ICMNKiRIMOlK UREDNIŠTVO in U PRAVA v Gorici v uliti el ovario dajal glede bogastva. udež j« poslušal opomine, kakor ®° bili: »Nihče ne more služiti 'ema gospodoma: Bogu m ma ®onu... i)0 šla kamela skozi blvaukiuo uho kot pa bogatin v Nebeško kraljestvo... N« zbirajte si ^“-kladov ua zemlji, ki jih sne rja zgrize molj ali jih ukradejo ta-Je’ zbirajte si marveč zakladov za aebesa. Blagor ubogim v duhu, nfkaj njih je nebeško kraljestvo.« .0 so bili opomini, kakršnih svet ni. slišal in bi morali vzbuditi udi Judeževo pozornost, a je ni-s°- fo je bilo Judeževo razpolože-rad jo imel denar. Apostoli eo imeli skupno bW-8aju0. Skupna blagajna jim je bi-** Potrebna kakor vsem, ki imajo f’kupn0 cilje im jih s skupnimi hve^etvi želijo doreci. Pozabiti n»mreč ne smemo, da blagovest božjega kraljestva si »r ni od tega tv°ta, vendar s« oznanja na tem favotu 3 sredstvi, ki jih ima človek na razpolago. Pri oznanjevanju e ^artgeUja jo bila včasih potrebna udi — blagajna. Kristus in apostoli niso kupovali duš z denar-vendar so morali skrbeti za ^voj« lastne potrebe in včasih tudi *a Potrebe onih, ki so jih spremiti. »Dajte jim vi jesti!« je dejal "-nstus apostolom, preden je ču-^žno pomnožil kr uho v puščavi. lešteli so gotovim.), ki so jo imeli v blagajni, in ugotovili, da nimajo ^eč kot 200 denarjev, torej vsoto, bi nikakor no zadostovala za takup kruha za nasičenje tolikšn ^'itKižiee. »Za 200 denarjev kruha j** jim ne bilo zadosti, da bi vsak rf j malega dobil,« je bil odgovor, i so ga dali apostoli Kristusu na ^Jegov poziv, naj ljudstvo nasitijo. Upravitelj skupino apostolske Magajne je bil Judež Iškarijot. On Kmalu nato pa se jo izvršil v njem preobrat. Nemiren zaradi, vojega zločina jo vrgel denar, ki ga jo ljubil, v templju po tleh in šel ter se z vrvjo obesil. Strašna Judežova zgodba še ni končana. Ponavlja sc brez konca in kraja tudi v naših dneh: Kakor Judež so, ki navezujejo svoje srce izključno in samo na dobrino tega sveta; Kakor Judež so, ki kradejo denar iz javnih blagajn ali jih krivično upravljajo; Kakor Judež so, ki imajo na prodaj svojo versko zave.it. Oprosti za vprašanje; Morda si Judež tudi ti? NEVEDNOST Spominjam se dogodka na neki goriški banki iz leta 1925. Neka župnija je proti podpeč&teni pobotnici imela dvigniti gotovo vsoto vojne odškodnine. Ko je uradnik vzel pobotnico v roko, je zagledal farni peča' z znamenjem presv. I mena Jezusovega IHS. Začel je obračati oči in se čuditi, kako si drzno dotični župnik na svoj farni pečat vtisniti kratico takratne jugoslovanske države: SHS. Komaj mu je župnik dopovedal, da IHS pomeni Jezus Kristus Zveličar in nič drugega. Iskali so pričo, ki naj bi to potrdila; tedaj sem prišel ravno v bančne prostore in stvar se jc ugotovila kot nenevarna — le bane ni uradnik je pokazal svojo neved nost. Te dni je neki župni urai iz pasu B prosil na škofijo spregled od zakonskega zadržka sorodstva za naročeni par. Kakor je predpisano, je župnik prošnji priložil rodovnik, ki ponazorjujo člene sorod stva obeh zaročencev. Pa je imel tudi on smolo. Obmejni ^stražnik jo dokumente na bloku pregledal, obračal oči, se čudil rodovniku katerem so moški člani zaznamovani po starem običaju s krogom ženski pa s trikotom — in ker je menda mislil, da je to državi nevarna čarovnija, je enostavno vse skupaj zaplenil ženski, ki jo proš njo nesla v imenu zaročencev ' Gorico. Zapisal sem ta dva slučaja zato, da pokažem, koliko sitnosti, zamud, nepotrebnih poti in nevolje povzročili o občinstvu nevedni funkcionarji. — Prešeren je napi bal, da »le čevlje sodi naj kopitar« ne pa slik. Državam ni v nobeno čast, če imajo neizobražene urad nike. Smo v dvajsetem veku. Ali naj se vrnemo v tisto primitivno je med apostoli najbolje poznal de- K ko SQ hm ]judje nepismeni? **drne manipulacijo. Sposobnejšega | ........ za t0 “est° J, a?ost(>1 VELIKI PETEK , Crn zboru najbrze m bilo. čeprav TPVAPTTTT bil elan apostolskega zbora tudi PRI SV* IGNACIJU ^-strunar Levi, Matej, ki bi moral Na Veliki petek bo pri Sv. "iti po svojem poklicu spreten fi- I Ignaciju postna pridiga ob 7.30 n{lnčnik. Samo po sebi ni spret- in ne ob 8. uri, ker bo ob 8.30 na R°st v denarnih zadevah nič slabe- Travniku vsem goriskim verni ^ ker v človeški družbi morajo kom podelil prevzv. g. nadško blti tudi taki ljudje. Slabo je bilo blagoslov z relikvijo sv. Križa ker so je Judež zaljubil v de- Pred blagoslovom bo spregovo-na*. O tajniku neke hranilnice pri- ril par besed vsej množici stol-^vedujejo, da je vzel iz železne niški postni pridigar. Naš post faeajne ves denar, ga pa bankov- ni pridigar si je izbral sledeči Položil na mir/o, nato pa je p le-1 predmet: ^al okrog mize in veselo žvižgal. LJUBEZEN IN LJUBEZNI, ,U(la je bil podobon tip. Denar je M|Unl|M| ^me nanj strašno privlačno moč. DUHOVNI DAN Zn ŽENE je tat. Kradel je iz skupne V sredo po Veliki noči, t. j. 2. aPostolske blagajne, ki jo je uprav- sredo v mesecu 9. aprila, bo za žene vse dežele pri Sv. Antonu Postal je izdajalec svojega Go- v Gorici duhovni dan. Govori ^Poda. Sam na svojo lastno pobu- bodo kot navadno ob 10., Il.3i i do i° šel h Kristusovim sovražni- in 2. uri popoldan. Pobožnos; '■m in se ponudil; »Koliko mi da- se konča z blagoslovom. ga bom vam izdal?« Ko so V jutranjih urah bo prilika ^ Ponudili 30 srebrnikov, jih je za prejem sv. zakramentov > ^dovoljen sprejel in si je mel ro-1 stolnici. Tam naj bodo udele » misleč, kako dobro kupčijo je j ženke tudi pri sv. maši — in se ^Pravil. poklonijo svetogorski Materi s tisto noč je svojega Gospoda j božji ter ji priporočijo sebe in ^navskim poljubom izdal. |vse svoje drage. Libanonski zastopnik pri sv. očetu Dne 17. marca je sv. oče sprejel v slovesni avdienci prvega diplomatskega zastopnika malo republike Libanona pri Vatikanu. Libanon je nova država, ki jo dobila popolno neodvisnost šele sedaj po tej vojni, ko so odšle iz dežele francoske in angleške čete. Ob.;ega gorovje Libanon, znano iz sv. pisma stare zavele med drugim tudi zaradi ceder, ki so tam rastle in ki je z njimi Šale moii gradil jeruzalemski tempelj. V libanonski republiki žive najraz-novrstnejši narodi in plemena, ki so po vrhu še versko med sabo pomešani: Armenci, Arabci, Grki, Turki, Judje itd., mohamedanci, pravoslavni , katoličani, vzhodnega in zapadnega obrada itd. Pravi mozaik narodov in verstev. Ko je sv. oče sprejel novega diplomatskega zastopnika dr. Karla II el ou-a, je v svojega nagovoru ravno to močno poudaril, kako je libanonska republika, tako mlada po letih in tako raznovrstna po narodih, znala najti mirno sožitje vseh svojih prebivalcev in postala tako zgled, kako je mogoče, da različni narodi med sabo pomešani hihko mirno skupaj živijo, če se zavedajo, da ni fizična moč in siia. ki ji gre prvenstvo, temveč moralna moč pravičnosti in vero v Boga. Tri stvari odlilcujojo libanonske prebivalce, je poudaril sv. oče: stara kultura, ki izhaja že iz časov starih Femčanov; dojemljivost za vsako udravo novost in bistveno verski čut naroda, ki ga druži v češčenju enega Boga in v veri vanj ter dela tako iz njega trdno obramba zoper brezboštvo, ki uničuje vsako kulturo. Ob teh besedah sv. očeta se oprašujemo, zakaj ni možno tako sožitje tudi v naši deželi, ki je tako podobna libanonski republiki. Ali je res potrebno, da en del goriških prebivalcev zopet grozi drugemu z narodnim maščevanjem, zatiranjem, obračunavanjem? če se tern ljudem zdi, da imajo večjo in višjo kulturo, naj ravno s svojo narodno strpnostjo to dokažejo, kakor uči sv. oče. Kultura naroda je kultura duba njegovih članov in ne kultura bibliotek, muzejev, sta; rili spomenikov. Druži nas tudi vera v enega osebnega Boga in v eno katoliško Cerkev. Vsled tega res ne razumemo, kako da se opaža narodna nestrpnost celo pri nekaterih takih, ki prisegajo na zastavo Kristusa Kralja v K. A. — Čas je, da se vsaj kato ličani naučimo ljubiti svoje in spoštovati tuje. Stoletnica smrti sv. Benedikta mostana, ker so mislili, da je hrib Monto Cassijio utrjen in da se Nemci skrivajo v samostanu. Besnica pa je bila, da ni bilo v samostanu nobenega nemškega vojaka, temveč edinole begunci. Ob tem bombardiranju je bilo ubitih več sto ljudi in tudi precej menihov. V omenjeni encikliki poziva sv. oče vse ljudi, naj pomagajo, da se bo samostan Monte Cassino znova zgradil. Obnovitev samostana bodi najprimernejše praznovanje 14. stoletnice smrti sv. Benedikta. Poročajo, da so z obnovitvenimi deli že začeli in da so ravno Ameri-kanci priskočili na pomoč s precejšnjimi vsotami. Prav za prav je njihova dolžnost, da znova pozidajo samostan Monto Cassino, ki so ga tako nezakonito porušili. Postni pastirski listi Katoliški škofje po vsem svetu opozarjajo letos v pastirskih pismih na pomembna sodobna .verska vprašanja in naloge ter razlagajo ver ske resnice, o katerih so morda nastali dvomil in pomisleki. Tako govori kardinal Griffin o važnosti verskega življenja v družini, belgijski kardinal Van Roey o boju, ki se danes vrša na vseh področjih v zna men ju gesla »za Kristusa ali proti Kristusu«, aachenski škof o trpljenju, ki ga je povzročil odpad nemškega nacizma od Boga. Ljubljanski pomožni škof Vovk zaskrbljeno vabi vernike, naj gleda jo, da bodo vsi. .novorojenci katoliških staršev pravilno krščeni, zaročenci poročeni tudi po obredu sv Cerkve, umrli pa cerkveno pokopa ni. Mariborski pomožni škof Držečnik pa ljubeznivo razlaga svoje škofovsko geslo «Z nami Bog in njego- Letos 21. marca je bilo 1400 let, odkar je umrl sv. Benedikt v samostanu Monte Cassino. Sv. oče je cl tej priliki izdal posebno enciklik ko, v kateri poudarja zasluge sv Benedikta in njegovih redovnikov za sv. Cerkev in človaštvo sploh. V encikliki obžaluje sv. oče, da je b.I med preteklo vojno do tal porušen si.mostan Monte Cassino, ki so ga ameriška Mala bombardirala ob priliki velikih bojev, ki so se spomladi 1944 vršili v neposredni okolici Monte Cassina. Sv. stolica si je tedaj veliko prizadevala, da bi bil samostan proglašen kot nezaščitena točka. Zdelo se je, da je tudi uspela, in vsled tega so se zatekli v samostan mnogi begunci iz okolica Toda nekega dne tio se nenadoma prikazali v zraku ameriška bombniki in izvršili strašno bombardiranje sa- va Mati» in kliče vernike k velikemu zaupanju v Boga m Marijo. Puljski škof je zapustil mesto Poročajo, da jo med zadnjimi zapustil mesto Pulj tamkajšnji škof mons. Radossi. Prispel je v Benetke. Pred njim so odšli iz Istre skoro vsi duhovniki ital. narodnosti. Sedaj upajo, da bodo na njihova mesta prišli frančiškanski redovniki iz Hrvatske, da bodo župnikovali po sirni Istri. Če bi bile verske razmero v FLRJ urejene, bi ne bilo tako Itžko dati sedaj Istri domače duhovnike, ki jih nikoli ni imela. Tako pa se bojimo, da bo Istra še naprej ostala brez domačih duhovnikov, ker jih ni nikjer dobili. Zakaj so bežali Italijani? Saj je znano, da komunisti nikogar ne preganjajo zaradi narodnosti! Bežali so iz istega vzroka kot slovanski nekomunisti. Razlika jo v tem, da Slovanom zamerijo beg isti ljudje, ki, poveličujejo italijanske begunce kot žrtev nacionalne nestrpnosti in preganjanja, kar nikakor niso. Verska šola v Argentini ji Po dolgih in živahnih razpravah je argentinski pavlament z veliko večino odobril zakon, s katerim se vpeljuje krščanski nauk kot obvezen predmet v šole, in sicer ne samo v ljudske, temveč tudi v srednjo in višjo šole. Do sedaj v argentinskih šolah niso imeli verouka. — Zmeraj je bilo tako: božje kraljestvo na enji strani raste, na dingi pa pada. Upamo, da bo tudi pri nas kmalu začelo .znova rasti. Prvi krst na južnem tečaju Ko je bila ameriška ekspedicija ua južnem tečaju, je katoliški kaplan krstil nekega člana ekspedicije, ki je prestopil v katoliško vero. Tako je tudi južni tečaj prvič v zgodovini videl no samo sveto mašo, temveč tudi krst in sv. obhajilo LARAMANI Z verskega stališča jo posebno zanimiv in tragičen pojav larama-nc.V med Albanci na področju Kosova in Metohije. Kaj so laramani? Laramani so ljudjo mešane vere. iMazovomo jih lahko tudi kriiptoka-toličane, t. j. tajne katoličane. Turško nasilje v dobi pred 500-400 leti nad katoliškimi Albanca (Ščiptarji) je povzročilo, da so ti bedni ljudje pod pritiskom na zunaj prevzeli mohamedans Ivo, a v duši so še r.merom ostali katoličani. Tako so se znašli v mučnem dvoverstvu: (rez dan muslimani, ponoči katoličani; pred javnostjo pripadniki islama, prikrito kristjani. Protislovje je šlo tako dalieč, da je baje celo marsikateri njih hodža, potem ko je bil končal poziv k molitvi na minaretu, po stopnicah grede molil rožni venec. Kje žive laramani? Na področju obširne skopljanske škofije se sredi morja drugovercev (muslimanskih Albancev ter pravoslavnih Srbov in Macedoncev) vleče (tek, ne vedno strnjon pas ostankov albanskih katoličanov, ki gre cd Gusinja na Peč, Dakovico, Prizren, Uroševac in črez Stublo do Skoplja. Vmes sta se ohranili dve izrazitejši skupini laramanov: manjša med Prizrenom in Urošev-ctm; večja v Karadaku, t. j. črnem gozdu nad Stublo in znamenito božjepotno cerkvijo v Letnici. Kako so se laramani ohranili? Rudarske naselbine (Dubrovča-nov, Sasov i. t. d.) so imele v turški državti, posebne privilegije in tud: svobodo vere. Od teh sta ostali dve veliki hrvaiski (med seboj zelo različni) župniji: Janjevo in Letnica. Zlasti iz teh središč so duhovniki, preoblečeni v kmete, skrivaj ponoči obiskovali, laromane, krstili otroke, pridigali ter skušali, kolikor se je dalo, ohraniti in poživljati krščanskega duha te zatirane raje. Največ duhovnikov jo dalo (in še zdaj daje) Janjevo (prišli pa so nekateri misijonarji tudi iz Dalmacije); izhodišče za delo med laramani pa jo bila Letnica. Koliko je laramanov? V spisu »Breve ceuno oirca gli tsiliati cripto-cattoliai del la parroc-ehia di Zarnagora« * piše 1. 1882. Janjevec don Nikola Mazarek, župnik v Letnid, sledeče: »V tem času (t j. pred I. 1846.) jo vos Karadak tajno pripadal h katoliški veri. Bilo je takrat okoli 400 družin tajmh katoličanov, medtem ko jih je sedaj komaj še 150.« (Kakih 25 hiš je v tem razdobju postalo javno katoliških, nad 200 preostalih je pa iz strahu docela zašlo v muslimanstvo). Družinske zajednice so v teh krajih seveda dosti bolj številnj ko pri nas, kajti v roditeljskem domu o-stanejo včasi vsi sinovi, poroče se prav vsi, in sicer zelo mladi, a o-troci so jim glavni življenjski smoter. — Da je teh preostalih 150 lara-mauskih hiš zares še vedno tvorilo znatno skupino ljudi, se razvidi najbolj jasno iz posebne krstne ma- (Nadaljcvanje na 2. strani) tiče «Oceultorum» v Letnici, kjer je v letali 188L-1889. vpisan krst 77 ctrok iz Dunava, 52 iz Dol. Stuble, 37 iz Selišta, 35 iz Koregja in 86 iz ostalih 11 manjših naselj. Odkar je prenehalo tajno kršče-vanje laramanskih otrok in je mlajša generacija več ali manj docela mohamedan ika, je še teže preceniti število laramanov. * Zarnagora - Crna gora, naziv za Letnico, a tudi za vse gorato ozemlje proti jugu (Skopska čma gora). — Tedanji duhovniki, šolani večinoma v Skadru pri dalijam jezuitih, v spisih splošno uporabljaj^ i-talijanščino. Javno širjenje krščanstva med laramani Kako težak problem je to bil v turških časih, kažo žo dejstvo, da imamo na tem področju tudi mučence. Preganjanje laramanov iz Stuble in Biuča v 1. 1843-1846 ginlji-vo opisuje več spisov. — 208 ljudi so takrat gnali v Gnjilane in Prištino ter skozi Skopijo in Solun v Moaiič pri Brusi (blizu Carigrada) na nezdravo močvirno mesto. Vrnila sta se samo 102. Grobovi mučencev so v Moalicu in na katoliškem pokopališču v Solunu. Ljudje zatrjujejo, da sta na obeh mestih dogajajo čudežna ozdravljenja. Vsekakor se je tudi tokrat pokazalo, da je kri mučencev najboljše seme krščanstva; kajti javno kato-ličanstvo je prav v Goroji Stubli in v Binču docela prodrlo in ti verniki še zdaj spadajo med najboljše. V Gor. Stubli je že od 1. 1906. župnija in vse 104 hiše so katoliške. Binač ima 33 hiš, ki so tudi vse katoliške, in je od lani samostojna župnija, ločena od letniške. Laramani v poslednji dobi Po razpadu turške sile so laramani prišli najprej pod Srbijo, nato pod Jugoslavijo. Bilo je torej pričakovati, da se bodo oddahnili od duhovno tlake in trumoma javno nastopili kot katoličani; še zlasti ko je postal skopljanski škof — naš rojak blagega spomina — Ivan Fr. Guidovec, ki se je z vso vnemo svoje svetniške duše vrgel na reševanje teh zmedenih ovčic. — Toda upi se niso izpolnili. — Skoro povsem brezuspešno je goreči škof večkrat stikal po teh nevarnih krajih, kjer je spal na tleh, prenašal nesnago, žgočo pripeko ali hud mraz in drugo napore, samo da je lahko osebno poučeval, bodril in svaril. Kakor da je neka trda skorja obdala srca teh ljudi in jih zakrknila, da še nadalje vztrajajo v nemogočem avoverstvu. Težko jo obrozložiti to nepristop-nost in duhovno otopelost, kajti kdo naj prodre do globine teh nezaup-nih, dvoličnih, neodkritih ljudi1? V tem pogledu so znatno vplivali tudi naslednji razlogi: Ker se v novih razmerah ni več moglo dopuščati tajno krščevanje, so laramanske družine postajale čezdaljo bolj poganske. — V tolikem času jo iz dvoverstva prav za prav nastala neka nova vera, ki je od katoliške ohranila predvsem le praznovanje nekih svetnikov, spoštovanje blagoslovin (zakramenta-lcv) ter druge bolj zunanje stvari. ** — Znatno vlogo sta imeli zatem sramovanje (dasi njihovo dvo-verstvo vsi okoličani poznajo in prezirajo) ter nezaupanje do tujcev, z značilnim dvomom v trdnost nove, neturške države ter v zanesljivost njene zaščito pred grozečo muslimansko okolico. — Končno so še neki manj vredni tipi izrabljali preočitno škofovo darežljivost iin iz tega bolečega vprašanja skušali napraviti dobičkonosen posel. Velikokrat so bile napovedovane javno priključitve večjega števila družin. Z nezlomljivim, skoro naivnim optimizmom je škof pričakoval tako dneve, a skoro redno se je vse razdrlo. Venomer so valili svojo sklepe drug na drugega in se tako izgovarjali. Vsak družinski glavar se je bal biti prvi in sam. — Naposled so škofa prepričali, da bi se uspeh Zanesljivo dosegel le tedaj, če bi jim sezidal cerkev m dal stalnega duhovnika, kajti le tedaj bi ne imeli vieč razloga za strah in obotavljanje. — Škof se je lotil tudi tega. Dal je zidati dve cerkvi: v Dunavu za Karadak in v Kavose-ri ji za ono manjšo skupino — Težko jo presoditi, prtii kateri je bilo vpč borb in stroškov, toda neodjenljivi škof je obe dovršiL — Očitnih spre- obrnjenj pa še zmerom ni bilo, marveč le nova razočaranja... Cerkvica v Kavoseriji zdaj sameva in razpada. *** Ona v Dum.vu bo nemara srečnejša, ker je tam že v samem kraju 8 družin javno katoliških. Razmeroma največ uspeha je dosegel v 1. 1929. i>ok. don Mikel Tara-Luluzi, stublan >ki župnik. — Od takrat je prestopanje v očitno katoli-čanstvo spet redkost. Zamrli pa ni povsem, saj sta šo lani (1946) izstopili iz dvoverstva 2 družini v Seli-šiu in 2 v Koregju. — Najbolj delaven na tem področju je naš rojak mladi duhovnik Ciril Fabijan, ki dobro obvlada težki ščip tarski jezjik in se je tudi znatno vživel v one posebno razmere. (T.i upa na spreobrnjenje 38 družin v raznih krajih Karadaka). — Zanimivo je tudi to, da je laramanska sredina dala žo tudi enega duhovnika, sedanjega župnika v Dakovici, ki jo bil med pivimi gojenci škofijskega dijaškega semenišča v Prizrenu. **** ** Pok. univ. prof. Ehrlich je nekoč sam prispel opazovat romanje k Materi božji v Letnici in jo občudoval svojevrstno pobožnost laramanov, ciganov in vso mešanice drugovercev. 'V »Slovencu« se je o Um izrazil, da so počet jo teh ljudi z dogmatiko pač ne da združiti, toda da Mati božja nemara ima ka- KON FERENCA V MOŠKI. V Moskvi se nadaljujejo razgovori med štirimi zunanjimi ministri in njihovimi namestniki za Nemčijo in Avstrijo. Na dnevnem redu so še vedno najbolj pereči problemi nemškega vprašanja: gospodarsko poenotenje Nemčijo, njen bodoči poli-tično-upravni ustroj, vojna škoda, nemški premog, za katerega se zanima zlasti Francija. Ravno v vprašanju premoga je prišlo dc majhne napetosti mod Francijo in Veliko Britanijo. Bidault je namreč zahteval dve stvari: 1) Francija mora dobiti iz Nemčije (iz Porurja, ki je v britanskih rokah) ves potrebni premog za obrat njenih bistvenih industrij; 2) dvig nemškega industrijskega proizvajanja ne sme biti tak, da bi ogrožal francosko varnost, Bevin, ki so je v začetku zlasti prvi točki zelo upiral, je potem nenadoma popustil in vsaj v bistvu pristal na francosko zahteve. Prav tako nenadoma jo popustil tudi Molotov od svoje zahteve, naj bo bodoča Nemčija centralistično urejena in je vsaj v glavnem pristal na predlogo ostalih treh ministrov, ki zahtevajo federalno urejeno Nemčijo. Vendar pa tudi v tem vprašanju še ni dosežen popoln sporazum. Med dnevne novice s konference je treba zabeležiti Bevi-110v sprejem pri Stalinu: razgovor jo trajal eno uro iri četrt in se je vrtel v glavnem akrog zadeve an-glo-sovjetske pogodbe. KRIZA V FRANCIJI. Francoska vlada je komaj ušla težki krizi, ki jo nastala radi vprašanja vojne v Indokini. Velika večina skupščine je bila namreč za to, da se vojna nadaljuje in naj so v ta namen odobrijo potrebni krediti. Le komunisti niso soglašali, temveč so zahtevali* naj se takoj začnejo z vietnamsko vlado pogajanja za premirje. Pri glasovanju za zaupnico vladi komunisti niso glasovali proti, pač pa so se glasovanja vzdržali. S tem se je kriza vsaj začasno odnesla. V ITALIJANSKI SKUPŠČINI se je odigral velik boj za tako zva-ni člen 7. nove ustave. Ta člen izrečno omenja, da so odnosi med italijansko državo in Cerkvijo urejeni po lateranski pogodbi Boj jo šel za tem, ali naj se ta člen v ustavi ohrani ali ne. Levica, zlasti socialisti, in mnogi liberalci so bili proti temu členu, medtem ko so se zavzemali zanj krščanski demokratje in desnica. Pri glasovanju so ti poslednji zmagali Pri tem je najbolj zanimivo pač to, da so za člen. 7. skupaj z demokristjani in kvalunkvisti glasoval) tudi komunisti, češ da ne marajo povzročati v državi verskih sporov. Socialisti in drugi so bili. nad komunističnim zadržanjem zelo razkačeni in so jim očitali, da so glasovali za člen 7. iz čisto navadnih volivnih špekulacij. Pač stara zgodba o satanu, ki se zna spremenita tudi v angela luči, ako uvidi, ka majhna, skrivn i vrata, da tudi to bedno ancžico, Id vanjo tako silno zaupa, nekako potisne v nebesa. *** Poslednji je tam delj časa bival pok. dr. Fr. Knavs C. M., bivši duhovnik goriške nadškofije in dekan v Cerknem, ki je s svojim izrazijo sangviuličnlm temperamentom šel na delo z navdušenjem, vrnil sc pa docela prepričan, da je na tem kraju neko prokletstvo in je zaman vsaka nada. **** Ta zavod je ustanovil škof Gnidovec ter mu v 1. 1929. in 1930. postavil mogočno stavbo. Vzdrževal ga .jo s pomočjo dobrotnikov, čla-nev Družbe sv. Peira na Nizozemskem. Po neštetih začetnih težavah je prav poslednjo čase zavod pričel več obetati, toda vojna je vse strla in vseh 40 gojencev razpršila po svetu. Zaključek Laramanstvo, potuhnjeno dvover-stvo, je eden izmed številnih misijonskih problemov, kateremu lahko pomagamo prvenstveno z molitvijo. — Obenem pa budno pazimo, da ne bi razmere, v katerih živimo, tudi našemu ljudstvu, ki jo v verskem c žiru vse premalo pogumno in od-h čno, prizadele podobno tragedijo, kot je laramanstvo. da pride tako laže do svojega cilja. — Osserv. Rom. je povedal tistim, k; so odklanjali omenjeni člen, ker »nočejo verskih sporov,« da vprav s tem svojim zadržanjem povzročajo verski spor, ki ga člen 7. hoče p reprečiti. ZDA SO ODBILE ŽITO JUGOSLAVIJI, ker niso uverjene, da bi bila Jugoslavija tako nujno potrebna. Pred nedavnim jo namreč Jugoslavija izjavila, da bodo njene živilske zaloge zadostovale do prihodnje žetve. Jugoslavija je žito celo izvažala v Romunijo in v Albanijo in je začela pogajanja za izvoz tudi v nekatere druge države. S pametnim gospodarstvom, zaključuje ameriška nota, se bo Jugoslavija lahko izognila potrebi, da prosi pomoč v tujini. POLJSKA VLADA V LONDONU jo poslala konferenci štirih ministrov v Moskvi noto, v kateri med drugim poudarja, da je nemogočo pravilno urediti srednjo in vzhodno Evropo, ako se ne podeli popolna svoboda in neodvisnost baltiškim državam, Poljski, Češkoslovaški, Ogrski Bolgariji, Romuniji, Avstriji, Jugoslaviji in Albaniji. Od pravilno ureditve teh držav za-visi tudi pravilna rešitev nemškega vprašanja. MAC ARTHUR, vrhovni poveljnik ameriških zasedbenih sil na Japonskem, je izjavil, da je nujno potrebno, da se čim prej sklene mirovna pogodba z Japonsko zlasti z ozirom na njen težki gospodarski položaj. NA KITAJSKEM se je začela velika civilna in vojaška ofenziva proti komunistom: komunistična delegacija v Nankingu je morala zapustiti v šestih dneh prestolnico, začele so so vojaške akcije velikega obsega, ki so že prinesle prve sadove, tako n. pr. zavzetje Jenana, glavnega središča komunistične kitajske države. Kitajci so odločeni, da v teku tega leta obračunajo s komunizmom. SLABA LETINA se obel a Evropi. Zlasti žita bo letos veliko manj kot lani. Glavni krivec slabe letine so slabe vremenske prilike, ki razsajajo več ali manj po vsej Evropi. UMOR V GRČIJI. Johannes Zev-gos, odlična grška komunistična osebnost, je bil ustreljen na glavni ulifci v Solunu ravno ko je odhajal z uredništva komunističnega glasila, kjer je bil pripravil poročilo za mednarodno komisijo. V PARAGUAYU se upor vedno bolj širi. Uporniki! imajo popolnoma v oblasti mesto Conceptionin so že začeli pohod na glavno mesto Asuncion. Zdi se, da mora priti v kratkem do odločilne bitke, FOLOŽAJ V MADŽARSKI. Politični položaj na Madžarskem je čuden in zanimiv obenem. Težko ga borno prav ocenili, ako si ne prikličemo v spomin razvoja dogodkov. Takoj po porazu se je sestavila začasna skupščina, v kateri to imeli levičarji (komunisti) absolutno večino: 323 sedežev proti 175. Ko so se začele priprave na volitve, je le vica takoj spoznala, da pri svobodnih volitvah ne bo mog-la ohraniti večine. Zato je vsaj toliko dosegla, da so se vse stranko sporazumele, da ho prihodnja vlada ne glede na izid volitev koalicijska. Volitve v novembru 1945 (bile so res svobodne, dasi jo Ogrska zasedena po Sovjetih; baje se ti že kesajo, ker so dopustili svobodno volitve) so prinesle veliko zmago malim posestnikom iin poraz komunistom: od 409 sedežev je pripadlo malim posestnikom 245, komunistom 70 in socialistom 69. Vkljub temu pa so dobili komunisti po dogovoru nekaj mest v vladi, in sicer zelo važni postojanki; notranje (policija) in pravosodno ministrstvo. Nato se je začelo rovarjenje proti parlamentarni večini, to je proti malim posestnikom. Komuniste namreč zelo skrbi, kaj bo na Madžarskem po odhodu sovjetskih čet. Zato so sil postavili sa smoter: priti na oblast za vsako ceno, dokler so na Madžarskem še Sovjeti, ki jim lahko pomagajo, drugače jo nevarnost, da jim odklenka za vedno. Začeli so spretno izrabljati vsako ugodno priliko, da oslabijo nasprotnika in ojačijo svoj položaj. Proti koncu 1946 so na Madžarskem odkrili znano zaroto, v katero je bilo zapletenih več osebnosti tudi :z vrst malih posestnikov. To je bilo komunistom zelo dobrodošlo: več poslancev malih posestnikov jo bilo aretiranih, drugi so bili izključeni in stranke, takojia se jo število sedežev stranke malih posestnikov zmanjšalo od 245 na 200. Svoj višek je ta boj dosegel, ko so komunisti obdolžili samega glavnega tajnika stranke m. p. Belo Kova esa, da je zapleten v zaroto proti državi. Stranka m. p. je protestirala, odločili; pa so Sovjeti, ki so Belo Kovacsa kratko in malo aretirali, češ da jo rovaril proti sovjetskim zasedbenim silam. Šele sedaj so se zganili tudi zapadni zavezniki. ZDA so z dvema notama protestirale pri Sovjetih, češ da podpirajo komunistično manjšino v njenem boju proti vladi in proti parlamentarni večini, ki jo je ljudstvo svobodno izbralo, in se tako vmešavajo v madžarske notranjo zadeve. Tudi Velika Britanija je protestirala na podoben način in zahtevala, naj se u-vede preiskava o sovjetskem vmešavanju. Sovjeti so seveda vse te nete gladko odbili. Zadeva je sedaj na mrtvi točki. Ameriški delavci se otepajo komunistov V USA obstojita dve veliki delavski organizaciji: AFL m CIO. AFL (Ameriško delavsko zvezo) vodijo že dolga leta izraziti protikomunisti. Kakor smo poročali že v oktobru 1946, je AFL na svojem zad njem kongresu soglasno odbila svoj vstop v Svetovno sindikalno zvezo. Rekla je, da to zvezo v zakulisju vodijo komunisti. Istočasno pa je začela s pripravami za ustanovitev Svetovne zveze protikomunističnih delavskih sindikatov. Po teh korakih AFL se je zdelo, da bodo ameriški komunisti šli v CIO (Kongres industrijskih delavskih organiza eij). Mislili so, da bodo v njenih kalnih vodah ribarili lažo kakor pa v AFL, ki je njihove nakane že spoznala. Toda ribarjenje v kalnem se komunistom tudi v CIO ni posrečilo. Danes se jih že tudi CIO — njihovo zadnjo legalno zatočišče — otepa na žive in mrtve. Ameriška in svetovna javnost pa spoznava svojo zmote. Mislila je namreč, da je CIO komunistična organizacija. Odstranjevanje komunistov iz vrst CIO napreduje sicer počasi, toda sigurno. Iz vrst organizatorjev (plačanih moči), ki jih ima CIO nekaj sto, jo bili odpuščeni in izključeni vsi komunisti in njihovi somišljeniki. Sodelovanje prostovoljne komunistične organizacije »Pomagaj organizirati jug!« je bilo odločno odklonjeno. Težo boja za izločitev komunističnega vpliva iz CIO nosijo njene strokovne zveze. Vsaka od teh zvez pa se bori proti njim na sebi naj- ADMIRAL STONE IN NJEGOVA POROJ JU, sla zagotavljala angela ob giobu, so trdile pobožne žene, so f prepričali apostoli (Lk 22,36). groba so podkupljeni pra-i! ; . so zaspali in da je bil t rtvi ukraden, a »Mrtvi« — se '40 Pntazal posameznim (Lk 24, L c\n .ve^k‘m skupinam (1 Kor ir •* ^ dvom je zginil. Kristus je vstal, Hristos vo-- rese! Z Njim je vstalo člove-v° k novemu življenju milosti, rple j11 večne sreče, i , ,° Človeštvo pa se je po 2000 in spet zelo oddaljilo od vira '°.iega pravega življenja. Danes sil, ker je izdal nedolžno kri (Mt 27, 4); veliki duhovniki so zakrknili svoja srca iz istega vzroka. Jeruzalem je bil požgan in razdejan, ker je tekla po njegovih ulicah in njegovi Kalvariji kri Nedolžnega. Ali bodo res Kristusa znova pokopali? »Od mrtvih vstali Kristus več ne umrje, smrt nad njim več ne gospoduje« (Rim 6, 9). On živi, sedi na desnici 0-četovi in bo prišel sodit vse one, ki so ga nekdaj zares, pozneje pa le v svoji hudobni domišljiji skušali umoriti in pokopati. Starejši pogrebci so že umrli in današnji bodo umrli. On pa živi. Med nami Slovenci je danes že na tisoče pograbcev Kristusovih. Ti si še domišljajo, da je ta njih posel v blagor naroda. Re- (Titula: mMMi W3mM KRISTUS VSTAJA... Zašlo pomladno sonc« je v zaton, poskril« cvetk« v travo so glavice, drobijo pesmi po vrtovih ptice, k Veliki noži pritrkava zvon. Vesela pesem po dolini vre -k pobožni misli na vstajenje vabi, da potopi se teža dni v pozabi, da v srcu luž s« kakor zvezda vžge. 0, da ta hip, ki mimo nas beži, iz množic slednji mogel bi umeti te žudežne velikonožne dni. Vsa zlata se pred nami zarja sveti -sam Kristus vstaja v lepše, boljše dni .. 0, daj nebo te dni nam doživeti ... rl!vKJOsP?aa nekateri radi znova >- .0Pali. Posamezniki so Ga že. Aa-JPrej prevzetni »misleči« — zadnji stoletij. Za •! ttu nič misleči uživalci sveta in jegovih naslad; za njimi pre-T^0gi izmed preprostnega delov-|)oKa ljudstva, ki so se sprva nad £ataV pohujševali, nato pa si pKvzeli njih miselnost, češ: če je , pokopal Kristusa m se au? dobro godi, zakaj bi Ga jaz v ' A bili so le neorganizirani h°samezniki. ?jz 8edanjosti Ga pa že mno--no jn v organizacijah poko-najprej v srcih lahko-pLh]ene in neizkušene mladine. opnjejo Ga več ali manj oni, in +°ise nnaazali s človeško krv-J tekom preteklo strašne revo-Vst^r’ ^>re^^a človeška kri in st .Odrešenik res ne spadata -• uPaj v istem srcu. Dokaz nam •* Judež, ki je obupal in se obe- Hlapec vn. s Rinila je jesen in zima, ne da bi odo pri Bregarjevih kaj posebna zgodilo. In se je spomladi Ferjanu življe-na novo okradlo v drugo smer. Nekega večera ga je poklical Bre-ar v čumnato in mu rekel: »Ferjan, imel bi veliko nalogo za-, - Je sicer težka, toda častna in bo °bro plačana.« j, »Gospodar, kar je v moji moči. ad storim,« je odvrnil v napettem Kcakovanju hlapec; »glede plačila tako važno.« »_ olinarjevo hišo doli na Dobravi c Poznaš?« je vprašal gospodar. »Samo prav površno. Baje je le-\ velika kmetija.« ’ najmanj tako velika kot naša. Trajal bi ravno ne z njo, toda po Ltu^kik ^i se Dolinarjevo posestvo merilo z našim.« je torej s to hišo?« »vse gr0 po zlu zaradi nemarnega ?°darstva.« G nisto oskrbnik tej družini?« dem9’ birmanski boter trem da p1’ imam tudi! dolžnost, skrbim za red pri hiši in jo va-tein01 Pred škodo. To jo pa silno ij. °' Fri čert ure sem daleč vstran m umrem biti včdno tam. veži ne vedo, da pišejo s tem narodu lo smrtno obsodbo. »Njegova kri naj pride na nas in na naše otroke!« (Mt 27, 25) je vpila judovska množica pred Pilatom — in podpisala sama sebi smrt. Nič drugačna usoda ne bi čakala našega naroda, če bi hotel Kristusa v svoji domovini pokopa,!]. Naj letošnji praznik vstajenja Gospodovega zdrami Kristusove pogrebce, ki so med našim narodom, in naj jih prepriča o brezupnosti njih nesrečnega podjetja. Kristus se ne pusti več pokopati. On živi in bo živel ter kraljeval večno. Pokopali bodo kvečjemu le sami sebe in ves narod, če jim bo sledil. A naše ljudstvo ni prostovoljno, temveč le prisiljeno pri tem pogrebu Kristusovem. Zato naj letošnji praznik vstajenja Go- »Ali je res tako narobe pri Dolinarjevih?« »Narobe je že v sami hiši in še bclj zunaj na polju. Že rajnki Lojze — Bog mu daj pokoj' — prejšnji gospodar, moj boter, je bil malo lahek in popustljiv Lansko leto je umrl in od tedaj ni več tam nobeni reči podobno. Urša, vdova s sedmimi otroki, od katerih ima najstarejši komaj petnajst let, naj bi sedaj gospodinjila in gospodarila; pa ena je slabotna in mehka in nerazsodna, ukrene tu pa tam kaj narobe, marsikaj pri hiši zanemari in ima za posle vedno same izvržke, ki delajo malo ali slabo in katerim ni nič zaupati. Tam so Kosmačev Drejc, Koprivčova Katra, Gabrov Blaž in drugi enake baže. Bojim se, da se prime marsikaj njihovih dolgih prstov. Tako gre z lepim posestvom počasi, pa nevzdržno rakovo pot-« »Moj Bog, kako žalostno je to.« »Seveda, žalostno. In sedaj mi je tudi jasno, da ne smem več dalje tega mirno gledati. Gospodarstvo moram vzeti iz ženskih rok m ga izločiti preudarnemu in sposobnemu oskrbniku, ali recimo velikemu hlapcu. — In tu sem ohrail oči nate, Ferjan.« »Moj dobri gospodar, tega nikakor ne morem prevzeti — čisto nemogočo,« jo vzkliknil hlapec boječe. »Kot oskrbnik pri Dolinarjevih spodovega napolni vse, ki so o-stali vsaj v srcu še zvesti Kristusu, s prepričanjem, da bo lijih vera v vstalega Odrešenika končno le zmagala, da bo naš narod vrgel s sebe mrliške povoje brezboštva, odvalil skalo groba, v kterega je, zvijačno zapeljan, padel, in da bo prečiščen po strašnem trpljenju tudi sam vstal k novemu verskemu življenju v vstalem Kristusu. Urednik gospod - duši Peklenska vojska hoče mojo Cerkev uničiti s svojo satansko zlobo. To je strašmejša borba od vseh drugih. To je fronta, kateri sem jaz vojskovodja. Ne bojte se, ker sem jaz z vami. Imejte veliko vero v mojo pomoč in ne strašite se duha teme. Pilite rjo greha iz duš grešnikov s pilo svojih molitev in žrtev m s svojo pokoro. To je vzvišena ljubezen na tej zemlji: Reševati dušo svojih bratov. Svetu se gabi nehvaležnost, a koliko je moram jaz požirati dan za dnevom? Poučil sem ljudstvo, kako mora živeti, da se zveliča in ne pade za vekomaj v prepad, a ono so smeji mojim nasvetom in mojim zapovedim. Ko prebrede vso naslade, tedaj se zave, da je nesrečno, a še okleva, da bi se mene oklenilo. Nesrečne take duše! Povabljeni gostje pričakujejo, da jih vabitelj gostoljubno sprejme in jim pride naproti. A kako pričakujejo mnoge krščanske duše mene, ko prihajam k njim v sv. obhajilu? V kakem stanju so ta srca? Ledena in polna smeti. Zakaj? Ker jim je zadnja briga, ah se meni priljubijo ati me razžalijo. Tako se ne pošto pa z gostom, ki bi ga iz srca moral ljubiti. Ker me mnoge dušo ne poznajo, zato se tako neotesano obnašajo v moji neposredni bližini. Grenko bo jokati takim dušam ločenim od mene, sladko bil jim bilo plakati v moji bližini za svoje in svojega naroda grehe. Kakor se trudi kipar, da z veliko skrbnostjo izgotovi kip za plačo tega sveta, tako in bolj se mora truditi duša, da mi postane čim podob-nejša, saj ji obljubljam za plačilo večno blaženost. Pustite meni vso skrb, kako se boste preživljali na zemlji. Rajši pogostno v duhu stopite pred mojo sodbo in se vprašujte, kaj bi bilo z vami, ako bi sedaj prišel čas vaše smrti. Tak je moj zakon, da pravične duše trpe za rešenje okorelih grešnikov. Večjega in važnejšega dela na zemlji ni, kot biti goreč za rešitev duš. dobiš dvakrat toliko plače kot pri meni«. »In tudi če dobim trikrat toliko, ne sežem po tem.« »Zakaj pa ne?« »Najprej zaradi tega, ker nisem nikjer raje kot pri Bregarjevih. Tu sem kot doma in ves srečen; srce bi mi krvavelo, če bi moral od hiše. Nikdar ne grem odtod, razen če me zapodite.« »Ferjan, kdor je pravil mož, si mora večkrat izvoliti težko in neprijetno namesto tega, kar mu prija.« »Da, da — da, da,« so je zvijal hlapec; »toda jaz nisem zmožen, da bi se tega lotil. Tu bi moral biti starejši, bolj izkušen mož.« »Ti si se pri kmečkem gospodarstvu izvrstvo izvežbal in si tudi po naravi spreten. V vsej občini ne vem za nikogar, ki bi bil za to mesto bol] sposoben kot ti.« Gospodarjeva pohvala jo precej mamila hlapca, pa se vendar ni vdal. »Dolinarica bo zelo nevoljna, če bo gospodaril nad njo tuj človek,« je rekel. »Njej, Urši, sem jih že povedal, kot ji gre,« je odvrnil Bregar; »na pol, — ne, popolnoma se že strinja z mojo odredbo.« »Toda s posli, Kosmačevim Drej-cem, Gabrovim Blažem in drugimi te vrste, se ne da nič opraviti. Ti so KJE so SLOVENSKI misijonarji? Pred seboj imam zemljevid sveta. V sredi je Evropa; prav za prav je to le majhen košček zemlje, a v nje zgodovini vsaj doslej zelo pomemben. Za nas kristjane predvsem zat to, ker je tu sedež namestnika Kristusovega in Cerkve, kateri je Kri- imaš krepko skupino slovenskih lazaristov, ki doživljajo zdaj take čaše, kakor so jih na Kranjskem rojaki pred nekaj leti.. V tientsinski škofiji že kakih 13 let kljubuje najrazličnejšim viharjem, ki so danes dosegli pač svoj višek, gorenjska grča „VESELO UPfl DUŠfl MOJfl, ŽIVLJENJE VEČNO ČAKfl NJE!" lEaupajle, TJaš gospod je vslal in premagal s v el, smrt iti salana ! Vsem predstojnikom, dobrotnikom, sotrudnikom, bralcem in širiteljem našega lista in vsemu slovenskemu ljudstvu, prijateljem in neprijateljem, voščita prav blagoslovljene velikonočne praznike in obi'o tolažbe Vstalega - zlasti tistim med nami, ki jih Bog posebno preizkušuje, da jih bo ob pravi uri povišal in pop'ačal, UREDNIŠTVO IN UPRAVA stus sam naročil: »Pojdite po vsem svetu in naučite vse narode!« Šli so in še odhajajo iz vseh evropskih katoliških narodov v vse svetovne nekrščanske narode poslanci Kristusovi, misijonarji. Tudi iz našega naroda. Da, tudi od to male krpice zemlje* na kateri biva slovensko ljudstvo, so se odtrgali drobci, misijonarji in misijonarke, kakor drobna semenca, ki jih je dih Svetega Duha dvignil in jih presadil v drugo zemljo, da tam v trudu in žrtvi vzkale in rodc božjo kraljestvo. Kje so danes po misijonskem svetu naši misijonarji in misijonarke? Največ jih je v največji misijonski deželi Kitajski. Tam na severu France Jereb. Prav toliko časa, saj jo prišel z njim na Kitajsko, kapla-mije, župnikuje in zdaj dokanuje v pekinški škofiji njegov sobrat Lojze Rupar, ki ima zdaj imenitno službo, tako da lahko celo birmuje in ima mnogo misijonarjev in postaj pod svojim vodstvom. Pri njem je za kaplana tudi Ljubljančan Drago Pokorn, rodni brat sedanjega ministra za pravosodje v naši domovini..., a zlata duša. Do nedavnega je bil v Pekingu profesor za moralko na kitajskem bogoslovju četrti slovenski lazarist Jožef Časi z Gornjega Grada, ki je pa zdaj zaprosil, da so ga poslali na deželo, kjer gospodarijo komunisti in od koder drugi misijonarji beže. Menda Slovenci tam s NADA: ^Pomlad 1947 Po tratah in vrtovih se počasi pomlad prelestna v nove dni prebuja, že skoraj njiva setvi se ponuja, že pevk krilatih slišijo se glasi. A kaj vasi ob Soči je zajelo? Tu prazen dom... Tam zapuščeno polje. Čez nje se razgrnila težka bol je... Korak utihnil je, zastalo delo .. Ta mrzla polja in te prazne koče pomladno sonce bo z višine grelo, ko bo sijalo na bregove Soče... Nad njimi pa, ki z doma šli so, bdelo srce bo Deve svetogorske vroče, da manj na tujem bo gorje bolelo... 1 no bodo uklonili nobenemu redu.« »S to sodrgo bo treba itak pomesti, prej ali slej. Za enkrat še ni mogočo. Treba bo veliko modrosti, resnobo in potrpežljivosti, da jih boš kako držal na vajetih. Toda jaz bom stal vedno za tabo — in mene so bojijo.« Ferjan si je drgnil čelo in premišljeval. Hipoma je vzkliknil: »Ne, gospodar,, no morem se od-lceitd.« »Tudi ne, če te resno za to prosim?« je vprašal Bregar. Tedaj je bil Ferjan premagan. »Ne, gospodar, o prošnji ni govora,« jo zaklical; če tako želite in hočete, storim rad. Za vas storim vse. Saj sem vam dolžan neizmerno hvaležnost«. »Hvalo pustiva na stran. — In za mene ti ni treba nič storiti, temveč za pomoči potrebne ljudi. To je veliko dobro delo in ti bo v čast in priznanje.« »Torej dobro, hočem poskusiti v božjem imenu. Toda za eukrat samo na poskušnjo za nekaj časa — recimo za pol leta. Ali so bom smel potem zopet sem povrniti?« »Se razume.« Stisnila sta si roke. Ko so zvedeli domači za njun dogovor, je bilo vsem težko. Hlapcu pa je bilo zelo bridko pri srcu. Osem dni pozneje jo nastopil Ferjan pri Dolinarjevih službo glavne- ga hlapca ali oskrbnika. Slovo od Bregarjevih mu je bilo šo težje, kot jo slutil. Ženske, posebno dobra hišna mati, so jokale pri njegovem cchodu, kot hi se ločil za vedno, in celo stari stric Jurij si je obrisal nekajkrat z rokavom lica. Sprejem pri Dolinarjevih je pa bil za Ferjana vso prej kot prisrčen. Gospodinja mu je podala hlaino roko in ga pozdravila sicer kot dobrodošlega, toda iz njenih oči je bilo brati nekaj, kot: »Prav lahko bi opravili tudi brez tebe!« Posli so se ozirali vanj z zločestimi pogledi in komaj odgovarjali na njegov pozdrav; celo otroci so se mu izmikali z nekim sovražnim strahom, ker so slišali o njem samo slaho. Ob tem neprijaznem sprejemu je bilo Ferjanu težko pri srcu, ves pogum pa je zgubil ob bridkem pogledu na zanemarjeno hišo in posestvo. Poprej ni bil še nikdar pri Dolinarjevih in bi si niti ne mislil, da je sploh mogoč kje tak nored in nemarnost kot pri tej hiši. Povsod je bilo vse narobe: staro in novo, celo in razbito, čisto in umazano je ležalo vsekrižem, kamor koli je pac kdo kako stvar vrgel. V skednju in hlevu je bila grozna nesnaga, živina je bila vsa zamazana in v gnoju, seno in slama sta bila razstlana nemarno vsepovsod, skozi hlevna vrata pa je tekel cel potok smradljivo gnojnice. (Nadaljevanje) Na visoki velikonočni praznik ob treh popoldne vsi na Travnik v Gorici h govoru n Kfiisiura iiiiuše miran komunisti še najbolje izhajajo, morišči. prav radi slave, ki jo uživa med kitajskimi komunisti naša komunistično tako napredna domovina. Po šolskih kloi>eh »visoke šole« za kitajski jezik pa še trga svojo hlače peti slovenski lazarist Janez Kopač, ki je odšel na Kitajsko šele v začetku lanskega leta itn je nekako med tridesetimi učenčki kitajščine; misijonarji so najboljši. Doslej je izvršil že dva c.cmestra z odličnimi u-spehom, pa pravi, da bodo drugi, ki pridejo za njim, še bolje in še laž-> izhajali (čeprav nikakor ne brez truda), ker imajo vsi boljši posluh kot 011, ki res ni bil nikdar kaj prida pevec, dasi ima krepak gorenjski bas. Za kitajščino je zelo dobro imeti odličen posluh... V Pekingu žlivita in prav lepo delujeta tudi dve slovenski usmiljenki s. Benjamina Kardinar in s. Katarino. Jančar, o katerih se čujejo same lepe vesti. Tretja pa deluje menda zdaj v Šangaju, namreč s. Ciremja Jug, če se rd med to vojno že spet premaknila nazaj na Japonsko, od koder jo pred vojno prišla na Kitajsko. O tej nimamo po vojni nobenih vesti. A živa jo gotovo še, sicer bi nam njeni dve sosestri iz Pekinga sporočili kaj o njeni smrti. Slovenski lazaristi in usmiljenke na Kitajskem bi radi začeli z delom na kakem področju, ki bi bil prepuščen v misijonsko obdelavo samo njim. No vemo sicer, če bo mogoče v današnjih, za slovenski narod in njegovo versko delovanje tako težkih prilikah ta zaželeni cilj doseči, a eno jo gotovo : slovenska misijonska skupina sinov in hčera sv. Vincencija Pa-velskega na Kitajskem so bo še zelo, zelo povečala, kajti tam mnogi misijoni hrepeno in kličejo po njih in tu mnogo mladih moči hrepeni po misijonih. Upajmo, da se bo o-tojno hropenenje kmalu utešilo... Druga močna skupina na Kitajskem je pa prav na drugem koneu veliko Kitajske, v južni pokrajini Junan. Tam je pred kakimi desetimi leti začel v glavnem mestu z velikimi salezijanskimi ustanovami milijonski pionir, največji naš živeči misijonar msgr. Jožef Kerec. Nekaj časa mu je pri tem delu samo pomagal misijonar Andrej Majcen, tudi salezijanec, ki je pa potem, ki je bil K«iee poklican v Čaotung, sam prevzel vodstvo teh ustanov. Pomagajo mu zdaj poleg več misijonarjev drugih narodnosti še trije Slovenci: brata Štefan Meolic in Oravec in klenik Stanislav Pavlin. Misijonar Kopač je na svojem potu na Kitajska nekaj tednov prebil pri g. Majcenu in ne more prehvaliti njegove lepe misijonske osebnosti in cvetočih misijonskih ustanov, ki so si v zadnjem času zlasti opomogle s pomočjo a-meriško vojske. Najrazličnejše šo lo, zlasti obrtne, pa razni jezikovni tečaji zajemajo veliko število mladino glavnega mesta te pokrajine, zlasti šo iz vrst delavstva. Msgr. Kerec je tu ustanovil tudi tiskarno im začel colo z izdajanjem junan-ske izdajo splošnega kitajskega katoliškega dnevnika Išpao. Ali imajo zdaj tam ?o tiskarno in ali izdajajo šo tu li ;t, ne vemo. Omemiii smo, da jo msgr. Kerec odšel v Čaotung. To je nekaka samostojna misijonska škofija, ki s© jo pred kakimi 10 leti odcepila od junanfujske cerkveno pokrajine in bila prepuščena vodstvu kitajske domače du iiovščine. (Nadaljevanje) Važnejša gospodarska določila mirovna pogodbe z Italijo Priloga XIV. § L Nasledstvena država (ki dobi italijansko ozemlje) prejme v svojo last brez plačila državno italijansko imovino, kakor tudi vse arhive in upravne ter zgodovinske listine, ki se tičejo odstopljenega ozemlja. Pod imenom »državna imovina« je treba razumeti tudi imovino javnih italijanskih ustanov, zlasti fašistične stranke in vojaških organizacij. § 4. Italijanska vlada bo odstopila na?lodstveni državi vse predmete, ki imajo umetniško, zgodovinsko ali starinsko vrednost in ki predstavljajo kulturno vrednoto odstopije-r>ega ozemlja. § 5. Nasledstvena država bo zamenjala v svoj denar italijanske novčamce zasebnikom in javnim u-stanovam. Imela pa bo pravico, poizvedeti za pravni naslov v za menjavo predložnega denarja, to je, kako je bil pridobljen. § 6. Nasledstvena država ne bo imela nikake obveznosti prispevati k ja\ nemu dolgu Italije; obvezana pa bo priznati veljavnost obligacij italijanske države, ki so v posesti zasebnikov ali javnih ustanov, bivajočih na njenem ozemlju, ako so bile te obligacije izstavljene pred 10. junijem 1940. § 7. Nasledstvena država in Italija se bodeta sporazumeli o načinu plačevanja socialnih zavarovalnin, do katerh imajo pravico državlja ni odstopljenega ozemlja § 8. Italija bo dolžna zagotoviti plačilo civilnih in vojaških pokojnem, ki jih imajo njeni bivši državljani, ki ostanejo na odstopljenem czemlju. To volja tudi glede pravice da pokojnin, ki ni io še dozorele, Italija On nasledstvena država bosta sporazumno uredili način tega plačevanja. § 9. Posestva pravice im dohodki italijanskih državljanov, bivajočih stalno na odstopljenem ozemlju ob dnevu, ko bo stopila ta pogodba v veljavo, bodo zaverovani (rispetta ti) v enaki meri, kakor posestva državljanov nasledstveno države, pod pogojem, da so bila pravično pride bljena. § 10, Os^be, ki bodo optirale za i-talijansko državljanstvo in se bodo aa stalno naselile v Italiji, bodo i mel® pravico, potem ko bodo plača le morebitno dolgove in zastalo davke, vzeti s seboj svojo premičnino, fko so bile postavno pridobljene. I-mele bodo tudi pravi so prodati svojo nepremičnine. Prenos v Italijo se bo izvršil brez vsakega obdačenja. § 11. Posestva, pravice in dohodki, nahajajoči se v Italiji ob dnevu’ ko bo stopila ta mirovna pogodba v veljavo, ki pa so last bivših italL janskih državljanov, ki prebivajo na odstopljenem ozemlju in so postali državljani nasledstvene države, bodo zavarovani (rispettati) od Italije v enaki meri, kot vsa posestva drugih državljanov Združenih narodov, To osebe bodo imelo pravico prebijati ali odprodati svoja posestva pod enakimi pogoji, kot so navedeni v § 10. § 12. Družbe, ki so bilo ustanovljene po določilih italijanske zakonodaje in katerih sedež jc na odstd^ Ijonom ozemlju, pa želijo premestiti svoj sedež na italijansko ozemlje, bodo imele to pravico, ako 50% glavničnih deležev pripada osebam, ki prebivajo izven odstopljenega o-zemlja, ali osebam, ki so optirale za italijansko državljanstvo ter se naselile v Italiji1,. § 13. Medsebojni dolgovi oseb, ki prebivajo v Italiji, in onih, ki bodo prebivale na odstopljenem ozemlju, ne spremenijo zaradi novih mej svojega juridičnega značaja — ostanejo dolgovi. Nasledstvena država in Italija se obvezujeta, da bosta določili način poravnave teh dolgov, Goriško županstvo obvešča Ker so se razmere zboljšale in ni več take nevarnosti za okuženje, je Okrožno Predsedstvo z odlokom 18. marca 1947 št. 63 preklicalo odredbe, s katerimi so bili nekateri kraji v Goriici (Via Giustiniani) in Ločni ku proglašeni za okuženo po živinski kužni bolezni «afta». Zato od padejo tudi vse omejitve, ki so veljale za te kraje, in je prehod z govejo vprego, ovcami, kozami in drugo parkljasto živino zopet dovoljen. Konji na javni draibi V soboto 5. aprile ob 10. uri se bo vršila v Gorici ulica Montosanto v konjušnici 88. divizije javna dražba konj. Udeleže se je lahko tudi kmetovalci naše cone. Na dražbi bo prodanih 30 konj. ŠTIRIDNEVNICA PRI SV. IGNACIJU Napovedana štiridnevnica, za katero jo zlasti naša katoliška mladima prav pridno agitirala, se je nad vse pričakovanje lepo obnesla. Od zadnjega misijona, Id je bil 1. 1929. najbrž še ni bilo toliko vernikov pri naših pobožnostih. Pridigar nam je govoril o zelo aktualnih strogo verskih in nravstvenih vprašanjih. Številna množica je zelo napeto poslušala njegova izvajanja in smemo upati, da besedo niso padle na nerodovitna tla V posebno tolažbo nam je, da so se naši verniki tako lepo vedli in da so vztrajali v cerkvi tudi pri blagoslovu po pridigi, čosar včasih mestni verniki ne delajo, ampak iščejo v pridigah le kratkočasja in »zanimivosti,« potem pa Bogu hitro obrnejo hrbet. Tudii pri uri češčenja v soboto je bilo nepričakovano veliko število motilcev. Udeleženci so se po veliki večini udeležili tudi zakramentov, kar nam dokazuje, da so prihajali k tej pobožnosti iz resnične duhovne po-re.be po spravi in zbližanju z Bozgom in ne iz kakih posvetnih namenov. Škoda, da je to bila le štiridnevnica im no kaka daljša duhovna prireditev, ko utrujene in tega popačenega sveta naveličano in razoča-vane duše tako silmo hrepenijo po nadnaravnih, neminljivih dobrinah, ki jih najdejo samo pri Bogu. ŠTIRIDESETO NBVNICA, ki je ves post za italijanske vernike v stolnici in ŠTIRIDNEVNICA za slovenske vernike pri Sv. Ignaciju — obe sta kar najbolj očitno pokazali, da bi bila prav sedanja nemirna doba najbolj prikladna za velik ljudski misijon, kij bi duhove pomiril in vsa srca poštenih Goričanov zedinil v ljubezni do Boga in bližnjega. Duhovniki poudarjajo potrebo takega misijona, verniki ga želijo in mnoge duše tudi le podzavestno po njem hrepenijo. Zato upamo, da se bo še lotos vršil, morda v adventu kot 1. 1929. Takrat bodo gotovo prišli tudi nešteti drugi, do katerih glas božjega usmiljenja ob tej štiridnevnici šo- ni prišel. Bog daj in Marija sve-togorska! Nova maša Na praznik Marijinega oznanjenja je bila na Kostanjevici nova sv. maša. Novo mašo je pel frančiškanski pater Mavrici j Supan. Nova maša je za nas Slovence kljub vsemu, kar se je v deželi zadnja leta zgodilo in reklo, še vedno velik dogodek. Zato je tudi; nova maša na Kostanjevici zbudila v mestu precej zanimanja. To pa ni šlo v račun nekaterim dobro znanim »neznanim elementom«, ki oo mislili, da bo to slovenska politična manifestacija. Zato so jo poskušali motiti. Na predvečer so postavili mine na stopnicah blizu vhoda v cerkev. Mine so tudi sksplodirale. Škode ali žrtev pa niso povzročile. To je že od sile, da Slovencu očitajo politične namene tudi ko gre v cerkev. Žalostno foj bilo, ako bi tako krivično mentalnost razodevali tudi takSI Italijani, ki so sicer verni in pobožni katoličani. To so gotovo le redke izjeme. Z minami so hoteli dobre vernike preplašiti. Toda ni jim uspelo. Cerkev je bila naslednji dan kljub izredno slabemu vremenu im delavniku polna. Petje je tudi dobro šlo. Pridiga g. Staniča nas jo tudi zadovoljila ker je bila sočno. Novemu mašniku želimo obilnega božjoga blagoslova. Naše vernike pa izpodbujamo, naj iščejo v cerkvi vedno le Boga, kar po ogromni večini gotovo tudi delajo. SOLKAN Pred dvema mesecema ja zapustil našo faro naš g. nadžupnik preč. mons. Božo dr. Kjačič. 26. januarja jo zadnjič spregovoril nam, svojim ovčicam, ki jo med nami preživel devet let. Prišel je med nas, ko skoro ni bilo na obzorju niti slutnje o vojni. Z vso vnemo se je lotil dela, Ki je vanj zastavil vse svoje mlade sile in se z veliko prijaznostjo priljubil vsem. Spoznal je, da je bila naša vas versko brezbrižna. Z gorečnostjo izkušenega pastirja jo začel tajati led v mlačnih srcih in jih bodriti, moralno in versko dvigati s svojimi jedrnatimi govori. Skrbel jo za tridnevnice in druge pobožnosti, najgloblje pa je prodrl v duše vseh svojih faranov s svetim misijonom i. 1940., ki jo srečno uspel. Vsi smo se ga oklenili in hodili po poti, ki nam jo je on kazal. Koliko zaslug pa si: je tudi drugače pridobil! Danes imamo umetno poslikano cerkev z milodonečimi orglami, lepo urejen trg pred cerkvijo in pot, ki vodi do njo narav-rost od glavne cesta Za ta- m nešteta druga dela je znal farane navdušiti in vsi so prispevali po svojih mečoh. Uverjenii/ smo, da so je prečastiti prva leta dobro počutil pri nas. A prišla jo vojna! Tudi Solkan je bil materialno prizadet; domovi so uničeni, krvavo žrtev so doprinesli premnogi možje in fantje. Še večje pa je moralno razdejanje. Mnogi so nasedli krivim naukom in se cerkvi odtujili. Tako je bil tudi glas našega g. nadžupnika v zadnjem času le glas vpijočega v puščavi, tako da je žel za svoje požrtvovalno delo le nehvaležnost. Božja Previdnost pa lii dopustila, da. bi tako vrli duhovnik doživljal dalje nenaklonjenost iin nerazu-n e vanje. Povišan je bil v kanonika in je tako začel svojo delo v Gorici. Vse, ki smo ga ljubili in visoko cenili, je njegovo slovo razžalostilo. Kot nas jo pozdravil v domači cerkvi ob prihodu, tako nas jc tudi ob slovesu. Z rosnimi očmi je govoril, govoril k srcu otrok, deklet, mladeničev, mater im očetov. Spomnil se jo tudi bolnikov in vseh pokojnih. Navzočim so stopile solze v oči. A tudi našo žalost je Bog potolažil. Poslal nam je enega svojih najboljših služabnikov: preč.' Franca dr. Močnika, ki nas vodi z dobro in odločno roko. Sedanjemu in prejšnjemu dušnemu pastirju naj stoji Bog ob strani! P. S. BORJANA Letos smo v Borjani praznovali sv. Jožefa nenavadno slovesno. Ko smo bili v velikih stiskah, smo se z vsem zaupanjem zatekli k temu častitljivemu svetniku z obljubo, da mu kupimo lep kip, ako nas obvaruje vojnih grozot. Naše zaupanje ni bilo varano. Prav med devet-dnevnico je nemški poveljnik pri Robiču poslal g. župniku Ošnjaku ukaz, da se mora takoj javiti pri njem, ker da sicer bo gorje. Ošnjak se jo javil in poveljnik mu je ves razjarjen rekel: »Pridemo v Borja-no in jo sežgemo z vami vred«. G. Ošnjak ga je potolažil in vas je bila rešena Ša mnogokrat smo bili v velikih nevarnostih, a vedno nam je bilo prizaneseno. Na praznik sv. Jožefa se nam je posrečilo izpolniti dano obljubo. Pripravili smo se s tridnevnicp in imeli tudi) velikonočno sv. obhajilo. G. župnik je blagoslovil novi zvon in novi kip sv. Jožefa. Udeležba ljudstva je bila prav lepa kljub slabemu vremenu. G. Jožef Jakulin, vikar iz Kravarja pri Sv. Lenartu v Slov. Benečiji, ki zida novo cerkev brezmadežnemu Srcu Marijinemu, je imel slovesno sv. mašo im pridigo, v kateri je mojstrsko predstavil sv. Jožefa kot vzor krščanskega moža, varuha sv. Družine in zavetnika u-mirajočih. Naj nas sv. Jožef varu je še za naprej in naj nam stoji na st rani ob naši zadnji uri! IZ VEDRIJANA Da ne boste pri listu nevoljni, češ da še o duhovni obnovi ne sporočimo, povemo, da smo jo imeli v tednu sv. Jožefa Čast Bogu! Vodil jo je znani misijonar iz Trsta Bog povrni! Kako je bilo? Ko se odpre globo- čina božjega usmiljenja in izredn0 deluje milost, mora biti dobro io lopo. Udeležba? Dobra volja ne 110 na zastalo delo, ne na vreme. Ua bi pa v sedanjih razmerah kar vsi prišli, niilče ne pričakuje. i\ekaj semena za prihodnji ple' vel pač ostane. Kakšen uspeh? To se bo videl0. Bo pač po evangeljski priliki o se^ javcu m semenu. Tudi v duhovi obnovi pade nekaj semena pol®2 pota, nekaj na skalnata tla neka) mod trnje, nekaj v dobro zemljo, tipajmo, da je padlo največ v dobi® zemljo in da bo rodilo obilo dobrega sadu ! TEMNICA Na. sv. Jožef se je poslovil od u®5 naš župnik g. Efrem. Mozetič. Odšel je na novo službeno mesto v Grad' no v Brdih. Pri nas jo bil od nove maše, ki jo je imel leta 1941. Z ua' mi je preživel vsa leta vojne lD nemške okupacije. Marsikaj bridke-ga je moral prestali v teh letih tudi od strani nekaterih vaščanom Vedno pa jo bil s svojim ljudstvom* kateremu je pomagal, kakor je iu°' gel. Kako radi smo ga imeli, se Je v.delo zadnji dan, ko se jo poslavljal; saj menda ni bilo suhega očesa v cerkvi. Prav tako so se težk° poslovili od g. župnika v sosedni^ župnijah Lipi in Vojščiei, kateri tudi ,upravljal. — Na novem mestu mu želimo obilo sreče in božjeSa blagoslova. Nam pa je za njim sd teže, ker smo sedaj ostali brez dušnega pastirja. Kar tri župnije s° sedaj sirote: Temnica Lipa in VoJ’ ščica. Bog daj, da bi kmalu dobil1 novega gospoda. Pege na soncu Poročajo, da so se pojavile soncu izredno velike pege, ki jih Je mogoče videti tudi s prostim oče* f>om skoz zatemnjeno steklo. Soii^' i;e pego imajo vedno vpliv tudi ^ našo zemljo. Motijo valovanje radijskih valov, pa tudi na vreu16 vplivajo. Szšel j'c „cPasiirče/i“ Cena 10 Lir — Izredno lepa številka Razdeljevanje sadnega drevja Kmetijsko nadzorništvo je začel0 z razdeljevanjem sadnega drevja’ ki je Mo pred časom predbeležeB0 in za katero jo bilo dano predplačilo. Na razpolago je razen zgornjega še nekaj breskev, na kutino eepUe' nili hrušk, jablan in češpelj po zfl1' Žanih cenah. Predbeloženci naj so koj zg-lase v uradu Kmetijskega nadzorništva v Gorici, ulica Duca d’Aosta 55, & dvignejo in doplačajo drevesca. Podpoveljstvo Mestnih straž v Gorici sporočil, da so našli: L denarnico z malo vsoto dena*' ja 2. moški klobuk; 3. usnjato rokavico; 4. par naočnikov. Obvestilo brezposelnim Okrožni Urad za delo v Goric1 ponovno sporoča, da morajo biti -ia podlagi točnih določil Z. V. U. lV kaznice rožnato barve, ki so bil0 izdane brezposelnim potom pristojnih uradov za dolo, vsak mesec ob' liovljene, da so veljavne. Radi tega se morajo vsi brezp0' solni, Ki sa v posesti take izkazni*5® in ki je Inla izdana več kot pref onim mesecem, predstaviti pri PiJr. stojnem Uradu za delo v svrho g01’1 omenjene obnovitve. Darovi Opatjaselo 100; Kostanjevica 20®’ slovenska mati, da bi sin spregle' dal in se vrnil, 100; begunci iz N®' dižke doline za Slov. Primorca _ bi še izhajal, 1300; slovenske P°' strežnice iz sanatorija 1560; črevlj° da mali dar 100; za življenje Sl°'' Primorca iz Borjane 2000; Modr®j®~ 700; Vogersko 400; Šempeter 10^’ N. N. na čast sv. Jožefu 200; b0^ pri Kanalu 200; Go?. Cerovo 300 ** Bog povrni! Odgovorni urednik msgr. ALOJZIJ NOVAK Tisk. G. luochi - Gorica Tiskano z dovoljenjem A. I. S-