Dopisi. Iz Celja. (Centralna posojilnica.) G. Ivan Lapajne sklicuje na svojo pest zbor na 23. t. m. na Krško, pri katerem bi se naj ustanovila »Centralna posojilnica slovenska«, ter pravi, da bode ta posojilnica v tesni dotiki z >Zvezo slovenskih posojilnic«. Da ne bode kaka pomota, kakor da bi se ta centralna posojilnica snovala po intenciji zveze slovenskih posojilnic, mora se naznaniti, da zveza slovenskih posojilnic nameravano centralno posojilnico ne odobrava. Z osnovanjem centralne posojilniee se je pečal občni zbor »Zveze« že večkrat, ali vedno so se vsi razsodni in poučeni zastopniki posojilnic odločno proti taki centralni posojilnici izrekli, ker je taka posojilnica nemogoča. Posojilnice, katere imajo začasno nekaj gotovine več, te gotovine ne morejo nalagati v tako centralno posojilnieo, ker je tukaj ne morejo vedno, kedaj potrebujejo, vzdigniti. »Centralna posojilnica« bi namreč vložen denar opet drugim, denarno navadno slabšim posojilnicam posodila, katere posojilnice potem ne morejo na vsakokratno zahtevanje denar vrniti. Posojilnice bi torej prišle samo v zadrege. — Nekaka centralna posojilnica je itak že, najmočnejša izmed vseh slovenskih posojilnic, »Posojilnica celjska«, katera je v zvezi z »Južnoštajersko hranilnico« in drugimi denarnimi zavodi, ter vsled tega odgovarja namenom centralne posojilnice. Pri posojilnici v Celju nalagajo že leta in leta druge manjše posojilniee svojo gotovino, katere začasno ne potrebujejo zato, ker to svojo gotovino lahko vsak čas vzdignejo, ter njo imajo tako vedno na razpolago. Na drugej strani pa posojilnica v Celju daje tudi manjšim posojilnicam, ako te pridejo v zadrego in potrebujejo hitro denar, z vlogami, ter je imela n. pr. lansko leto na tak način naloženega pri drugih posojilnicah 86.947 gld. 6 kr. Osnovanje nameravane centralne posojilnice se torej nikakor ne more odobravati, ker je ta centralna posojilnica čisto osoben poskus pndjetja gospoda Ivana Lapajneta. IzŽalca. (Javen shod) slovenskega katoliškega delavskega društva v Žalcu dne 9. junija t. 1. je bil zopet velikansk. Ljudstva se je zbralo nepričakovano veliko, le socijalnih demokratov smo tokrat pogreSali. Podpredsednik, č. g. M. UlCnik, pozdravi navzoče in otvori zbororanje. Prvi govornik, č. g. Matej Osenjak, nam razloži, odkod da izhaja vse gorje sedanje socijalne bede in kdo da je oče socijalizma? Nihče drugi, kakor liberalizem. Zatreti torej najpoprej liberalizera, in socijalne demokracije je konec. Dajte delavcu sv. vero nazaj in socijalno vprašanje je rešeno! Drugi govornik, gosp. Tone Goršek, nadaljuje o delavski organizaciji, ker se ta žalibog, širi pod dvema nasprotnima praporjema. Prva množica se zbira pod praporom sv. katoliške cerkve in domovine; druga pod zastavo brezverstva in brezdoraovinske mednarodnosti, in ti so že dobro znani socijalni demokratl. Tretji govornik, g. Ivan Kač, poudarja naj se delavci družijo, da jim bode v korist. Č. g. Matija Koren omenijo o volitvah, da je vsacega sveta dolžnost, udeležiti se vsake volitve. Nato zaključi č. g. podpredsednik zborovanje z napitnico na sv. očeta in Njih Veličanstvo svetlega cesarja, pevci pa so zapeli delavsko pesem. Slovensko katoliško delavsko društvo napreduje vrlo, udje se oglašajo vedno, le nekaterih tržanov še pogrešamo. Na svidenje torej pri prihodnjem shodu, kateri bode v kratkera! Delavec. Iz Celja. (Zgradba »Narodnega doma«) jako lepo napreduje tako, da pride že letos pod streho. Gotovo je, da izpolnjuje stavbeni odsek naložene mu dolžnosti zastran stavbe, pa govori se tukaj, da se ne ozira na domače narodne voznike, kateri se pritožujejo, da jih slavni stavbeni odsek nekako prezira. Več narodnih posestnikov v Celjski okolici želi, da se slavni stavbeni odsek opozori na to, da nikakor ne gre prezirati domačih narodnih voznikov in s tem žaliti one veleposestnike, ki so šli pri zadnjih in predzadnjih volitvah za okrajni zastop in za občino Celjske okolice v ogenj, in dajatijnašim naihujSim nasprotnikom prednost pri stavbi »Narodnega doma« v Celju. Narodni veleposestniki v Geljski okolici upajo, da bode slavni stavbeni odsek z ozirom na bližajoče se volitve za okrajni zastop celjski, kakor tudi za občinski odbor Celjske okolice, katere bodo že prihodnje leto, spominjaje se hudih volitvenih borb zadnjih let, ravnal pravično, tembolj, ker ne zahtevajo večjega zaslužka, kakor naši najhujši nasprotniki. Iz Vojnika. (Koncert.) Gibljemo se. »Edinost« ima svoje tamburaše in da utegnejo se še povspeti visoko, pričal je koncert v nedeljo, dne 9. rožnika. Zbrali smo se pri starern Vrečarju v precejšnji obilici in naslušali srao se sladkozvočnega tamburanja in miloglasnega petja vrlih naših sosedov Novocerkovljanov, da nam je popoldne in večer prenaglo izginil. Prvi nastop naših tamburašev po tako kratkem vežbanju bil je več, ko zadovoljiv. In če premislimo, da ni med njimi niti jedngga prej izvežbanega, pripoznati moramo, da je korak nepričakovano velik v napredku. Našim milira sosedom pevcem pa prisrčna hvala za sodelovanje, s katerim so ovenčali naš koncert! Upamo, da podpirajo naša društva, »Edinost« in obe podružnici sv. Cirila in Metoda tudi v bodoče. Razveselil nas je obisk mnogih dalnjih gostov, posebno pa gospoda Vivoda iz Doliča, kateri nam je sporočil tudi pozdrav od nekdaj >našega« č. g. Fideršeka. Na svidenje sredi srpana v Doliču pri Hudi luknji! — Prihodnjič pa vam naznanim nekaj prav lepega. Domačin. Iz Slov. goric. (Občinske volitve) so se v nekaterih krajih dobro izvršile. V Srednjem Gasteraju so si izbrali občespoštovanega veleposestnika g. Franceta Kurnika za obč. predstojnika. Ta je mnogo čislnn pri občinarjih, ker so si ga že velikokrat volili; to čast pa tudi zasluži kot navdušen Slovenec in pobožen kristjan. ObCinske table je omislil čisto slovenske. Bog ga živi še mnogo let v korist Srednjega Gasteraja! — V Krembergu so že osmokrat izbrali za predstojnika gosp. Al. Ornika, v dokaz, da ga ljubijo; saj se to kaže posebno na milem vedenju in v občinski blagajnici. Takih pravičnih mož želimo si mnogo. G. Ornik je dober Slo- venec, imaj6č občinske table slovensko-nemSke. — Jednako so na Šitarcih volili starega predstojnika, g. J. Crnčeca, že osmokrat. Lepo znamenje! Vse drugače je pa šlo v Spodnjem Gasteraju. Tam so ovrgli starega predstojnika in pisarja »feldwebla«, ki bojda ni dobil glasu. Tako je prav, saj sedaj iraajo mladega slovenskega korenjaka g. Dom. Koserja, ki bo, upamo, po izgledu svojih sosedov ravnal in se možato obnašal s slovensko stvarjo. Radi tega je za slovo »feldwebel« napravil občinsko tablo tako: »Gemeinde Untergasterei Okraina Sodnija Bezirksgericht« itd. Grdo! Ako »feldwebl* in »mežnar« boljše ne zna, je res dobro, da so ga od pisarije v občini izbacnili, a g. Koser bo to nedostatnost gotovo popravil. Ako še pristavim da sta g. France Kurnik in g. Al. Ornik »Štajerskega kmeta« takoj poslala v Maribor v poStne ulice nazaj, naj za danes zadostuje! Živeli vsi vrli Slovenci! —j. lz Sromelj pri Brežicah. (Cerkvena svečanost; letina). Dne 26. maja smo imeli lepo svečanost; bili so namreč blagoslovljeni prenovljeni oltarji in nove bandere. Blagoslovili so jih častiti gosp. dekan Henrik Verk in potem tudi pridigovali. Za bandere so zložili mladeniči in dekleta. Imamo zdaj vse prenovljeno, ker lani se je tudi cerkev prenovila. Hvala zato gre našemu častitemu g. župniku, kateri so v dveh letih, kar so pri nas, tako lepo našo cerkev oskrbeli. Hvalevredno je pa tudi od župljanov, kateri so z dobro voljo toliko darovali, da se je lepo izvršilo vse delo, ki stane blizu 3000 gld. In to ni malo, če se pomisli, da je naša župnija revna in so leta slaba. — Letina kaže pri nas bolj slabo, kakor dobro; ozimina je pod snegom pognila tako, da smo preorati morali; sadja bo prav malo, sneg v maju nam je sadno drevje strašno potrgal, in skoraj polovica vinogradov nam je pozeblo. Bog se nas usmili! Od Sv. Jurija ob Taboru. (Zahvala.) Ko je velika uima, trtna uš uničila blagostanje naših že itak ubozih bratov na Dolenjskem, ko je nastopivša sestriea liloksere, peronospora, udarila drugi smrtonosni pečat našim vinogradom, bila je tu odkazana našemu narodnemu razumništvu častna in za blagostanje naroda velevažna naloga. Smelo trdimo, da si je v tem boju proti tem še pred malo časa nepoznatim sovražnikom vinoreje steklo naše narodno učiteljstvo nevenljivih zaslug. S teoretičnim in praktičnim podukom pribori si ta blagovestnik mladine in kmeta tla, plodovito polje, kjer lahko uči in kaže, kako privesti uničene gorice do plodonosja. — Dne 16. t. m. je podučeval naš za napredek kmetijstva uzorno vneti nadučitelj, g. Šijanec, naše jako razumno prebivalstvo o vseh vrstah cepljenja trt na zelenju. Z velikim zanimanjem je sledilo občinstvo razkazovanju gosp. nadučitelja. Pokazal je cepljenje na stari način, na novi način in na način, po njem izuraljen. Gotovo je, da bode Šentjur ohranil hvaležen spomin na tem dnevu, kateri je pokazal, da le v vednem napredovanju mora prospevati naše blagostanje. Bolski. Iz Pttščave. (S1 aba pamet.) V nekem društvu bllzu Puščave je naletela govorica tudi na Bismarka, kako je o priliki častitke k 801etnemu godovanju nemSko misleče Štajarce, koji so mu osebno častitat prišli, zavrnil. »Seve, izrazi se jeden izmed društva, zgorajšne vrste misleči, čez mero napeti Tiljen, Bismark je pač že pri slabi pameti, kakor na primer naš obče znani tukajšnji že visokoletni bivši posestnik N. N.< Torej s slabo paraetjo Bismarka se sedaj nemčurji izgovarjajo! Iz Ljutomera. (Kako smo župana volili). Dne 8. junija so se zbrali naši občinski očetje, da v svoji modrosti izberč novega župana. »Nemci« so poslali v boj svo|ih osem modrijanov, Slovenci svoje štiri može. Naši tržani so v obče nezadovoljni z dosedanjim županom. Gospodarstvo je pod njegovim županovanjem postalo popolnoma zavoženo. On sploh ni bil po svoji volji župan. Županoval je marveč njegov tajnik t. j. neki možiček, ki je svoj poklic izgrešil, in pa davkar Duller, ki je svoj poklic še le po dolgem iskanju našel. Slovenci niso imeli upanja spraviti svojega moža na županov stol. Zato pa so si hoteli izbrati tistega Nemca, ki jim je bil najbolj veljaven in najbolj pošten. Pred volitvijo pa so oddali pisano izjavo, katera bo za vso bodočnost ostala pri zapisniku in v kateri je sledeče zapisano: »Ker je največje važnosti, da zaradi žalostnih razmer občinskega premoženja vsaj v gospodarskih zadevah vsi edino postopamo, zato predlagamo, da se enogtasno voli od večine tisli mož, do katerega imajo Slovenci največ zaupanja, namreč g. Josip Steyer.« Toda večina se zato ni brigala. Voljen je bil s sedmimi glasovi dosedanji župan Sclrvvarz, to je tisti mož, ki je nekdaj v slovenski čitalnici navdušen popeval: »Slovenec sem«. Kako pravičen da bo Slovencem, razvidno je iz tega, da niti enega Slovenca niso hoteli voliti za občinskega svetovalca, ampak so vkljub temu, da je Slovencev več po številu, da več davka plačujejo in da jih je bilo dvakrat toliko pri volitvi, volili same Nemce, med njimi tudi Zemljiča, nekdanjega ustanovitelja čitalnice. Le tako naprej in stvar bo kmalu dozorela! Ls Dobove. (Pogreb.) Na vnebohod Gospodov smo pokopali spoštovanega moža, Janeza Meznariča, 77 let starega, očeta neumorno delavnega č. očeta frančiškana Miklavža Meznariča, ki oskrbujejo v Lankovicu pri Gradcu kaznilnico. Rajni oče Janez Meznarič so bili pobožen mož in so imeli veliko ljubezen do Marije. Ni bilo nedelje, da bi ne bili videli osivelega moža s palico v roki priti v cerkev k službi božji, pa tudi vsak mesec pristopiti k mizi Gospodovi; kajti bili so tretjerednik. — Pred petimi meseci so bili 6. o. Miklavž doma in z očetom svojim so šli v brežiški samostan obiskat očete irančiškane. 0. Miklavž rečejo očetu: »Glejte oče (in pokažejo na č. o. Odorika, ki so predstojnik in voditelj III. reda sv. Frančiška v Brežicah), glejte oče, ta-le gospod vas bodo prevideli!« In res, zgodilo se }e tako! 0 sv. misijonu v Dobovi so pomagali vrli P. Odorik in ravno oni so šli previdet na smrt obolelega očeta Janeza Meznariča, ki so drugi dan mirno v Gospodu zaspali. Na vnebohod je bil pokop. Gč. gospodov je bilo sedera, tudi štiri misiionarji so se pogreba udeležili. Na pokopališču so kaj lepo govorili č. g. Macur v tolažbo č. o. Miklavžu in celi njihovi žlahti, za kar jim bodi izrečena prisrčna zahvala! Pokojnemu Janezu Meznariču pa naj sveti večna luč!