si investitor.lahko obeta donos v približno letu ali dveh; prcd\Sem pa varnost naložbe, ki jo zagotavlja vlaganje v najbolj varno panogo na svetu ,- kmetijstvo in prehrambeno industrijo. Z Vami? spoštoVWkmetovalci, nam je prav gotovo skupna skrb za razvoj slovenskega kmetijstva. Če y V vasi sorodniki ali prijatelji Se niste oddali eertifikata7ga rn ■>1 traktorja, škropilnice, * prikolice, sejalnice, trosilnika hlevskega gnoja ali druge kmetijske mehanizacije? til ^ 1^1 ll d Vas m O Hi I' .)i • : ■• -Ab/- J i 1 r>. obročno odplačevanje ■ OBIŠČITE WABC POMURKA INTERNATIONAI. Lendavska ulica, Murska Sobota, telefon 22 184 in 31 105,