¿f' ‘ ■ "j Jw% 'flfli.ffPf, Kil*-;7- ÜÜF í'H IZ VSEBINE: M.: Kljub težkočam velik napredek našega gospodarstva — Naš odgovor — Z ima Vrščaj-Holy: Velika skrb za mladino — Sporočamo vam — Marička Žnidaršič: Človek in zemlja (pesem) — Lojze Zupanc: Dve veseli iz Bele krajine — I.S.: Ivan Grohar — slovenski slikar — Po gredah slovenske kulture — Po domači deželi — Prežihov Voranc: Samorastniki (nadaljevanje) — Oton Zupančič: Čez noč, čez noč (pesem) — M.Š.: Ostal je na rodni grudi — Frank Ravnikar in Fred Malgaj: Kako živtijo Slovenci v La Salle— Tončka Simčič, Miami: Glasbena matica v Clevelandu — Domovina na tujih tleh — Dom in družina — Mladi irod — Pero izseljencev — Še nekaj vesti iz življenja rojakov — V Framu imajo najboljše telovadno društvo. Naslovna slika: Luče v Savinjski dolini (foto inž. Budau, Ljubljana). vV •mm Qrand hotel UMIGcH XjuHiana ¿Hotel / ¿Kavarna I ¿Restavracija / Vinska klet / garaže / Senčni vrt Velika izbira jedač in pijač / ¿Dobra postrežba GOSTINSKO PODJETJE KOLODVORSKA UL. 24 LJUBLJANA se priporoča cenjenim rojakom, da ga ob obisku v domovino obiščejo Prvovrstna kuhinja pristne pijače točna postrežba Rodna gruda, glasilo Slovenske izseljenske matice v Ljubljani. — Ureja uredniški odbor. — Odgo^rni urednik Tomo Brejc. — Izhaja desetkrat na leto. — Poštnina plačana v gotovini. — Naročnina: ZDA letno 2 dolarja, polletno 1 dolar. — Francija: letno 500 frankov, polletno 250 frankov. — Belgija: letno 70 frankov, polletno 55 frankov. — Holandija: letno 5 guld., polletno 2,50 guld. — Zah. Nemčija: letno 8.40 majrk, polletno 4.20 ma/rk. — Argentina: letno 2 dolarja, polletno 1 dolar. — Jugoslavija: letno 500 din, polletno 250 din. — Uredništvo in uprava: Slovenska izseljenska matica, Ljubljana, Cankarjeva c. 5/1. IVAN GROHAR: CVETOČA JABLANA Kljub težkočam velik napredek našega gospodarstva Mansilkaj zanimivega l>i bilo mogoče povedati o .našem gospodarstvu v preteklem letu. Težkoče, ki .jih je bilo treba premagati, niso bile majhne, toda 'z velikimi napori našega ljudstva smo dosegli tudi lepe uspehe. Že takoj v (začetku pa je treba .povedati, .da je večina težlkoč, s katerimi se moramo boriti; predvsem posledica hitre .rasti našega gospodarstva. Tako /ko.t vsak, ki si hoče zgraditi nov in .lepši do.m, moramo tudi. mi marsikaj žrtvovati, da premagujemo (zaostalost. (Kakor 'vsako leto. po osvoboditvi je tudi lani začela Obratovati vrsta na novo 'zgrajenih industrijskih .podjetij. Če se najprej zaustavimo pri republiki Sloveniji, potem lahko .z veseljem navedemo, da je lani začela obratovati Tovarna aluminija in glinice v Kidričevem. Proizvodnja je billa .sicer 'še poskusna, toda kljub temu smo pridobili že precejšnje količine .glinice in tiudii prve tone aluminija.. Letos 'pa bo. tovarna že redno obratovala. Lani .se je .močno povečala tudi proizvodnja premoga. Tu je prišel do. veljave novi jašek v rudniku Velenje. Omogočil je, da se je •količina izkopanega lignita povečala za nad 300 titsoč ton. Tudi v slovenski železarski industriji smo zabeležili lep napredek. V železarni Štore je začel obratovati nov elektroplavž z zmogljivostjo 20.000 ton grodija. K ‘temu pa je treba prišteti še nove naprave v Cinkarni Celje, ;ki bodo. omogočile izkoriščanje žveplanih plinov za proizvodnjo žveplene kisline. Doslej so v celjski Cinkarni pridobi vali i 5.000 ton žveplene kisline na 'leto, z novimi napravami pa bo. znašala proizvodnja že 20.000 ton letno. V rudniku Mežica so Jani postavili novo težko tekoči neko separacijo, v Novem mestu inoivo 'pralnico kremenčevega .peska, tovarna Rog v Ljubljani je začela serijsko izdelovati kolesa, naredila jih je že olkoli ,10.000 itd. Naštevali bi. lahko še druge tovarne in obrate iln še več novih proizvodov. Že to nam kaže, da je bilo lansko leto uspešno za naše gospodarstvo. To .pa je toliko bolj pomembno zaradi tega, ker je slovenski industriji v začetku leta primanjkovalo elektrike, maja meseca pa smo doživeli veliko poplavo v Celju in okolici. Industrijska proizvodnja je narasla za t'1%, kmetijska .pa iža okoli 5%. Vremenske nezgode namreč slovenskega kmetijstva niso tako prizadele kot je bilo to v drugih republikah. 'Krompir je razmeroma dobro obrodil, število živine je naraslo, pa tudi letina, drugih kultur v Sloveniji, ni billa slaba. Letošnji družbeni načrt bo posvetil kmetijstvu zelo veliko .skrb. Naj samo mimogrede navedemo, da bo letos iz republiškega kreditnega sklada namenjeno za kmetijstvo okoli T30 milijonov, posebni skladi, namenjeni pospeševanju ■kmetijstva, ki so ustanovljeni, pri okrajih in republiki in v katere se steka del sredstev od kmečkih davkoiv, boldo znašali 500 milijonov, približno milijardo in ipoil .bodo dobili slovenski kmetje na račun popustov pri nakupu strojev, gnojil im zaščitnih sredstev, precejšnja sredstva bodo dali okraji kot poimoč za -gradnjo gnojišč in silosov, olkoli .milijardo bo -za slovensko kmetijstvo na .razpolago zveznih kreditov itd. Kako velika bo pomoč kmetijstvu, je najlepše razvidno iz dejstva, da bodo plačali letos vsi slovenski kmetje olkoli 3 milijarde .dinarjev davka, v obliki regresov in .skladov pa bodo dobili povrnjenih olkoli 2 milijardi dinarjev. To pa še zdaleč niso vsa sredstva, namenjena kmetijstvu. Lahko rečemo, da je to veliko, toda še vedno- ni toliko, kolikor bi želeli .dati iin kolikor bi bilo potrebno za še hitrejši napredek te naše dokaj zaostale gospodarske vetje. Sedaj -pa isti oglejmo še, kakšni so lanskoletni uspehi v drugih republikah. Tako. kot smo našteli za Slovenijo nekatere nove tovarne, bi lahko naštevali za vsako republiko. Toda za lansko leto je gotovo zello značilno, da je republika Bosna in Hercegovina že prišla v vrsto industrijsko razvitejših republik. V to .pokrajino smo zadnja leta vložili zelo velika denarna in materialna sredstva, kar je glede na njene bogate surovine in geografski položaj popolnoma razumljivo. Če vzamemo, da je znašala industrijska proizvodnja v Bosni 1939. leta 100, potem se je povzpela predlanskim na 183, lani pa na 328. Upoštevati pa je Sarajevo, glavno mesto Bosne in Hercegovine, ki se je v zadnjih letih razvila v napredno industrijsko deželo treba, da bo začel precejšan del novih tovarn šele letos redno obratovati. Zaradi tega tudi predvideva letošnji načrt, da se bo industrijska proizvodnja v Bosni in Hercegovini povečala za več kot tretjino. V tej republiki so slavili lani še poseben uspeh. Obratovati je začela Jablanica, največja hidrocentrala v Jugoslaviji in ena največjih v Evropi. Seveda se je močno povečala tudi proizvodnja premoga, velika sredstva pa so bila vložena tudi v železarno Zenico, ki bo letos slkoraj popolnoma dograjena. Za naišo novo državo je vsekakor značilno, da pospešuje raizvoj nekdaj zaostalih republik. To je prav lepo' razvidno, če primerjamo' podatke o rasti industrijske proizvodnje. V primeri s pred vojno je bila lami industrijska proizvodnja v ¡Srbiji ¡skoraj še enkrat večja, prav toliko se je povečala v Hrvaški, nekaj malega bolj v Sloveniji, v Bosni je narasla iza 128%, v Makedoniji je nad trikrat večja, v Črni gori pa je skoraj štiriimipdlkrat večja. Seveda je treba pri tem upoštevati, da se nanaša to povečanje na predvojno industrijsko proizvodnjo v posamezni ¡republiki. Navedimo še nekaj podatkov, ki kažejo naš gospodarski napredek v lanskem letu. Y Sloveniji smo lani zabeležili došlaj najvišjo' proizvodnjo Naša naslovna slika To pot smo izpolnili željo naročnika rojaka Raymonda Kladnika iz Cie Eluma, Wash, in objavljamo njegovo rojstno vasico Luče v Savinjski dolini. Luče leže med bujnimi gozdovi Raduhe, Dleskovške planote in Velikega Rogatca v romantični kotlini med Savinjo in Lučnico in so prijetno in mirno letovišče z zdravim planinskim zrakom. električne energije. Leta 1939 smo pridobili 350 milijonov kWh električne energije, predlanskim lil21 milijonov kWh, Lani pa že okoli 1.200 milijonov kWh. V republiki Makedoniji so proizvedli leta 1939 ¡vsega 8 milijonov kWh električne energije, lani pa že okoli 94 milijonov kWh. Prav za to republiko je značilno tudi veliko povečanje površin, zasajenih z industrijskimi kulturami. Lani so na primer ¡zasadili z bombažem okoli 12.000 ha, kar je dvakrat več kot predlanskim, tobak pa so sadili že na 17.000 ha. ¡Zčlo so povečali tudi pridelek riža. Za lansko leto pa je treba navesti še eno zanimivost. Medtem ko je prejšnja leta hitreje naraščala proizvodnja strojev in sredstev za delo, se je lansko leto močneje povzpela proizvodnja za široko potrošnjo. Na koncil pa še nekaj besed o letošnjih načrtih. Velika skrb je posvečena v letošnjem načrtu zboljšanju življenjske ravni. Investicije v industrijo so precej omejene, več ,sredstev pa je namenjenih za stanovanja, kmetijstvo in promet. Sprejeta je bila vrsta ukrepov, kot nov sistem nagrajevanja po učinku, nov devizni režim, izpopolnjen pa bo tudi kreditni sistem. Medtem ko se je lani povečala industrijska proizvodnja za skoraj 15%, predvideva letošnji plan nadaljnje 'povečanje za 14 %. To pa nam ¡kaže, da naša gospodarska moč razmeroma hitro iz leta v leto narašča in da so naši napori resnično kronani z lepimi uspehi. ji/. « «Vi i '«»»»uri%i r S Gradnjo Jablanice, največje hidrocentrale v Jugoslaviji, si je ogledal tudi predsednik Jugoslavije, maršal Tito IV A Š ODGOVOR lz Francije, Holandije in Belgije smo prejeli vrsto pisem, v katerih nas rojaki vprašujejo, zakaj ne odgovorimo, javno v »Rodni» grudi« na ogabni članek »O izdajalcu in izdajalcih«, ki je izšel v decembrski številki lističa »Naša luč«. Takoj v začetku naj povemo, da se Slovenska izseljenska matica in uredništvo »Rodne grude« v kakšno polemiko z ljudmi iz uredništva »Naše luči«, sploh ne misli spuščati, ker se nam to ne zdi vredno in, če ne bi šlo za to, da smo dolžni odgovor rojakom, ki so nam gornje vprašanje postavili, bi se za podlost, objavljeno o »Naši luči«, sploh ne zmenili kot se tudi dosedaj nismo. Zakaj? Ljudje, ki so izgubili bitko, imajo pravico, da se jezijo. Na kakšen način to svojo jezo izražajo. je njihova stvar. Naša naloga je le, ugotoviti, ali gre za nasprotnika, ki ima vendarle o sebi nekaj čuta za človeško dostojanstvo, poštenje in resnico. Če imamo pred seboj takega človeka, mi smatramo, da se je vredno z njim pomeniti in ga spoštujemo kot človeka, čeprav je naš nasprotnik. S propadlimi ljudmi se kaj takega ne izplača. Le čemu? Vse, kar človek dela, napiše in govori, je odraz njega samega, njegove notranjosti. Če je podlež in lažnjivec, se razkrili-kuje sam. Kar poglejmo: »Naša luč« je obdolžila Oi tiufatsknga zlot jan ja Timmins Shumacher mesto ni malo, o njem se je polno rudarjev zbralo, združeni smo iz vsega sveta, da v temnih rovih nakopljemo zlata. Tukaj žive Slovenci, Hrvati, Srbi, Ukrajinci in tudi Poljaki. Le malokdaj sonce rudarjem zasije. Ko z dela hiti, že mrak zemljo krije. Delamo vse dni in tudi noči saj za rudarja druge pomoči ni. Če hoče družino svojo preživeti, mora v rovu, iza težko delo .prijeti. Kratki so dnevi in dolge noči za rudarja, ki o rovu z delom trpi. Ko vrne se z dela, spet je vesel, saj dom ga njegov je toplo objel. Joe Rachky Shumacher, Ontario, Kanada pevski zbor »Svobode« iz Zagorja, ki je lansko leto gostoval v Pas de Calais in v Merlebachu, da je neko deklamacijo začel »s porka madona«, a na stotine rojakov, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorane, v katerih so gostovali člani »Svobode« iz Zagorja, vedo, da je to najbolj nesramna laž, ker so pevce in deklamatorje sami slišali. Dalje. Oglejmo si od blizu omenjeni članek v »Luči«, pa bomo takoj videli, da se za las ne razlikuje od denunci j antskih člankov, ki so jih objavljali belogardisti V času narodnoosvobodilne vojne. Takrat so kazali s prstom na naše borce in aktiviste in jih izdajali nemškim in italijanskim fašistom: »Glejte, tam so komunisti, dajte jih vendar zapreti in pobiti.« Isti ljudje sedaj, ko jim je doma spodletelo, s to gorijo, s katero skušajo nerodno prikriti izdajstvo nad svojim narodom, nadaljujejo v tujini v upanju, da bodo le našli koga in ga nahujskali proti svojemu ljudstvu. Danes kažejo s prstom na Izseljensko matico, da bi rojake zastrašili, da ne bi odhajali na obisk id domovino. Potem se pa čudijo, da jim ljudje ne zaupajo, da se jih izogibajo. Pokažite nam. o vsej dolgi zgodovini človeštva en sam narod, ki ne bi zaničeval in sovražil ljudi, ki se poslužujejo otoadu-štoa, da bi se prikupili svojim tujim gospodarjem. Člankar o »Luči« priznava, da se je Babnik boril proti Osvobodilni fronti v času okupacije. Toda proti Osvobodilni fronti so se borili samo nemški in italijanski fašisti in z njimi povezani belogardisti. Ali ni to izdaja, boriti se v vrstah fašističnih krvnikov in okupatorjev proti osvoboditvi lastnega naroda? Zaradi belogardistov je celo begunska vlada v Londonu imela težave, ker so tudi zavezniki postopanje belogardistov ocenili kot izdajstvo zaveznikov. To resnico dokazujejo originalna pisma A. Kuharja svojim pristašem v domovini. Torej? Bratje Hrvati imajo pregovor, ki pravi, da pes ne laja zaradi vasi, temveč zato, ker je njega samega strah. Tako je tudi s tisto malo peščico Hudi, ki v tujini še rovari proti svoji domovini. Vse se jim izmika, zapuščajo in preklinjajo jih lastni pristaši, ker so jih zapeljali v zločine in jih preslepili, da so šli z njimi v tu jino. Pred to peščico ljudi stoji njihov neizbežni konec. Ali se splača baviti se z njimi? Predvsem pa — tu je nova Jugoslavija, svo- * bodna dežela svobodnih narodov in delovnih ljudi, vzor države, ki se odločno in z velikim uspehom bori za mir in prijateljstvo med narodi. Nikdar ni bila Jugoslavija tako enotna in močna, nikdar ni bil njen ugled v svetu tako velik kot je danes. Voditelji največjih držav si štejejo v čast, da lahko stisnejo roko maršalu Titu, Kaj pomeni za tako moralno in politično silo. kakršna je Jugoslavija danes, nekaj izgubljenih izkoreninjencev v svetu? Ničesar! Tako je naše stališče — tak je naš odgovor. Prepričani smo. da se bodo z njim strinjali ne samo tisti rojaki, ki so nam poslali gornje vprašanje, temveč vsi — brez izjeme! Slovenska izseljenska matica in Uredništvo >Rodne grude< Velika skrb za mladino Februarja so v Ljubljani ¡zborovali prijatelji mlladiine. Velika Filharmonična dvorana, ikjer je bila lani v Izšeljenisikem (tednu prireditev za naše rojake, je bila zasedena do ¡zadnjega ¡kotička. To je 'bil drugi občni zbor Zveze 'prijateljev nrla- Mladinski pisatelj Josip Ribičič pripoveduje malim cicibanom lepo pravljico dame, .ki toipravilja svoje plod no delo že tretje leto. Danes šteje Zveza nad 226 društev, iki so skoraj v ¡vseh večjih ¡šolskih okoliših. Na 'zborovanje pa so prišli 'tildi tisti naši tovariši in tovarišice, ki delajo za mladino v okviru Rdečega križa, Partizana, Svolbode, tabornikov, Streliške zveze in Ljudske tehnike. Dvorana je bila pOlom učiteljev in učiteljic, profesorjev, staršev ter druigih vzgojiteljev. -Med njimi smo videli tudi Franceta Kimovca, 'člana Izvršnega sveta LRS (slovenske vlade), znanega naprednega vzgojitelja iz sta.ro-jugoslovanskih let. Prišla je itiudi zvezna ljudska poslanika Vida Tomšičeva, iki jo naši rojaki v ZDA poiznajo, saj je 'bila nedavno med njimi, ko je bila 'kot 'članica jugoslovanske delegacije na .zasedanju OZN. 'Poleg injilju so bili še mnogi 'drugi najvidnejši predstavniki naše oblasti, ki jim je slkrb za mladino ena od najpomembnejših zadev. Pisana in bogata je dejavnost prijateljev mladine, ki muid.iijo s svojimi Idolom veliko pomoč naši oblasti. Poglejmo ina kratko, kaj ta društva delajo. Organizirajo razne otroške praznike (Novoletno jelko, prihod pomladi itd.), skrbijo za delo v otroških krožkih, organizirajo otroška tekmovanja jin turnirje, razstave otroških risb in ročnih del, taborjenja v poletnih mesecih, pomagajo ustvarjati otroške ¡knjižnice, igrišča, lutkovne odre, otroška gledališča in podobno. Brigajo se za gmoitno pomoč mladini s pomočjo mlečnih im (šolskih kuhinj; pomagajo s prispevki mladinskimi ustanovam, skrbijo za ¡socialno in moralno ogroženo mladino, organizirajo' dijakom pomoč pri učenju, ¡skrbijo ‘za redni obisk šole v krajah, (kjer. imajo otroci daleč ido šole, pomagajo oblasti pri skrbi iza rejence, pomagajo pri ustanavljanju otroških vrtcev in pridobim. Društva so v zadnjih mesecih začela akcijo iza izboljšanje prebrane za mladino. Hkrati s tem so ¡začela ostro borbo proti alkoholizmu, ki onesrečuje toliko ¡družin po vsem svetu. Društva ¡skrbijo tuldii za vzgojo staršev s pomočjo »šole za starše«, ki ima zlasti lepe -uspehe v ¡Mariboru in njegovi širši Okolici. Delegati so mnogo razpravljali o vzgoji otroka v družini, kar je važna osnova za dobro- vzgojenega človeka. ¡Zanimive iso bile misli Vide Tomšičeve, iki je govorila o družini, kakršna je danes, ter o vlrigi žene v tej ¡družini. Omenila je, da se mora politična enakopravnost ženske ¡priznavati tudi v vsakdanjem življenju, torej v d ružiui. Žena iui samo malti, je tudi človek, ki hoče in mora imeti pred ¡seboj polno življenje, svoje delo-, svoj poklic, svoje udejstvovanje .izven poklica. Ce se mati polno izživlja tudi kot človek, (postane 'boljša mati, ker je bolj razgledana im zadovoljna, pomirjena sama s seibolj. Danes 'je izmed vse delovne sile v ¡Sloveniji 30 ¡odstotkov žena. Sprva so vse te ženske ¡šle v poklic izaradi tega, da izboljšajo gmotni ¡položaj svoje družine. Toda čedalje bolj ¡se opaža, da to ni ediini vzrok, da ¡gredo ženske v poklic. Tu. v javnem življenju, se žena dobro počuti, bolje kakor če bi bila samo doma, med štirimi stenami. (Zlasti velja -to za žensko, ki iso ji otroci že odrasli iin odšli od doma.) Da pa- bo lahko pri tej svoji dejavnosti izven doma tuldii ¡dobra mati — kar je naš prvi cilj — moramo /v bodoče dvigniti proizvodnjo vseh tistih pripomočkov, ki olajšujejo in skrajšujejo ženski ¡delo v hiši. Hkrati ¡pa bo- treba misliti ¡na to. da bo v bodočnosti, imela ženska skrajšani delovni čas — zaradi .njene telesne zgradbe im ¡zaradi njene vloge ¡doma in pri otrocih. Drugi dam ¡zborovanja je 'bili maimeuiijen vzgoji mladostnika .iin njegovi bodočnosti. -Najprej so govorili o delavski mladini. -Skrb -za vzgojo strokovnega delavca ¡se začne že mnogo ¡pred časom, ko stopi v proizvodnjo. Začne se .z njegovimi 14, 15 leti, ko si izbira poklic. Kajti pravilno' izbran Pionirski krožek jadralcev poklic dviga delovno ¡storilnost, zmanjšuje nesreče pri delu in kar je najvažneje — človeka napolni z zadovoljstvom. Vse to pa ije za človeka kalkor tudi za ,proizvodnjo samo zelo važno. Zato so ¡zborovalci slklenili, 'da je treba razširiti omrežje poklicnih posvetovalnic, (ki danes že delajo z velikim uspehom v Zagrebu, Ljubljani ,in Beogradu. Da bo delavska mladina zaposlena in da ne bo po eni strani iskanja delovnih mest, po drugi strani pa pomanjkanje 'delovne sile v podjetjih — bodo morala podjetja proučevati, kakšen naj bi bil prirastek mladih delavcev glede na predvideno proizvodnjo in na razširitev obratov. V obrti so že uvedene mere, kii uravnavajo njen razvoj. Nekaj podobnega bo treba storiti tudi v industriji, čeprav to v celoti ne bo mogoče. Za mladino', ki nima strokovne 'Usposobljenosti, bo treba organizirati sistematično izobraževanje za dvig strokovnega znanja, kar nekatere tovarne ‘že delajo: ¡Hkrati bo treba povečati skrb za 'varnost mladostnika pri delu in za njegovo zdravstveno zaščito. Na ¡zborovanjiu so govorili tudi o dijaški mladini, zlasti o teni, kako izrablja svoj prosti čas. S pomočjo anonimne ankete med 'dijaki so ugotovili, da se naša dijaška mladima v svojem ¡prostem času ukvarja največ s športom, kar je za njeno zdravje prav razveseljivo^ na drugem mestu je branje časopisov in knjig, na tretjem je gledanje ¡filmov, četrto ¡mesto v zabavi in razvedrilu dijakov je ¡glasba, potem sprehodi v naravo, nazadnje še šah, radioamaterstvo, jadral-sitvo itd. Zborovalci so med drugim sklenili, da bo treba bolj poskrbeti za sistematično' filmsko vzgojo mladostnika in povečati možnost, da bodo dijaki ¡laže prišli do dobre 'knjige. Slepa mladina ima svoj orkester Posebno mesto na zborovanju je imelo' obravnavanje kmečkega mladinca, njegovega izobraževanja in vključevanja v kmetijsko proizvodnjo. Naša industrija raste, prebivalstvo narašča in tako postaja vsak meter ¡naše .zemlje čedalje dragocenejši im /kmetijska proizvodnja se bo morala razvijati čedalje bolj v intenzivno' proizvodnjo. To pa zahteva kvalificirano, izobraženo kmečko delovno silo. Zborovalci iso ugotovili, ¡da je vzgoja kmečke mladine nerazdružno povezana z našimi prizadevanji ¡za splošni napredčk kmetijstva. Po ¡dvodnevnem ¡ziborovanjiu so se ¡delegati razšli z ¡mnogimi novimi mislimi in načrti v zvezi s plemenito nalogo — vzgojo novega rodu. Zima Vrščaj-Iioly Pred kratkim je izšel prvi zvezek »Zgodovine slovenskega naroda«. Po ¡dolgih desetletjih, kair je izhajala Grudnova zgodovina, bo »Zgodovina slovenskega naroda«, ki jo je začela izdajati založba »¡Kmečke knjige« v Ljubljani, prvo na poljuden in ¡lahko razumljiv način napisano delo o življenju naših prednikov. Vsako važnejše obdobje bo •opisano v posebnem zvezku. Letošnji prvi ¡zvezek, ‘ki ga je napisal ¡priznani slovenski zgodovinar univerzitetni ¡profesor dr. Bogo Grafenauer, opisuje obdobje pred naselitvijo Slovencev v sedanji domovini in njihovo masčliteiv do uveflijavdijanja frankovskega fevdalnega reda. Rojaki im rojakinje, ki se ¡za knjigo zanimajo, jo lahko naroče pri Slovenski izseljenski matici, Ljubljama, Cankarjeva 5/1. Cerna knjigi je en dolar ¡s poštnino. Rojakinje, ki se mude na obisku v starem kraju, vedno ■povprašujejo' ¡po prtih s slovenskimi ornamenti. Takšne prtičke si lahko same napravijo ¡doma, če naroče Gromovo knjižico »Naš Okras«, v kateri je zbranih nad 130 pristnih slovenskih olkralskoiv v barvah, ki jih bodo rojakinje po poljubni izbiri z lahkoto ¡prerisale na prtičke. Tudi to knjižico lahko naročite pri Slovenski izseljenski matici za ceno 50 c. V tej ceni je všteta tudi poštnina. Uredništvo Izseljenskega koledarja je razpisalo tri lepe nagrade rojakom, ki bodo razpečalli največ koledarjev. Nagrade so: brezplačno potovanje z avtobusom ¡po najlepših krajih Slovenije, in sicer: prvi za devet idmi, drugi za šest dni in tretji ¡štiri dni. Nagrajenci bodo izžrebani. Letošnji izseljenski teden bo d začetku septembra. V Sloveniji bodo o tem tednu lepe prireditve, ki jim bodo lahko prisostvovali rojaki, ki bodo na obisku v starem kraju. Zaključna prireditev pa bo o Beogradu, kjer bodo rojaki prisostvovali veličastnim prireditvam ob proslavi desetletnice osvoboditve Jugoslavije. Podrobnosti o tem bomo še poročali. Slovenska izseljenska maitiica ROJAKI! Ko pridete na obisk v staro domovino, ne pozabite oglasiti se pri nas, da se spoznamo. Radi vam bomo pomagali z nasveti in informacijami. Slovenska izseljenska matica Ljubljana, Cankarjeva 5 Tako mi ni zdaj nič, prav nič ostalo, srce le tebe z muko je otelo, na tebi kakor kaplja obviselo. Čas me posadil je na nakovalo. In prav ta čas me je na novo zvaril kakor kovač razbeljeno železo. Prešel skoz kri sem z žalostjo in jezo, a tebe nisem nikdar zanemaril. Kako sem branil z vnemo te in ihto: vsak grm in njivo, vsako skrito cesto, in ljubil sem te vdano kot nevesto, s teboj sem šel skoz sonce, dež, nevihto. Človek Kako je ta ljubezen dobra, nežna! O, zemlja, ljubica doslej edina, saj nimam žene, matere ne sina, ljubezni vseh si ti bila deležna. Zdaj, ko za nami je gorje in vojna, ko v nas zatrta misel je na puške, si bom pod vejami cvetoče hruške, ki še stoji na vrtu osa spokojna, J^emlja na tebi zgradil dom, ki naj gre čezenj vsa žalost in tegoba, skrb moreča. V njem naj ostane samo sreča, sreča, in vrata vanj odprta za ljubezen. Glej, prvič sem te vzljubil kot otrok z ljubeznijo, ki to srce jo zmore, iz tebe gnetel sem prečudne stvore in obsedel ob tebi ves ubog. Tčiko so tekli dnevi mi po vrsti. Ob materi sem rastel brez očeta, z njim mnoga radost mi je bila odzveta, in ti drobila si se mi pod prsti. Gnojil sem te, rahljal za novo setev, a mi je vojna ves posev požela. Se jaz sem jokal, ko si ti trpela, še jaz srce pripravil sem za kletev. Ko so nekoč za njivami iz jase, vrag si ga vedi po kateri sili, mi Nemci mater za skednjem ubili, si jo le ti voljno sprejela vase. Lojze Zupanc L^ve veseli iz S>ele krajine TJranovičarji - jazbečarji To se je zgodilo v tistih dneh, ko so Belokranjci še vse vzeli za smeh. Takrat je vsa Bela krajina imela samo enega komatarja. Živel in komate šival je v Metliki. In tudi Črnomaljci so — hočeš nočeš — morali oddajati komate za svoje konje metliškemu komatarju o delo. Ker pa jih je bilo sram, da vozijo komate v Metliko, so jih vozili vselej le ponoči, da bi se nihče ne norčeval, češ: glejte jih, Črnomaljce, ki še svojega komatarja ne zmorejo, kam komate vozijo ... In tako je neke noči tudi črnomaljski župan naložil na voz star komat, zapregel konja in se odpeljal v Metliko, da bi raztrgani komat oddal v popravilo. Na Vranovičih pa mu je komat padel z voza in obležal sredi ceste. Tamkaj so ga ob zori našli Vranovičani. Ogledovali so ga in ogledovali ter vsevprek kričali: »Kaj je to?« »To? Najbrž bo kaka žival...« »/c še živa?« »Živa, živa, saj še miga!« je kričal vranoviški šivavec, ki se je bil že na vse zgodaj napil žganice, da mu je vse migalo in plesalo pred očmi — živo in mrtvo. s Pa kakšna žival je to?« »To je jazbec!« je nekdo zinil tja v tri dni, ker je bil komat sredi ceste zares podoben jazbecu. »Glej, glej, jazbec je to! Anti ne takšen, ki nam debelačo žre?« »Pa prav takšen!« je spet zacvilil šivavec z visokim glasom. »Možje, ubijmo jazbeca, ki nam debelačo žre!« je nekdo predlagal. »Pa ga ubijmo!« so zagrmeli o odgovor. Kot bi pihnil so skočili po vile, motike, kopače in rovače ter navalili na komat ter ga stolkli v črno zemljo, misleč, da so ubili jazbeca. Ko so sosednji Gračani zvedeli, kakšnega jazbeca so Vranovičani ubili, so jih pričeli dražiti z — jazbečarji. A če pridete vi kdaj v Vranoviče, jim nikar ne recite, da so jazbečarji, ker bi vam namazali podplate z jazbec jo mastjo, potlej vas pa še na-krepelili, da bi se ne ustavili prej ko doma. Belokranjske pastirice Ravičički ječmen V Beli krajini je vas Pavičiči. Pavičičani so že od vavek bogatci, da jim enakih ni v vsej Beli krajini. Belokranjci pravijo, da takšnih volov ni v vsej Beli krajini, kakor jih rede Pavičičani. Le-ti pa se takole bahajo z največjimi in najmočnejšimi volmi: »Štirje voli rogati, štirje možje brkati — pa se mora orati!« Zakaj so 'Pavičičani bogatci? Zavistneži jih dražijo, da zato, ker jih ni v vsej deželi med Gorjanci in Kolpo takšnih skoporitcev, kakor so oni. Pravijo, da si niti poštenega jela. ne privoščijo, ampak da iz dneva v dan natepavajo ječmen. Najrajši pa imajo takšnega, ki je dobro prismojen... Nekoč pa so jih Cerkviščani povabili, naj jim pridejo z močnimi volmi njihove gnojme orat, ker so sami bili brez vprežne živine. In Pavičičani so prišli. Ojarmili so vole pred plužne in orali, orali, orali... Za južino so jim cerkniške gospodinje prinesle polne sklede prismojenega ječmena. Pavičičani so se od zadovoljstva zarežali in pričeli jesti. Ker pa vsega ječmena niso mogli pospraviti, so rekli: »Ječmen je prismojen, kakor treba. Škoda, da bi pustili takšno imenitno jedačo. Za malico bo prav prišla.« In so si preostali, prismojeni ječmen iz glinastih skled nasuli za srajce, da so se jim robače v pasu naphale kakor kuhane klobase. Belokranjci pa še dandanes, če hočejo koga podražiti, da je pametnjak brez para. pravijo: »Bogme, ta človek je prismojen ko pavičički ječmen!« Od vavek = od .nekdaj. Gnojina = gnojna njiva. Za prvo letošnjo umetniško prilogo našega lista smo vam izbrali >Cvetočo jablano«, umetnino izredno nadarjenega slovenskega 'slikarja Ivana Groharja. Prav je, da vsaj v kratkih obrisih spoznamo življenje tega slovenskega umetnika, ki je bilo polno bede in grenkih razočaranj od začetka do prezgodnjega konca. Njegova žalostna usoda je značilna za takratni položaj kulturnih delavcev v Sloveniji, ki so se v najtežjih okoliščinah prebijali skozi življenje. Ivan Grohar se je rodil ,15. junija 1867 v Sorici na Gorenjskem v siromašni družini gostača. V domači ljudski šoli je bil med najbolj nadarjenimi in pridnimi učenci in že zgodaj je kazal talent za risanje. Zaradi revščine pa se je moral kmalu posloviti od šole in prijeti za delo. Služil je za pastirja in pozneje za hlapca pri bogatih kmetih v Davči. Nekaj časa je delal tudi kot drvar o Jelovici. V prostem času pa je risal in risal in te njegove tihe ure so bile zanj nekaj najlepšega. Domači župnik, ki je opazil njegovo izredno risarsko nadarjenost, ga je že odraslega poslal k slikarju obrtniku Bradaški o Kranj. Ta ga je zaposlil kot vajenca. Čeprav je bilo njegovo življenje v tem času trdo in od sile siromašno. je bil srečen. Končno je prišel v svoj svet barv in podob, po katerem je hrepenel z osem srcem. Pozneje je nekaj časa delal v Zagrebu pri italijanskem slikarju Milanesiju. Vojaška služba pa mu je onemogočila nadaljevanje učenja in ker se ni skladala z njegovimi težnjami po umetnosti, je dezertiral na Beneško, kjer je nameraval vstopiti v slikarsko akademijo o Benetkah. Toda ostalo je le pri načrtu in Grohar se je prostovoljno javil vojaškemu poveljstvu, ki ga je zaradi bega obsodilo na eno nadaljnje leto službovanja v vojski in 5 mesecev težke ječe s hudimi poostritvami. Ta težka kazen je za vselej zrahljala njegovo zdravje in pustila bridek pečat vsemu njegovemu nadaljnjemu življenju. Ko je odslužil vojaščino in kazen, je o Gradcu tri leta posečal risarsko šolo, nato pa se je preko Monakovega in Dunaja vrnil v domovino. Tu se je seznami s slovenskim slikarjem Rihardom Jakopičem, ki mu je postal in do smrti ostal najboljši prijatelj in je največ pripomogel k njegovemu razvoju. Kmalu je spet odšel v Mona-kovo, kjer se je dve leti učil slikanja v znameniti šoli slovenskega slikarja Ažbeta, kamor ga je uvedel prijatelj Jakopič. Leta 1903 se je preselil na Dunaj, kjer je odprl slikarsko delavnico. Slikal je, študiral v muzejih, prezebal in stradal dolge mesece. Da bi se preživel, je nekaj časa pomagal nekemu slikarju kulis. Edina tolažba v tem času so mu bile ure, ki jih je preživel n prijateljski hiši Etbina Kristana, ki je takrat na Dunaju urejal železničarski strokovni list >Der Eisenbahner«. V tistem času je sodeloval tudi pri ustanovitvi prvega kluba slovenskih umetnikov i/Sava«.. Ta klub je priredil na Dunaju razstavo, ki je zelo lepo uspela in mladi Grohar se je z novimi na-dami vrnil v domovino, kjer je živel in slikal nekaj časa v Sorici, nato pa se je preselil v Škofjo Loko, kjer sta že prebivala slikarja Jakopič in Sternen. Tam si je uredil svoj atelje. Toda beda je bila in ostala njegova stalna spremljevalka. Slikal je in njegove podobe so polne sonca in veselih barv. ki jih pa v njegovem življenju ni bilo. Stradal je, da si je kupoval barve in platna. V skrajni stiski si je barve mešal sam. in mnogo platen je preslikal, ker si ni mogel kupiti novih. Da bi se rešil bede, je zaprosil za službo profesorja risanja na srednji šoli, tu pa mu ie hodil navzkriž njegov nekdanji vojaški zapor. Napisal je prošnjo cesarju in prosil za spregled pravnih posledic kazni, a prošnjo so mu zavrnili. Vse to ga je dokončno zlomilo. Lotila se ga je jetika in hiral je vedno bolj. Njegov zvesti prijatelj Jakopič je posredoval pri deželnem zboru, ki mu je podelil štipendijo 2000 kron za potovanje v Italijo. Sanjal je o sončni Italiji, deželi umetnosti in upal. da mu orne zdravje. A zaman. Ko je prišel v Ljubljano, da dvigne štipendijo, je obnemogel in namesto v Italijo, ga je njegov zvesti prijatelj Jakopič moral prepeljati o bolnišnico, kjer je umrl še isto noč, 19. aprila 1911. Doživel je komaj 44 let. Njegova umetniška zapuščina je bogata in pomeni dragocen prispevek slovenski umetnosti. Slike iz prve dobe, to je do l. 1900, ko se je Grohar razvijal kot samouk, obsegajo predvsem cerkvene slike, portrete in motive iz slovenskega kmečkega življenja. V svoji nadaljnji dobi. kjer je predvsem zajemal snov iz krajine, kjer je živel, pa je prevladal vpliv slikarjev moderne smeri. V tem času je Grohar najtesneje sodeloval s slikarjem Jakopičem, kljub temu pa je svojo umetniško pot usmeril po svoje in po njej dozorel v velikega, samoniklega umetnika. V tej dobi so nastale njegoDe najlepše umetnine, med njimi tudi »Cvetoča jablana«, ki smo jo izbrali za našo umetniško prilogo. Večino njegovih del hrani Narodna galerija v Ljubljani. Kakor smo že omenili, si je slikarske barve sam mešal, ker si jih zaradi revščine ni mogel kupovati. To pa je ve- lika, nepopravljiva škoda, kajti njegove slike bledijo iz leta. v leto in se tudi ne morejo obnoviti. Tako se še desetletja po njegovi smrti krivična usoda maščuje nad tem velikim in nesrečnim slovenskim umetnikom, katerega krivda je bila edino v tem, da je živel v času, ki je imel tako malo razumevanja za slovenske umetnike. 1. S. PO GREDAH * SLOVENSKE - KULTURE PETA OBLETNICA SMRTI PREŽIHOVEGA VORANCA 18. februarja je poitekla peta -obletnica smrti piisatelja Prežihovega Voirainca. Ob obletnici so na pisateljevi rojstni hiši odkrili spominsko ploščo, v Ravnah na Koroškem pa je bila premiera novega slovenskega omnibus filma »Trd zgodbe«, od katerih je tretja, »Koplji poid brezo«, posneta po noveli Prežihovega Veranea »Vodnjak«. To je prvo Prežihovo delo, ki so ga posneli na filmsko platino. UispOlo je odlično. Prav .gotovo bo to dalo pobudo, da bodo f-ilma-li še katero teh tako čudovito lepih in vseskozi, človeških Prežihovih povesti. Na .premieri sta bila navzoča tudi direktor fillma Dušan Povh iin režiser France. -Kosmač. P.rvo filmsko predstavo je obiskalo nad 1000 domačinov, med njimi mnogi, ki so pri snemanju filma sodelovali. VELIKO KULTURNO PROSVETNO TEKMOVANJE 17. aprila bodo priredila delavsko prosvetna društva »Svoboda« iiz rudarskih revirjev veliko kulturno prosvetno tekmovanje. Tekmovanja bodo v Velenju in se nanje vsa društva skrbno-pripravljajo. RAZSTAVA »JUGOSLOVANSKA KNJIGA SKOZI STOLETJA« V OSLU V Oslu na Norveškem je bila v februarju odprita razstava pod naslovom »Jugoslovanska knjiga skozi stoletja«. Razstavljenih je bilo okrog 260 starih izdaj jugoslovanskih knjig iz raznih področij kulture. Razstavo je organizirala jugoslovanska komisija iza kulturne zveze s tujino. Ob otvoritvi je govoril o jugoslovanski knjigi upravnik ljubljanske narodne in univerzitetne knjižnice dr. Mirko Rupel. Razstava je bila doslej prirejena v Kcpenhagenu in S.toicOshol.ruu, iv marcu pa bo odprta tudi v Londonu. SKRB ZVEZE BORCEV V KOPRU ZA ŠOLANJE PARTIZANSKIH SIROT Okrajni odbor Zveze borcev v Kopru skrbi za šolanje 750 otrok, sirot padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja. Precej teli stanuje v dijaških domovih v Kopini in drugod v okraju. V preteklem letu je Okrajni odlbor ZB izdal za štipendije teh dijakov okrog tri milijone dinarjev. Na dan republike je bilo 50 sirot obdarjenih z obleko in obutvijo, vredno 550.000 dinarjev. LEP USPEH SLOVENSKEGA VIOLINISTA V PARIZU Mladi slovenski umetnik violinist Igor Ozim iz Ljubljane je nedavno- na svojem koncertu v Parizu -dosegel lep uspeh. Koncert je bil prirejen v eni -najbolj znanih koncertnih dvoran, v dvorani Gaveau. Ozim je igral skladbe Ba-c-ha, Mozarta, Bartoka, Matičiča, -Chopina in Paigani-niija. Parižani so zelo- t-opllo in prisrčno pozdravljali mladega violinista, ki je moral oib k-onen na splošno iz-atutevo odigrati 'še dve -točki ilzven spo-reda. SLOVENSKI FOTOGRAFSKI MOJSTER NAGRAJEN V INDIJI Na mednarodni- razstavi umetniških fotografij v Bombaju je bila nagrajena z bronasto' plaketo slika slovenskega fotografa Petra Kocijančiča iz Ljubljane «Nevesta«, pohvalo pa so- prejele še nekatere slike -drugih jugoslovanskih fotografov. Na tej veliki mednarodni, razstavi umetniške fotografije je -sodelovalo 350 fotografskih umetnikov iz 27 dežel. KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO »IVAN VADNJAL« V PRESTRANKU je v preteklem letu priredilo 14 dramskih predstav. Ponos -društva je knjižnica, ki ima vsa po vojni izšla dela. ne manjka ji pa -tudi dobrih predvojnih del. Pri društvu je bil lani ustanovljen taiinbura-ški zibor, v katerem je 30 tamburašev. JAPONSKI SLIKAR JE RAZSTAVLJAL V -LJUBLJANI V Mali galeriji društva slovenskih likovnih umetnikov je bila v decembru razstava del prof. Kurata Sabora iz Tokia, ki sipada med ugledne japonske -kulturne -delavce. V Slovenijo je -prišel iiz Grčije, kjer je tudi priredil -razstavo svojih akvarelov in lavirauih risb. D tej številki prilaga uredništvo kot posebno darilo naročnikom umetniško sliko dvana Cjroharja: Cvetoča jablana Po domači deželi Desetletnico osvoboditve bo letos Slovenija slovesno praiznovala. V Ljubljani bodo* spominske prireditve spomladi in poleta, 8. anaja na dan osvoboditve in 22. julija .na Dain vstaje slovenskega naroda. Na dan, k-o je bila pred desetimi leti Ljubljana osvobojena, se bodo v Ljubljani zbrala delavsko prosvetna društva »Svobode« iz vse ¡Slovenije in priredila glasbeni festival. Istega dne bo na pokopališču talcev odkrit spomenik padlim žrtvam. 22. juli|ja .pa bo. odkrit spomenik padlim borcem itn žrtvam pri nekdanji zloglasni belogardistični in nacistični mučijinioi Sv. Urhu pri Ljubljani. Napredno slovensko ženo so pokopali dne 6. februarja v Ljubljani. Umrla je 84-letina Marija Rakovčeva je spadala v vrsto borbenih slovenskih delavskih žena, ki so se ob političnem delu Etblina Kristana začele udejstovati v socialdemokratskih vrstah in so se na dela rekih shodih po-gtuinino zavzemale za pravice izkoriščanih slovenskih delavk. Pokojni-ca je bila 'v stari Jugoslaviji soustanoviteljica in prva predsednica slovenske delavske ženske organizacije »Zveze delavskih žena in deklet« um nekaj let tudi urednica glasila te organizacije »Ženskega lista«. Tudi po osvoboditvi se je Rakovčeva, čeprav že v visokih letih, pridno udejstvovala v množičnih organizacijah in pomagala tudi pri udarniškem delu. 80-letnico rojstva je praznovala v Dolenjah pri Oseku Antonija Košuta, rojena Štrukelj, žena bivšega župana iz Oseka. Jubilantka je praznovala svojo osemdesetletnico v krogu svojih sorodnikov, med katerimi je tudi njen sin Ivam, ki je bil več lot v Argentini, kjer je bil dobro znan kot napreden delavec. Med drugim je delal kot tajnik organizacije Svobodne Jugoslavije. Več sorodnikov jubilantke pa 'še živi v Argentini. V Šempasu je umrla, zadeta od srčne kapi, 67-letna Frančiška ¡Bdle, roj. Štrukelj. V Argentini ima pokojnica svaka Mirkota in Franca, v ZDA ¡pa svakinjo Terezijo, ki je 1. 1953 obiskala svojo rojstno domovino. Dalje so nedavno, pokopati v Šeinpaisu 77-iletnega Alojzija Mladovama in 26-letnega Alojzija Škarabota. Oba pokojnika imata v Argentini več sorodnikov. Večno zvestobo sta si obljubila 29. januarja v Novi Gorici Cvetko Rnistja in Vilma Paglavec. Cvetko ¡je bil rojen v Argentini, od koder se je povrnil s svojimi starši aprila 1. 194®. Cvetko-, kakor tudi njegovi starši, so dobro izinatni v Buenos Airesu kot napredni delavci v naprednih društvih. Cvetko je bil Siam mladinskega odbora, ko so zbirali pomoč za Jugoslavijo1. Zdaj je zaposlen kot uradnik v tovarni pohištva v Novi Gorici, je .pa tudi dober nogometaš pri moštvu »Branik« v Novi Gorici. O gospodarskem napredku Obmurja so podrobno razpravljati nedavno v Murski Soboti gospodarski, zdravstveni .in kulturni delavci. Sestavljene so bile posebne komisije, v katerih sodeluje 80 najvidnejših slovenskih strokovnjakov in znanstvenikov, ki bodo zbrale točne podatke o naseljenosti v Gbmurju, o naravnih ležiščih rud, o vodnih poteh in podobno. Na .podlagi teh raz« iskav bo ¡nato izdelan načrt za napredek gospodarstva v Obmnrju. Glavni problem krajev ob obeli bregovih Mure je suša in poplave, zato bodo podlaga bodočega gospodarskega razvoja Obmurja predvsem obsežne melioracije zemljišč ob Muri, v krajih, prizadetih po silši, pa bodo uredili omrežje namakalnih naprav. V Kočevju bodo letos precej gradili. V gradnji je Molk stanovanjskih hiš, kjeir bo- 45 samskih stanovanj. Letos bosta dograjena tudi dva nadaljnja stanovanjska bloka s 24 modernimi ¡družinskimi ¡stanovanji.. Tudi privatniki si v Kočevju pridno grade hišice. S sredstvi iz pomoči zaostalim krajem bodo iletos zgradili mestni vodovod, ki ¡ga bodo napeljali preko Slovenske vasi, Stare cerkve, Brega in Mahovnika do Kočevja. Gradnja bo letos gotova in bo veljala okrog 20 milijonov dinarjev. Dokončali bodo tudi gradnjo jeza in zatvornic na Rinži. Telovadno društvo »iPartizan« bo dobilo nov dom. Dograjeaia bo stavba novega pnevmatičnega anilina, ki bo moderno urqjen. ¡Neikdaaijo tekstilno tovarno pa preurejajo v kemično tovarno. Na Suhor pri Metliki je pritekla voda, kar je največjega pomena za prebivalstvo teli krajev, ki so bili doslej odvisni le od vodnjakov. Ko pa je v teh vode zmanjkalo, ,so jo morali voziti iz deset kilometrov oddaljene Kolpe. Na vodovod, ki so ga začeli graditi že pred vojno, so priključili studence Vobnjalk, Podivotnjak, Cvetkovič in Beli potok. V kotlini JiurgoLiu so zgradili dve zajetji, v Jamnikih pa štirinajst. Nad Bojam jo vasjo in na Radoviči bodo zgradili rezervoar, kamor bo pritekala voda iz omenjenih ¡zajetij in odtekala v vse vasi ¡do Metlike. Večja rezervoarja sta izgrajena ¡tudi na Dlavici in nad Bušinjo vasjo in oba že delujeta. Sedaj kopljejo- jarke proti Hrastu. Dosti dela bo še, da bo- vodovod dokončno zgrajen. Tudi stroški bodo veliki. Tudi vaščani bi marsikje lahko več pomagali, kakor so- doslej. Edina pohvala gre Gralbravčanom, ki so pri gradnji vodovoda res pridno pomagali. Velika škoda preti čebelarjem v kamniškem okraju, kjer se je pri čebelah pojavila nalezljiva bolezen, zunanja pršiča vost. Z-veza čebelarskih društev v Ljubljani im Čebelarsko društvo iz Kamnika sta izdala primerne ukrepe, da se bolezen zatre dm prepreči velilkia gospodarska škoda, ki preti domačemu čebelarstvu. Nad tri tisoč rudarjev je 17. februarja spremilo v Dolu pri Hrastniku na zadnji poti Alojza Pirca, jamskega nadzornika, ki se je v rudniku Zabulkovica smrtno ponesrečil. Od pokojnika, ki je bil član predsedstva Sindikata rudarskih delavcev Slovenije ter se je vrsto let udejstvoval ¡tudi v kulturno prosvetnem društvu »Svoboda«, so se poslovili delegati rudarjev iz vseli slovenskih ¡rudnikov od Mežice do Sečovelj; pevski zbor in godba ¡»¡Svobode« pa sita- počastila njegov spomin z žalostinlkami. Najmodernejša potniška ladja »Proleterka«, ¡zgrajena v ladjedelnici v Splitu, bo v kratkem izročena prometu. »Proleterka« je bila že dvakrat na poskusni vožnji in se je odlično izkazala. To je prva jugošlovamska potniška ladja, ki ima ¡zgornji del ¡zgrajen iiz alumunija. Opremljena je najmodermeje in je naijhitrejša med jugoslovanskimi ladjami. Ima več udobnih prostorov za potnike, salone, restavracije, bifeje, promenadno, ¡palubo iitd. Sindikalni tisk v Jugoslaviji. Obstaja zvezno glasilo »Rad«, vsaka republika pa ima še svoje glasilo, Slovenija »Delavsko enotnost«, Makedonija »Trudbenik«, Hnvatsika »Glas Rada« itd. V Vojvodini tiskajo še list za madžarske delavce v Jugoslaviji »iDoIlgozck«, za nemške delavce ■Der Schaffanlde«, za ¡italijanske delavce pa »La vooe del lavoratari«. Zvezalo in repulid iška vodstva iimajo 'tudi svoje založbe iln v delsetilh letith so iizdaile blizu tisoč knjig in brošur v nakladi 6,286.000 izvodov. Mednarodni stiki sindikatov nove Jugoslavije so vzpostavljeni z mnogimi deželami. V desetih letih je Obiskalo Jugoslavijo' 552 ipredistav-nlilkov iirioizemislkih sindikatov, .505 predstavnikov jugoslovanskih sindikatov pa je Obiskalo' sindikalne organizacije «lasti v Belgiji, skandinavskih državah iitid. Naša sindikalna vodstva so obiskali tudi predstavniki izseljencev, ki jih je birlo 113, in vsi inozemski gostje so pregledali zlasti nekatera nova podjetja, kjer so se lahko raizgovarjati tudi z delavci. Ob svoji vrnitvi so mnogi napisali pomembne članke o- razvoju v naši domovini, posebno ipa> o družbenem upravljanju. Premog — kruh industrije. Pred vojno so bili časi, ko so na primer rudarji delali komaj po tri dni tedensko in samo v Trbovljah je na primer bilo okrog" tisoč brezposelnih. Leta 1959 je znašala proizvodnja premoga v vseh slovenskih rudnikih 1,052.944 ton, konec decembra 1954 pa je 'Znašala 2,822.9*56 ton. Torej samo v Sloveniji skono 1,000.000 ton premoga več. Toda piramoga še vedno primanjkuje, kajti nova industrija ga potrebuje vsak dan več in družbeni plan FLRJ za 1955 tudi predvideva večjo proizvodnjo za 1,000.000 ton. Da bi videli na primer novo Velenje! Številne nove stanovanjske zgradbe, v katerih že stanujejo rudarji, V tem kraju gradimo tudi veliko kalorično' električno1 centralo', poleg novega naselja pa je nastalo novo letovišče — velenjsko jezero z udobnimi hišicami za letoviščarje, ¡prostorom za letni kino, novim stadionom in restavracijo. Povsod tam je bila iprdd vojno gmaijina. Toda ne samo v Velenju, tudi drugod se širijo rudniški obrati in v Trbovljah nastaja na primer velika tovarna za proizvodnjo rudarskih strojev. Kako je bilo z lanskim pridelkom v Sloveniji? Znamo* je, da smo imeli lami nasploh slabo letino in to iz arada, neugodnih vremenskih razmer. Pridelek je bil znatno izpod povprečja. To velja predvsem za obširne žitorudine kraje. V Sloveniji smo pridelali 8482 vagonov pšenice in rži nasproti rekondaiemu letiu 1949. ko je proizvodnja znašala 1*2.583 vagonov. Vprašanje kmetijskih pridelkov je za nas zelo važno, ka j tli isedaj je v Sloveniji že več kot polovica prebivalstva nekmečkega in v industriji, rudarstvu in ustanovah je skurO' 200.000 več zaposlenih v primerih z letom 1*939. Morda vas zanima, koliko mladih se udejstvuje v športu? Poglejmo*: konec leta 1954 je bilo skupaj v vseh športnih društvih 190.564 članov. Največ jih je hilo v nogometnih klubih in to kar 68.388, v plavalnih klubih je bilo' 13.879, v kegljaških klubih ipa 13.528 članov. V smučarskih klubih je blizu 8.000 članov, seveda jih smuča mnogo več i*n to ne samo mladine (letos so vsi smučarji žalostni, kajti sneg se drži samo visokih vrhov). V primerjavi 'z letom 1953 je v vseli športnih organizacijah 67.970 članov več. Poleg športnih organizacij pa SO' še telovadna društva »Partizan«, v katerih je 230.000 članov. Tudi' strelska zveza je zelo razširjena in ima 109.508 članov. Imamo tudi planinska društva, ki štejejo blizu 50.000 članov. Ljubno v Savinjski dolini je bilo včasih izhodišče splavarjev, ki so vozili les do Črnega morja. Danes so splave nadomestili avtomobili in žičnice, in Ljubno, nekoč tihi, splavarski kraj, diha s polnimi pljuči gospodarskega razvoja Pomlad, pomlad prišla si preko trat . . . Libeliče, obmejna vasica na Koroškem PREŽIHOV VORANC Samorastniki (Nadaljevanje) Hudabivka je hlastno in naglo molila: »Ki je za nas krvavo gajžvam bil...« In še hlastne j e in še hitreje: »Ki je za nas težki križ nosil...« Po stari šegi je smela rihta trajati kvečjemu tako dolgo, da se je mogel odžebrati žalostni del, ako sodnik že prej ni prenehal mučiti. Karnionik pa je ostal do konca neizprosen: ves je bil zatopljen v svoje krvavo delo. S hlepečimi očmi je polagal predivo za predivom v Metine dlani. Po prstih je že režalo golo meso od kosti in po dimtnici se je širil vedno hujši smrad. Meta se je zvijala od bolečin, kakor bi bila s svojimi silami pri kraju. Hropla je vedno glasneje, kakor bi s tem skušala zadušiti bolestno stokanje. Nekajkrat se je njeno telo tako krčevito zvilo, da se je stresla vsa psica. Proti koncu je Metino hropenje preglasilo materino hlastajočo molitev. »Kateri si bil za nas na križu pribit...« Enkrat, dvakrat... desetkrat... Potem je rožni venec zarožljal na tla. Hudabivka je planila k Meti... krvava rihta je bila končana. Karnionik je razvezal roke in še hitro odpihnil pepel z dlani, da se je pokazala ena sama, velika, osmojena rana nakiplega mesa :in žil. Meta se je sunkoma dvignila, a takoj s pobešenimi rokami omahnila materi v naročje. »Na tem svetu je pravici zadoščeno — da bo še na onem pa sama glej ...« 5 terni besedami je Karničnik opravil svoje delo. Potem se ni več brigal zanjo. Meta je bila vsa pijana od bolečin in se je sllepo prepustila svoji materi, ki jo je narahlo objela čez pas in jo vodila iz hiše, da bi čimiprej izginila izpred oči teh neizprosnih ljudi. Pri durniku9 pa se je vmešala Karnič-nica, ki je doslej sedela, kakor bi bila izrezana iz lesa. Hudabivka je urno potegnila Meto za seboj čez visoki prag, 'kakor bi jo hotela obvarovati pred novim napadom. Toda v veži jo je Karničnica z enim sunkom iztrgala iz materinih rok, se je polastila in se z nepopisnim sovraštvom zakadila vanjo. Strgala ji je haderco iz glave, jo zgrabila za 6 6 Podboji. lase in jo isunila čez prag, da je Meta v loku zletela pred hišo in padla na obraz. »Prekleta Cundra ...« Tako je zaklela Karničnica, hkrati pa je zagnala vse Metine stvari za njo, njene obleke in njeno perilo, vsega za dobro cu- lo. Nato pa je treščila vrata v podboje, da se je stresla vsa hiša. Zdaj se je začel drugi del Metine pokore— očitna sramota pred družino, iz katere je bila za zmeraj izgnana. V tistih časih so na kmetih kaznovali z očitno sramoto skoraj vsako prešuštnico, posebno pri velikih družinah; ta kazen je ostala še potem, ko se predivo ni več žgalo. Greh kake dekle je padel tudi na njene tovarišice; zato so po stari navadi imele pravico, da se nad nesrečnico’ maščujejo na ta način, da ji nad glavo prevežejo krila in jo s šibami po goli sramoti iztepejo z dvorišča. Preden je Hudabivnica, ki je takoj za Meto piknila iz hiše in mimogrede v diru pobrala njene raztresene cunje pred pragom, utegnila priskočiti na tleh ležeči hčeri na pomoč, so planile nanjo domača hči, velika dekla in kravarica. Prej ni bilo ves čas nobene videti, zdaj so se pa mahoma nekje vzele, da izvrlše nad osovraženo mlado tovarišico njim pripadajočo postavo. Vsa po-selska družina je bila zbrana na gorici in čakala, da pride do svojega deleža. Velika dekla in kravarica sta bili že postarni dekli, ki sta mrzeli Meto zaradi njene lepote, hči pa se je od staršev navzela sovraštva. Te tri ženske so planile na Meto, jo v hipu postavile pokonci, še hitreje dvignile dekletovo gornje in spodnje krilo nad glavo in ju tam prevezale, da je bilo Metino spodnje telo popolnoma golo. Potem pa so z močnimi brezovimi šibami začele klestiti po nagem životu, zraven pa besno sikale: »Cundra cundrasta ...« Meta je zakričala z nepopisnim glasom. Čeprav ni mogla ničesar videti skozi krili, je slutila, da posli od vseh strani zijajo vanjo; ta očitna sramota jo je huje zabolela, kakor pa tleče predivo. Če bi ji mati zdaj ne priskočila na pomoč, bi bilo zanjo hudo, kajti bila je zavita v temo in ni vedela, kam naj pobegne pred šibami. Mati pa je že bila pri njej. Ne da bi poskusila razvezati krila in jo- rešiti sramote - tega si tudi Hudabivka ni upala, da bi prekršila stare postave in pravice — jo je objela čez pas in jo v diru vodila do bližnje lese. Onstran plota se pravica očitne sramote že neha. Lesa je bila kakih dvajset korakov oddaljena; dekle se je z zavezanimi očmi slepo zaneslo na mater in tako sta bežali, kakor sta mogli, pred zasledujočimi, že čisto pobesnelimi zasledovalkami, ki so neprestano udrihale s šibami po njeni goloti in sikale: »Kiizla, kuzlasta ... na ... cundra prekleta ...« Babe so bile kakor obsedene; njih hlepeče oči so se še strašneje zagrizle v Metino belo kožo in v njeno lepo oblikovano spodnje telo, kakor pa -ostra brezovima njihovih habin.7 Kakor bi jih ravno ta deviška belina podžigala k še hujši besnosti. Babam, posebno obema deklama, se je pri tem zdelo, da se maščujejo za neko tajno krivico in zapostavljenost, ki sta jih grizli že od mladih nog. Zato so tem huje pritiskale za bežečima, čim bolj štrenasto je postajalo Metino telo. Pri tem jih je podžigal krohot hlapcev, ki so zijali od hleva: »Ali si puščate kri, ho, ho ... le daj Mica, ho, ho ...« Stara Hudabivka se ni zmenila za udarce, ki so padali tudi po njeni roki, in je Meto kar z eno roko dvignila čez prelaz. Sramotnega šibanja je bilo zdaj konec. Znorele babe so pobesile svoje s krvjo obrizgane Ihabine in so se sklonjenih glav vrnile proti hiši, da po stari navadi zažgo šibe na domačem ognjišču. Hudabivka je onstran plota raztrgala povezo nad Metino glavo, da iso se krila spustila in pokrila Metino nagoto. Meta se je šele 'zdaj pravzaprav zavedela prestane očitne sramote. Pozabila je na razbolele roke ter na pekočo bolečino svojih bokov in meč ter kriknila: »Mati, bežive!« Dvignila je roke in jo na slepo udrla po gonjah navzdol. Hudalbivka pa, ki je dotlej zaničevanje svojega lastnega rodu z junaško vdanostjo prenašala, ker je mislila, da je to dolžna starim postavam in si ni upala nastopiti proti mogočnemu Karničniku, se je zdaj znašla, kakor bi se oprostila težke omotice. Obrnila se je proti hiši, iz katere sta bili Močne šibe. praVkar vrženi, dvignila obe pesti v zrak in zakričala: »Prekleti hudiči... otrok bo pa le Kar-ničnikov.« Potem je zdirjala za bežečo Meto in jo doletela šele pri lesu. Tam sta se skrili daleč v goščavo in se zatekli k studencu. Hudabivka je Meti najprej izmil a zatekle in podplute oči, nato pa je navezala na ožgane roke lapuhovega listja in drugih (zdravilnih zelišč; naposled ji je izprala še razšibano spodnje telo. Bolečine so že nekoliko popustile, ali Meta se iše ni mogla utešiti; bolj kakor rane jo je skelelo to, kar je pravkar doživela; vsa sramota, vsa črna preteklost sta ji zdaj stopili pred oči. Zdelo se ji je, da je njena ljubezen s koreninami izruvana iz njenega srca. Ni se mogla upokojiti; z gla-vo' v mahu je ležala na zemlji in drhteče ihtenje ji je neprestano stresalo prsi. Mati je sklenila, da ostaneta v gozdu skriti in se šele v mraku vrneta domov, da bi se izognili zijalom in škodoželjnim marnjam. Meta je bila tako zbita, da ji je bilo že vseeno, zato je prepustila vse materi. Ko je Hudabivka mislila, da se je hči že malo umirila, ji je rekla: »Ne jokaj Meta, v nekaj tednih se bodo rane zacelile in spet bo vse dobro. Zaradi igrdha te ne bom karala, ker si po vsem tem, kar si morala prestati, že zadosti kaznovana. — Ali povem ti, zdaj se je zate križev pot šele pričel ...« Hči ji ni ničesar odgovorila, le v vre-sovje se je vrgla na obraz, iztegnila boleči roki od sebe in dolgo tiho ihtela. Poleg nje je molče sedela Hudabivka. Šele, ko se je zmračilo, sta se čutili varni, da sta odšli domov v zavetje hudabivške bajte. Na Karnicah je še isti dan zmanjkalo Ožbeja; pet dni ga ni nihče videl, čeprav so ga povsod iskali, šesti dan so ga pa našli na parni popolnoma pijanega. Tedaj se je Ožbej prvič napil. Začetek moje skurne zgodbe ni nič posebnega; kar se je zgodilo z Meto, takrat ni bila nobena izjema. Dandanašnji sicer ne žgo več rok prešuštnicam, toda iz hiše pa jih še cesto mečejo, posebno če gre 'za pri-liznijenko, ki se hoče vtihotapiti v hišo (bodočega bogatega gospodarja. Zato se je soseska kingju pomirila. Kar je sledilo poslej, pa je bilo nekaj drugega od teh vsakdanjih zgodb. (N aid alj e v auj c -priho daj ¡¡č) M. Gaspari: Pomlad v Semiču Ostal ie na rodni grudi Leta .1-92? je Janez Hrovat zapustili svoje rodno Uiršno sello pni ¡Novem mestu, ,ženo in tri otroke — četrti se mu je rodil že ipo njegovem odhodu —, in šel v tujino iza kruhom itn srečo. Usoda, onalka usodi tisoče v, iki so 'pred mnogimi desetfletljii. odhajali v svet »s trebuhom za kruhom«, ker si ga doma, zaradi krivičnega družbenega reda, s svojimi poštenimi rokami niso mogli prislužiti. Onkraj velike luiže se |je ustavil v prostrani Kanadi. Trinajst let je kopal zlato in nikelj v gllobokilh in nevarnih rudnikih v Sudlhuiryju in Narraudii, ikjer je iz dneva v dan dvigal na svoja ramena čez sto kilogramov težke vrtalne stroje; drugih trinajst let pa se je potil v livarnah v Windsorju, kjer je v vročih pečeh topil te dragocene kovine. Vsa ta dolga ileta trdega .dela v tujini mu je misel na dom iU otroke nenehoma lebdela pred očmi. Žena mani ije kmalu po njegovem odhodu umntla. Po končani drugi svetovni vojni SO' kila pisma od dama vse pogostejša. Kako vesel in po- Oton Zupančič Gez noč, čez noč Čez noč, čez noč pregrnila travica soet je, čez noč, čez noč na traoo se usulo je coetje. In sapica razkošna hiti po livadi: »Pozdrav, poljub, otroci, od zlate pomladile Veselje, vriše zaraja pred mano, za mano in z rožami in z deco je polje postlano. nosen jie bil, iko je čital, da se mu je sim — partizan — srečno vrnil iz narodnoosvobodilne vojske. In Ikako se anu je stisnilo očetovsko srce, ko je čital, da mu je drugi sin umrli v internaciji na Rabu. »Ata, pridi domov iz tujine, pri. nas je dela -dosti.« so vztrajno pisali svojemu očetu sinova in hčerka. »Domotožje se mi je vsalk dan -močneje oglašalo in dosti sem se »nagaral« v tujimi,« je končno odločil. Devetega -decembra -lani se je ipo sedemindvajsetih letih -.za stalno vrnil v domovino. Z njim je prišla tudi njegova druga žena Zofija, ki je rodom iz Finske. Rojaik Hrovat je z vdlilknim veseljem začel obnavljati svojo domačijo v Uršnem selu. Tu bo kmetoval njegov drugi sin, ki je sedaj v službi pri milici. Sam pa je sklenil, da se bo za pet let zaposlil v ibli-žini, da bo po naših zakonih lahko prejemal polkoljnino. Trpko in krivično je dejstvo, da klj-ulb skoraj it tridesetletnemu težavnemu delu, po kanadskem zakonu o -socialnem zavarovanju, ni, upravičen do prejemanja pokojnine. Da bi 'prejemal državno pokojnino, bi morali izpolniti sedemdeset let, — on pa jih ima šele 57. Velike konnipaniije pa ¡izplačujejo pokojnino le tistim delavcem, ki so pri isti družbi delali nepretrgoma 25 let im so izpolnili 65 let starosti. Med dirugiim nam je tudi povedal, kaj pomeni izseljencu v tujini časopis z domačimi novicami. Zadnja ileta je visalk mesec prejemal revijo Rodna gruda« in pa »Borca«, ki jih je kljub utrujenosti po težkem 'delu prebral od prve do zadnje strani. Takrat je bil v mislih doima, tako blizu svojih dragih ... Rojak Hrovat Janez pošilja ,p0' 'našem listu pozdrave vsem Windsorea'nom! Posebno pa pozdravlja svaka Janka Tonija, bratranca Vinka Hrovata, Johna Kostanjevca iin družino. 'Fr-anlka japija, Johna Jeršet-a in ženo. Urha iin 'Milllko Štiblarja, Cirila Zupana .in Francko-, kakor tudi vse druge -znance im prijatelje. Sporoča jim, da se i-ma v domovini dobro in da se je odločil, da ostane na rodni grudi! M s Poleg Pemnsylivami!je in Ohia je IMiomis ena tistih držav, 'kjer so se Slovenci najraje ustavljali v letih ob (koncu prejšnjega im začetku našega stoletja, ko (je bilo izseljevanje Slovencev v ZDA ¡najštevilnejše. Država Illionis leži zahodno od Ohia ob Michiganskem jezeru im sega ob Missisisipiju na jiug do točke, kjer se vanj stdka Ohio. Po vsej državi so raztreseni kraji z večjimi slovenskimi naselbinami. Največje slo-vemislko naselje v lej .državi je v Chicagu, ki je za Clevelandom največja 'slovenska naselbina v Ameriki. Dalje so najvažnejši kraji, v katerih žive Slovenci, Waulkegan, Joliet, Lemont, La Salle i.n Gicerotoran. Ustavimo se v La Šalile. LETA 1887 JE ¡PAVEL PIRC V LA SALLE USTANOVIL SLOVENSKO NASELJE Pavel Pirc je bil prvi Slovenec, ki je leta 1887 prišel v La Salle dm se tam naselil. Za ¡njim so začeli prihajati drugi slovanski naseljenci in novo ¡naselje se je iz leta v leto večalo. Od te stare garde živi danes edino še Jože Bregaich, ki je star 85 lat. Naši starejši naseljenci so večinoma ¡delali v premogovnikih, cinkarnah i.n cementarnah. Rove so v zadnjih latih zaprli in starejši ¡rudarji, ;ki so bili ¡zaposleni nad 20 let im dosegli starost 62 let, prejemajo pokojnino, ki jim jo je priborila Unija. Precej je tudi slovenskih obrtnikov in gostilničarjev. Mlajši naseljenci pa so večinoma zaposleni v sosednjem mestu Peru, ki se ¡ponaša z najvaojo tovarno ur na svetu, v kateri je zaposlenih okrog 4000 delavcev. CELA VRSTA SLOVENSKIH DRUŠTEV Da Slovenci v La Salle nikoli nismo bili zaispain.cit in ¡zapečkarji, dokazuje nalše ¡zelo. ¡pestro in razgibano društveno ¡življenje. Že 25. septembra 1903 je bili ustanovna sestanek prvega podpornega društva, za katerega je bilo- izredno veliko ¡zanimanja. To pa največ zaradi tega, ker takrat piri nas še ni bilo* ¡nobenih .postav in zakonov, ki bi delavcu nudili! zaščito za primer bolezni, nesreče ali smrti. Novoustanovljeno društvo je dobilo ime .»Triglav«. Ko so. potem v Chi-ciign ustanovili Podporno jed.noto, se je društvo »Triglav« prijavilo za pristop. Leta 1908 so bili fantje korajžni ter so ustanovili društvo »Sokol«, ki so ga vključili v Jedinoto pod št. 98. Seveda poltem tudi ¡dekleta niso hotele zaostati ter so ustanovile svoje društvo »Jutranjo Zoro«, ki se je leta 1954 združila s .»Triglavom« pod novim skupnim imenom »Triglav-¡Zora«. Aprila 1909 je bilo ustanovljeno podporno društvo »Edinost«, septembra ¡istega, leta pa društvo »Od boja do zmage« št. 22 ¡Slovenske delavske podporne zveze, ki je Ob združitvi' z Jednoto leta 1921 dobilo št. 337. Leta ¡1916 smo dobili slovansko dramatično ¡društvo »Soča«, leta .1925 društvo »Zavednost« št. 53 Slovenske svobodomiselne podporne izveze, ki se je leta 1941 združila z Jedinoto, nakar se je društvo ¡razpustilo. Za mladino, ki že težko občuje v materinščini, je bilo leta 1926 ustanovljeno društvo »Mohavk« z angleškim občevalnim jezikom. Seveda so tudi gospodinje osnovale svoj »Gospodinjski klub«. Za njimi pa ¡tudi gospodarji niso hoteli zaostajati, češ, ne boste nas, in so ustanovili ».Gospodarski klub«. PA ŠE MALO ZGODOVINE SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA Zamisel o ustanovitvi lastnega doma je bila sp,rožena že na prvih sejah društva »Edinosti« leta 1909. 29. ¡maja 1912 je bii.l na ¡ustanovni seji izvoljen pripravljalni odbor, v katerem je bil predsednik John Novak, podpredsednik Vogrič, tajnik Pavell iBergar in ¡blagajnik Thomas Golob ter člani Zevnik, Klobčič, Buček in Miisja'k. V jeseni istega leta je odbor s sodelovanjem Socialističnega kluba organiziral veselico ob obisku Etbina Kristana, ki je takrat prišel iz stare domovine ter prirejal shode v raznih slovenskih naselbinah te veblke države. ¡Shod in veselica sta billa prirejena v Moth Kampovi dvorani. Pozneje so pričeli ¡tudi z ¡zbiranjem .denarnih prispevkov im prodajo delnic. Družba je bila prvotno imikor-poninana za vsoito 15.000 dolarjev pod imenom Slovenski dom. Kmalu pa je prišlo do, razkola. Potem so ¡zopet začeli agitirati za Slovanski narodni dom. Najbolj goreč pri tem je bil naš rojak Joseph Certaliic, ¡ki mu je pridno pomagal Joseph Berglez. Oba sta se z izposojeno konjsko vprego vozarila v bližnje naselbine rudarjev in vneto agitirala ,za Slovenski' narodni dom. V svoji aktivnosti pri tem tudi ženske ¡niso zaostajale. Predvsem je bila prizadevna Anua Dularjeva, ki je zastopala slovensko naselbino Ogles-byja. Dohodki od veselic in piknikov sicer niso bili posebno veliki, vendar se je počasi s skupno prizadevnostjo nabrala vsota, (ki je hila ¡potrebna za ¡nakup zemljišča, na katerem danes talko ponosno stoji naš Slovenski narodni dom. Z gradnjo so začeli leta 1916 im 29. avgusta tega leta je bil slovesno vzidan vogelni kamen. Že naslednje leto 17. aprila je bila slovesna otvoritev doma. Prireditve so trajale tri dni. im so se začele z veliko parado s slovensko godbo na čelu. Rojaki iz Chicaga so mam na novem odru uprizorili »Lepo Vido«. TUDI KOT IGRALCI SMO SE IZKAZALI Prvi! predsednik dramatičnega ¡društva »Soča«, ki je 'bilo ustanovljeno leta 1916, je bil Lavoslav Zevnik, tajnik Fred Malgaj in blagajnik Frank Kobal mlajši. Henry Homery (?) nam je posodil 25.000 dolarjev, 'ki so jih odplačevali dolgih 29 let. V tej debi niti en delničar ni dobil dividende. Ko smo imeli svoj lastni oder v ¡novem domu, smo postali »Sočani« ¡zelo delavni. Igra, za ig.ro ¡se je vrstila in vse so imele dosti gledalcev. Igralci .simo bili sajni delavci, prav nobenega gospoda z belimi, rokami ni bilo med nami, pa smo ¡se kljub temu na odru dobro držali. Uprizorili smo celo vrsto iger, primernih za ¡naš oder. Deseti brat, Rervšek Andrejček, Vdova Rošlinka, Moč uniforme so nekateri naslovi iger, ki smo jih igrali. Iz jolietske naselbine so prišli igralci go- stovat z »Legionarji«, Sledile so še druge naše igre, -vesele in žalostne, da so zadovoljile gledalce vseh vrst. Igre je večinoma režiral naš .zaslužni rojak Leo Zevtniik. Prvi pevovodja pa je bi.1 poljski rojak John Kolaštiniski. Njemu je sledil John Iva-nuBoh, za njim ipa nais je poučevala v petju mrs. F any Lepich, ki je bila dohra sopranistka. Nadvse navdulšena za slovensko pesem je bila mlada v Ameriki rojena rojakinja Mary Mavsar, pozneje poročena Banko. Postala je naš pevovodja in nas povedla na pevsko turnejo v Chicago in Milwaukee, kjer so nas zelo lepo sprejeli. Med najbolj delavnimi Sočani so bili rojaki in rojakinje Anton Jedko, Fred Malgaj, Frank Lepič, Avgust 'Brate, Lenand Hafner, Mary Kos, Mary Kupšek, Frances Nartnik, Terezija Mozna-rioli itd. Z leti jih je seveda nekaj pomnilo, mnogi so se tudi odselili drugam in le malo nas je ostalo. Vsi, ki še delamo, smo se že srečali z Abrahamom. In čeprav sami sebe prepričujemo, da smo fantje in poli — so leta le leta. Za mladino se pa nismo izanimali, ker smo pač bili prepričani, da bomo sami ostali večno mladi. Frank Ravnikar in Fred Malgaj, La Salle GLASBENA MATICA V CLEVELANDU To, kar je za vas 'ljubljanska in mariborska opera, je za nas ameriške Slovence Glasbena matica v Olevelauidu, kjer je središče kulturnega in društvenega udejstvovanja. Glasbena matica je diletantska skupina, ki ima v svoji sredi vedno večje število dobrih solistov, ki , študirajo pri dirigentu Antonu Šublju. On je kot mlad, .talentiran fant prišel na pevsko turnejo v Ameriko in je tam ostal. Bil je 15 let angažiran pri znani newyonškd Metropolitan operi. Leta 1939 je prevzel vodstvo, pevskega zbora »Zarje«, ki. ga je nato prekrstil v Glasbeno matico. Šubelj je izvrsten pevSki učitelj in živi samo za petje ter je pri .pevcih zelo priljubljen. Poleti je poučeval v Glasbeni matici, pozimi pa je sam nastopal v Metropolitan operi, a zdaj stalno deluje v Clevelandu kot pevski pedagog iu vodi poleg Glasbene matice tudi več drugih pevskih zborov. Na povabilo je prevzel poučevanje petja tudi na konservatoriju v Washimgtonu. Med njegovo odsotnostjo — ko je nastopal v Metropolitan operi — je vodil Glasbeno matico Ivan Zorman, edini slovenski skladatelj, ki je obenem tudi pesnik. Ivan Zorman je 'izdal že pet pesniških zbirk. Prva zbirka »Poezije« je izšla leta 1919, nato »Lirični spevi«, sledila jim je zbirka prevodov v angleščino pod imenom »Slovenc Yugosllav iPoetry«, nato »Pota ljubezni« in zadnja leta ‘1938 zbirka »Iz novega sveta«. Ivan Zorman je pravi Amerikanec slovenskega porekla, saj je bil komaj štiri leta star, ko je s starši prišel v Ameriko. Ker je iz glasbene družine, je kmalu postal izvrsten pianist. Je akademsko izobražen, zelo priljubljen in poipularep kot skladatelj. Je tudi izvrsten predavatelj in govornik ter vodi več pevskih zborov. Tudi jaz sem med svojim dolgoletnim bivanjem v Clevelandu sodelovala kot solistka pri pevskem «boru »Zarja« oziroma kasnejši Glasbeni matici. Ti dve pevski skupini sta prirejali poleg koncertov tudi opere, v katerih sem pela razne glavne 'vloge, 'kot n. pr. pri »Celjskih grofih« kot Marjetica, v »Gorenjskem slavčku« kot Minka, nato kot Marta v istoimenski operi, kot Rozina v »Seviljskem brivcu« idr. Odkar sem se leta 1947 preselila v Miami na Florido, pa sodelujem v «boru »iMiami opera Guild«, ki je najodličnejši pevski zbor. v katerem nastopajo le solisti iz Metropolitan opere. Večkrat nastopam trudi v Češkem klubu, saj Slovenci v Miaimiu nimamo svojega doma. V posebno zadoščenje mi je bilo, da sem pela tudi pred mnogimi odličnimi gosti iz domovine, kakor Edvardom Kardeljem in .drugimi. Na svojem obisku v stari domovini leta 1954 sem obiskala .tudi drage znance umetnike, ki sem jih nekoč sirečarla v Ameriki. To je predvsem Operna pevka ga. Pavla Loivšetova, ki nam je tbilla v Ameriki s svojimi zrelimi (izkušnjami v veliko pomoč, kalkoir tudi operni pevec Svetozar Banovec. Tedaj smo prirejali koncerte in naš nadarjeni dirigent John Ivanuš je sam zelo dob«) Skomponiral po Prešernovi pesnitvi »Turjaško Rozamunldo«, ki je po svoji privlačni vsebini zeilo ugajala: Obiskala sem tuidi gospo Avgustu Danilovo, iki je lami praznovala 85Jletnico in ki nairn je med svojim bivanjem v Ameriki mnogo koristila kot režiserka in učiteljica naših dramskih igralcev. Sestala sem se tudi s slikarjem Božidarjem Jakcem, ki se ga še živo spominjam, ko je imel razstave ipo mašili narodnih domovih. Njegove slike so danes v okras mnogim našim im ameriškim .domovom. Srečanje s prvaki današnje ljubljanske Qpere je bilo zame veliko doživetje in to takrat, ko sem jih videla na deskah, kakor takrat, .ko smo si v toplem, prijateljskem poimenku stisnili roke. Res, takšne dognanosti v sleherni podrobnosti .pri pevski in tehnični izvedbi nisem (pričakovala in tudi ne doživela. Spoznala sem, da so naši ljudje tudi v umetnosti mojstri in da je domovina nanje lahko upravičeno ponolsna. (Iz. predavanja rojakinje Tončke Simčičeve iz Miami, Florida, ki je bila v ¡letu 1954 na obisku v rojstni domovini in je med Izseljenskim tednom nastopila v ljubljanskem radiu.) NAŠIM ROJAKOM V FRANCIJI! Vsi naši rojaki, ki žele v letu 1955 potovati s kolektivnim dopustnim vlakom v domovino, dobijo vse informacije pri rojakih na navedenih naslovih: Demšar Ivan, Rue Laon 1, Sallaumines Artič Jurij, 2 Rue de la Liberta, Lievin Skočir Blaž, 207 Rue de Londres, Lens Oprešnik Mihael, Rue Aeronantes 65, Huo-dain Martinčič Jožef, 1 rue Huygen, Lens Kaz? IS ABONMAJA za prireditve III. LJUBLJANSKEGA FESTIVALA Od 11. VI. do 14. VII. 1955 bo v Ljubljani v okviru proslav ob 10-letnici osvoboditve Ljubljane III. Ljubljanski festival. Na sporedu so dramske, operne, baletne, koncertne in folklorne prireditve. Sodeluijejo najodličnejši solisti iu umetnostni ansambli Jugoslavije. Za te prireditve razpisujemo doa abonmaja: A in B. Abonma A I. Cankar: »HLAPCI«. Drama »SNG v Ljubljani C. Goldoni: »PRIMORSKE ZDRAHE«. SNG Trst M. P. Musorgski: »HOVANŠČINA«. Opera SNG v Ljubljani. Dirigeât Lovro iMataČič S. K. Hristič: »OHRIDSKA LEGENDA«. Balet Opere SNG v Ljubljani. Dirigent dr. D. Švara. Koreografa : Pia in Pino Mlakar P. I. Čajkovski: »LABODJE JEZERO«. Balet Narodnega po-zorišta Beograd (Opera) G. Verdi: KONCERTNA »AIDA«. Solisti beograjske, zagrebške in ljubljanske Opere. Ansambli ljubljanske Opere dn Slovenske filharmonije. Dirigent Lovro Matačič VEČER OPERNIH ARIJ II. Sodelujejo solisti zagrebške in ljubljanske Opere. Dirigent Demetrij Žebre KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE. Solist Igor Ozim. Dirigent iSamo Hubad KONCERT DRŽAVNEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA ZAGREB. Beethovnova IX. simfonija. Dirigent Friedrich Zaun KONCERT PARTIZANSKIH PESMI. Poje Slovenski partizanski zbor ^»Invalidski zbor im Kosovel ovci). Dirigenta R. Gobec in R. Šimom iti KONCERT ANSAMBLA ZAGREBŠKIH SOLISTOV RADIA ZAGREB. Dirigent Antonio Janigro. Solista Dora Gušič d n Vladimir Ruždljak KONCERT RITM OS IM FONI ONEGA ORKESTRA RADIA LJUBLJANA. Dirigent B. Adamič KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA SOLISTIČNI KONCERT IGORJA OZIMA. Spremljevalka na «klavirju Ilse vom Alpenheim NASTOP AKADEMSKO FOLKLORNE PLESNE SKUPINE »FPANCE MAROLT« IZ LJUBLJANE. Slovenski folklorni program NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »KOLO« IZ BEOGRADA. Srbski folklorni program Abonma B T. Linhart: .VESELI DAN ALI MATIČEK SE ŽENI«. Drama SNG v Ljubljani C. Goldoni: »PRIMORSKE ZDRAHE«. SNG Trst M. P. Musorgski : »HOVANŠČINA«. Opera SNG v Ljubljani. Dirigent Lovro Matačič S. K. Hristič: »OHRIDSKA LEGENDA«. Balet Opere SNG v Ljubljani. Dirigent dr. D. Švara. Koreografa: Pia in Pino Mlakar S. Prokofjev: »ROMEO IN JULIJA«. Balet Narodnega po»zo-rišta Beograd (Opera) G. Verdi: KONCERTNA »AIDA«. Solisti beograjske, zagrebške in ljubljanske Opere. Ansambli ljubljanske Opere in Slovenske filharmonije. Dirigent Lovro Matačič VEČER OPERNIH ARIJ I. So»delujejo »solisti ljubljanske, zagrebške in beograjske Opere. Dirigent Lovro Matačič KONCERT SLOVENSKE FILHARMONIJE. Solist prof. Anton Trost. Dirigent Bogo Leskovic KONCERT DRŽAVNEGA SIMFONIČNEGA ORKESTRA ZAGREB. Beethovnova IX. simfonija. Dirigent Friedrich Zaum. Solisti zagrebške Opere KONCERT PARTIZANSKIH PESMI. Poje Slovenski partizanski »zbor ^»Invalidski zbor im Kosovelovci). Dirigenta R. Gobec in R. Simoniti KONCERT ANSAMBLA ZAGREBŠKIH SOLISTOV RADIA ZAGREB. Dirigent Antonio» Janigro. Solista Dora Gušič -in Vladimir Ruždjak KONCERT RITMOSIMFONI ONEGA ORKESTRA RADIA LJUBLJANA. Dirigent B. Adamič KONCERT SLOVENSKEGA OKTETA SOLISTIČNI KONCERT IGORJA OZIMA. Spremljevalka na klavirju lise von Alpenheim NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »TANEČ« SKOPLJE. Makedonski folklorni program. NASTOP FOLKLORNE SKUPINE »LADO« ZAGREB. Hrvat-ski, bosanski in dalmatinski folklorni program Vstopnina za abonma A in B »Sedeži L skupine: 5.200 din. — Sedeži II. skupine: 2.400 din. — Sedeži III. skupine: d.600 din. Vstopnina je »plačljiva v 5 enakih obro,kili od marca »dalje, ali v 4 obrokih, o»d aprila dalje ali v 5 obrokih od maja »dalje. Pripominjamo, da je abonmajska vstopnina znižana za 20 %. Za prireditve, ki niso vključene v o»ba abo»nmaja, se lahko rezervirajo vstopnice po ,normalni vstopnini. Festivalne prireditve bodo v Križankah, v Unionu, Slovenski filharmoniji, Operi in Drami. Abonenti naj ise javijo v Koncertni poslovalnici na Trgu revolucije, kjer dobijo natančnej»ša pojasnila glede programa itd. Pridržujemo si pravico spremembe programa. FRANCIJA GLINSKOVI MAMI IZ HOCHIVALDA ZA 80. ROJSTNI DAN Ob svečnici je preteklo 80 let, odkar je Glinškova mama v Kalužarjevi hišici v Zidanem mostu na Štajerskem zagledala luč sveta. Njeno življenje ni bilo ¡posuto z rožicami. 18-letna se je omožila in šla z možem kakor takrat mnogi iskat sreče in kruha po svetu. Pot ju je vodila v Nemčijo, nato ina Madžarsko, kjer je darovala življenje desetim otrokom, od katerih jih danes živi še pet. Trdo sta morala z možem delati, da sta prehranila številno družino. Borba za kruhom ju je leta 1912 privedla v Freyming-Merlebach, kjer je mož pustil svoje življenjske sile v rudniških rovih in leta 1927 podlegel. Od tedaj je obležalo pač vse na ramenih Glinškove mame. Morala je sama prijeti za delo, ki ga opravlja še danes po 43 letih in nihče je ne more pregovoriti, da bi šla v pokoj. Najlepše, kar krasi to slovensko mamico, pa je to, da po dolgi dobi, ki jo je preživela v tujini, ni pozabila, kar mora biti človeku najdražje — materinskega jezika. Vsi, ki jo poznamo že vrsto let, se pridružujemo njenim dragim z iskreno željo, da bi ostala tako čvrsta in zdrava kakor je danes, še dolgo vrsto let. Iva Zakošek, Freyming-Merlebacli OBČNI ZBOR »ZDRUŽENJA JUGOSLOVANOV V SEVERNI FRANCIJI« Združenje Jugoslovanov v severni Franciji je imelo 13. februarja letni občni zbor v Sal-laumimesu. V novi odbor so člani izbrali rojake: za predsednika Artica Jurija i!z Lievina, za podpredsednika Martinčič Jožefa iz Lansa, za tajnika Demšarja Ivana iz Sallaumimesa, za II. tajnika Potrpi na Gregorja iz Sallau-minesa, za blaigajmika Seni,čar Elizabeto iz Liévina, za II. blagajnika Kastelic Franca iz Sal-laumiinesa; za preglednika računov Baibiča Jožefa, in Suha-dolčan Alojzijo. Za rojake zaupnike pa so (bili izvoljeni: za Vingles — Tomšič Alojz in Gaberšek Martin, za Fose 2- 8 de Lens Skočir Blaže, za Loos en Gohelle Fosse 13 pa rojak Pance Štefan. V društvo je Jami pristopilo 12 novih članov, tako da dima danes društvo 95 članov iz Satllaumime-sa in Brugyja. Novi odbor je na pobudo rojaka Tomšiča Alojza iz Viinglesa sprejel sklep, da bo obnovili podružnico društva v tem kraju. Z Občnega izbora so poslali pozdrave Slovenski izseljenski matici predsednik Artič Jurij ter odborniki in člani društva: Se-ničar Elizabeta, Suliadolčan Alojzija, Sušnik France, Martinčič Jože, Tomšič Alojz, Pance Štefan, Babič Jožef, Martinčič Mihael. Kastelic Franc. Skočir Blaž, Pepeljak Alois, Gabrovec Jožef, Zupan Dominik in Berce Janez. Slovenska izseljeniška matica se za čestitke iskreno zahvaljuje in (želi društvu mnogo uspehov in širokega razmaha med našimi rojaki v severni F ranici ji. POPRAVLJAMO V januarski številki »Rodne grude« smo na četrti strani objavili poročila rojakov o ¡praznovanju državnega praznika. Zaradi pomanjkanja prostora smo morali sestavke posameznih dopisnikov ponovno krajšati. Pri tem jc pomotoma izpadel naslov Jugosliovanlskega podpornega pevskega društva Slavček« ter podpis dopisnika rojaka Jožeta Knavsa. Prosimo, da nam rojak Knavs, ki je eden naših naj-pridnejšilh dopisnikov, to pomoto oprosti! WESTF ALIJA STARI IN MLADI POSLUŠAMO RADIO LJUBLJANA Ker se iz Glaidbecka bolj mulo oglašajo, se moram pa jaz večkrat spomniti na vas. Res je škoda, da je pri nas na Westfal- Nekaj najbolj aktivnih odbornikov društva »Slavček« sikam tako malo rojakov, ki še dobro berejo in govore slovenski, da bi labko brali »Rodno grudo« ter pri tem izvedeli, kako slovanski narod živi in dela doma in po svatu. Gotovo bi spoznali, kako nujno. je slovensko društvo 'tu pri nas na Vestfalskem. Maj vam malo opišem, kako smo ise v prejšnjih, letih, tukaj imeli'. Do prve svetovne vojne so stalno prihajali Slovenci v Porurje, saj smo znani kot dobri 'delavci in inas povsod radi imajo. Po svetovni vojni pa se je dotok ustavil. Precej od tukaj jili je odšlo v Belgijo^ Francijo in Holandijo. Od leta 1904 smo imeli društvo Sv. Barbare. Leta 1924 pa smo ustanovili Podporno društvo, katerega predsednik je bil Jože Košir, jaiz sem bil pa tajnik. Od izačetka je šlo tež-iko, kmalu pa SO' se irojaki oklenili svojega društva, ki je imelo 200 članov in članic. Ustanovili smo še pevski odsek in šolo za otroke. Ta šola je imela 50 do 60 učencev. Učil jih je Franc Mlakar,. petje pa Jožef Stritar. S šolo pa so bili veliki stroški m ker od nikogar nilsmo imeli nobene podpore, ,jo nismo mogli dolgo vzdrževati s Svojimi sredstvi. Tudi nekateri od društva Sv. Barbare iso nam bili nasprotni. Hujskali so proti nam in trdili, ida je naš namen, da njihovo društvo uničimo. Leta il941 so bila vsa društva od Hitlerja razpuščena. Tako smo zdaj prepuščeni sami sebi. Vsak četrtek in soboto poslušamo vsi ¡Slovenci, stari in mladi, oddajo ljubljanskega radia, 'kjer slišimo naše lepe slovenske pesmi in vesele valčke in polke. Zelo bi vsi želeli, če bi Matica posredovala pri lj'ubljanski radijski postaji, da bi sobotne oddaje za izseljence malto podaljšali. Tako mi je neka rojakinja, ki je že 82 let stara, rekla: »Presneto, tako okrogle so gorenjski fantje igrali, da ije še mene začelo privzdigovati za ples. ¡Ko pa sem se hotela s sinom zavrteti, je bilo pa že konec.« Pozdravljeni vsi O'dborniki Slovenske izseljenske matice in napovedovalca ljubljanske radijske postaje! Martin Lončar, Gladbeck ZDA DVA NOVA SLOVENSKA ODVETNIKA iIN SLOVENSKI UREDNIK AMERIŠKEGA LISTA Billy Kržišnik, siiin slovenskih staršev in član društva SNPj 518, je postali prvi slovenski odvetnik v Detroitu v državi Michigan. Prav itaiko so tudi Slovenci v Kanadi v Torontu dobili pravnega zastopnika slovenske krvi. Taim je odprl svojo odvetniško pisarno rojak Karel Vipavec. Clarence Zaiitz, nekdanji pomožni urednik Prosvete in dolgoletni sodelavec mladinskega glasila »Voice of Yuth«, pa je postal urednik ameriškega lista v Drain, Ore., kjer zdaj živi. Vsem trem rojakom Slovenska izseljenska matica iskreno čestita ter jim želi mnogo uspehov v njihovih poklicih! ROVE ZAPIRAJO Kakor poroča J. G. i:z Pitts-burga, Pa, v Prosveti od 14. januarja, so delavske razmere tam zelo slabe. Že več let je na dnevnem rediu .zapiranje rovov. Najprej so delavcem prodajali Ikom-ipanijske hiše, nato pa jih odslovili. Trgovci in delavci so zmedeni. iNajholj so prizadete naselbine Bishop, Muse in East Canon shergjCecil. JUBILEJ STAROSTE AMERIŠKIH SLOVENCEV Starosta ameriških Slovencev v Diiluthu, v državi Minnesoti, Matija Pogorelec je 14. januarja praznoval svoj 87. rojstni dan. Vrlemu rodoljubu k njegovemu življenjskemu jubileju iskreno čestita tudi Slovenska izseljenska matica in mu kliče: Še na mnoga lata! 35-LETNICA NAJSTARE JSEGA SLOVENSKEGA DRAMSKEGA ZBORA V AMERIKI 20. februarja je praznoval 35-letnioo svojega obstoja dramski Zbor »Ivan Cankar«, ki je oaj-stairejši dramski zbor v Ameriki. V teh letih je izbor v težkih razmerah postavil na oder vrsto zahtevnih dram, ki jim je odprla pot večnolapa in priljubljena Finžgar jeva nairodtna igra »Divji lovec«. Nad pol ducata režiserjev je v mnogih letih režiralo igre tega dramskega zbora. Med njimi je bi! najbolj delaven Joseph Skuk, ¡ki danes živi v pokoju. Poglavje zase ¡je bila dolba, Iko je duiel zbor v svoji sredi slovensko dramsko umetnico Avgusto Danilovo, ki je s svojim znanjem mnogo pripomogla izboru k uspehom. Svojo 2 5-letnico je Zbor proslavil iz veseloigro »Kura gospoda Boimibeka«, ki je številno občinstvo odlično zabavala. 37-LETNICA DRUŠTVA WATERLOO CAMP ST. 281 WOW V CLEVELANDU Ta svoj pomembni jubilej je društvo proslavilo 29. januarja v (Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. Naslednji d,an pa so se člani društva udeležili letnega zborovanja Slovenskega delavskega doma. JURČIČEV »JURIJ KOZJAK« V ANGLEŠČINI Dr. Ferdinand Kolednik, slovenski duhovnik, ki živi že od leta 1935 v Kanadi, je nedavno prevede1! Jurčičevo povest »Jurij Kozjak« v angleščino. Že prej je isto ¡povest prevedel v francoščino1, .zdaij pa pripravlja kitajski prevod. ARGENTINA V SPOMIN PEVOVODJE FRANCA TREBŠETA Franc Trehše je bil zaslužen slovenski pevovodja med argentinskimi Slovenci, Rojen je bil leta 1901 v Ser.peniei, uimiH pa je 30. oktobra 1946 v Buenos Airesu. Vodi! je več pevskih zborov, zlasti v Villa Devoto, bil je tudi skladatelj itd. 31. oktobra 1954 je priredil ob 8. obletnici Tireb-šetove smrti slovenski moški pevski zbor, ki je bili ¡posebej organiziram za to priložnost in ki so ga sestavljali sami pevci nekdanjega T.rebšatovega ¡pevskega zbora, poseben spominski koncert v spomin svojega pokojnega ¡pevovodje. Kot solist je nastopil Poide Škrbec, dirigiral pa je starešina slovanskih pevovodij v Argentini Girfl Jelkše. Zapeli so pet pesmi. Pired petjem je prebral vodja jugoslovanske radijske ure Janez Prodan kratek Trdbšetov življenjepis. DOM IN DRUŽINA Ohranimo našo lepo narodno nošo Marija Jagodic: LJUDSKA NOŠA GORENJKE V 19. STOLETJU V teh kratkih opisih vam bomo skušali predstaviti vse slovenske ljudske noše po pokrajinah, ki jih bomo srečali na naši poti po preteklem stoletju. Če smo za prvič zbrali prav gorenjsko nošo, smo to storili namenoma. Še pred opisom pa vam naj ta namen razkrijemo. Prav v gorenjsko ljudsko nošo so bile konec prejšnjega stoletja, zlasti pa v 20. stoletju, vnesene marsikatere nepristnosti. Kratka krila z raznobarvnimi svilenimi predpasniki ter nepravilno narejene in okrašene avbe v glavnem karakterizirajo to ne pravo »narodno nošo«, ki so jo cesto predstavljali kot reprezentativno slovensko ljudsko nošo na raznih zborovanjih, dobrodelnih prireditvah itd. Preprosta kmečka žena 19. stoletja se je oblačila nekoliko drugače. Smisel slovenske žene za preprost, toda vendar lep in prijeten videz se izraža predvsem v načinu oblačenja. Peča z bogato vezeno rožo je pokrivala glavo žen in deklet. V dolgih zimskih večerih so si jih dekleta same izvezle in v njih drobno stilizirano rastlinsko ornamentiko vtisnile estetski čut posnemanja najrazno-vrstnejših cvetlic in lističev. Peče so si žene zavezovale na razne načine. Gorenjke iz prve polovice 19. stoletja so si jih zavezale najraje »na vozel« vrhu glave z navzdol visečima koncema. Ob slovesnostih, na ženitovanjih pa so hodile »po-figane ali porožičene na petelinčka«. Ta način zavezovanja se je uveljavil v drugi polovici 19. stoletja. Z močnim škro-banjem so dosegle, da je petelinček čim trdneje stal. V 18. stoletju se pojavi kot praznično pokrivalo zlatovezena avba, toda v tem času, kot tudi po- zneje je le pokrivalo bogatejših žena ali pa pokrivalo za razne slovesnosti, ženitovanja in podobne priložnosti. Beli rokavci, ki so skupni skoraj vsem slovenskim ljudskim nošam, so še iz prejšnjih stoletij sem najspodnejše žensko oblačilo, neke vret e srajca, ki pa je segala cesto le do pasu ali nekoliko čez pas. Gorenjke imenujejo rokavce po navadi »ošpetelj«. Praznični nedeljski rokavci so bili iz belega domačega platna, pozneje iz kupljenega finejšega blaga. Zapenjale so jih visoko pod vra- tom. Čipke okoli ovratnika in na manšetah pri rokavih pa tudi niso smele manjkati nedeljskim rokavcem. Dolga rokava so bila bogato nabrana in konec stoletja ali nekoliko prej so si začela dekleta in žene gube likati, »kolmati«. Delovni rokavci so bili iz navadnega blaga iin so imeli zlasti poleti kratke rokave, ker bi jih dolgi ovirali pri delu. Čez rokavce so si privezovale dolgo platneno spodnje krilo »interfat«. To spodnje krilo je bilo v pasu močno nabrano. Nedeljska spodnja krila so si žene in dekleta škrobala z na- menom, da je vrhnje krilo čim bogateje stalo. Znano pa je, da so nosile ženske po modi tedanje dobe po več, to je 3—5 spodnjih kril. Zimska krila so se imenovala »batiranke«, ker so bila podložena z vato. Vrhnje oblačilo pa je bilo krilo z modrcem ali »kikla na modrc« kot ga običajno imenujejo. Poletna krila so bila iz raznobarvnega temnejšega svilenega ali letnega blaga, zimska pa iz volnenega, črnega, rjavega in podobnega blaga. Ta krila so bila v pasu močno nabrana, zelo široka in so segala do gležnjev. Med potjo v cerkev so si jih žene koketno privzdignile, da so se videle bele čipke spodnjega krila. Modrc je bil v 18. stoletju že iz istega blaga kot krilo, ker ga je pokrivala živobarvna svilena ruta, ki so jih pritihotapili iz Trsta, z Dunaja in s Češkega. V času, ko še ni bila ruta sestavni del ljudske ženske noše, pa je bil modrc iz drugačnega blaga in drugačne barve. Čez krilo pa so si ženske še v začetku 19. stoletja privezovale bele, s čipkami obrobljene predpasnike, ki so jih pozneje zamenjali črni svileni ali tibetasti predpasniki. Predpasnik je bil le kakih 5 cm krajši od krila. Ob straneh ter spodaj je imel prav tako 5—8 cm široke črne kupljene čipke. Predpasnik so si privezale z dvema trakoma navadno spredaj, zadaj pa je bila pripeta ali privezana čma široka pentlja z dolgima, navzdol visečima koncema, ki sta bila le nekoliko krajša od krila in na koncu prav tako obrobljena s čipka- mi. Vrhnje jopiče so imenovale »kočemajke«, ki so segale nekoliko čez pas in so bile urezane na več delov. V pasu so bile močno stisnjene, zgoraj nabrane, pri rokavih pa so se zoževale. Zimske so se zapenjale pod vratom ter so bile cesto podložene z vato. (Dalje prihodnjič) Vinko Moderndorfer ©000 Koroška narodna pripovedka V starih časih so živeli velikani, Ajdi. Imeli so človeško podobo, bili pa so strašno veliki. Prvi rod velikanov je živel na Stekleni gori, od koder so se pa preselili na naše najvišje gore in planine. Naselili so se posamezno. Če so se hoteli med seboj pogovoriti, niso hodili tako kakor mi, drug k drugemu v vas, temveč so se pomenili od gore do gore. Če si je kateri moral od drugega kaj izposoditi, je samo zaklical in zaželeni predmet mu je sosed vrgel z druge gore. Tudi po vodo niso hodili kakor mi s posodami, nagnili so se samo z gore in zajeli s prgiščem iz reke. Velikani so bili sicer zelo, zelo močni, a pametni niso bili, niti orodja si niso znali narediti. Drevje so ruvali kar s koreninami vred iz zemlje. Sele poznejši rod si je naredil lesene sekire. Ta rod je bil že tudi toliko pameten, da si je znal narediti divji ogenj: drgnili so namreč drevo ob drevo tako dolgo, da se je les vnel. Ker so zelo dolgo živeli, se je zgodilo, da je pestoval ded otroke vnukov. Stari rod Ajdov je bil zelo žalosten, ko je videl, da mlajši rodovi niso več tako velike rasti kakor oni. Končno se je rodil najmanjši rod, to smo mi ljudje. Ko so živeli tudi že ljudje, je Ajd poklical nekoč človeka in mu napovedal vojno. Predlagal je človeku, da napravita najprej majhno preizkušnjo. Ajd je vzel v roko velik kamen in ga zdrobil v prah. Človek pa je vzel hleb sira in ga stisnil, da je pritekla iz njega voda. Ajd se je ustrašil in rekel: »Manjši si, a močnejši od mene. Ne bova se vojskovala.« Hči nekega Ajda se je rada sprehajala. Dvakrat je šla skozi Leše pri Prevaljah v Mežiški dolini. V dolini si je nabrala vsakokrat drobnega kamenja v predpasnik, da bi se doma z njim igrala. Ko je dospela v Leše, jo je vselej poklical oče, da je iz predpasnika izpustila kamenje in hitela k očetu. Iz kamenja, ki ga je dvakrat iz-sula Ajdova hči iz predpasnika, so pozneje sezidali cerkev na Lešah. Nekoč je Ajdinja zagledala na polju orače. Pobrala je v predpasnik orače, plug, brano in vole in jih odnesla očetu, da ji pove, kakšni črvički so to, ki razrivajo zemljo. Oče jo je poučil: »To so ljudje, zarod, ki bo ostal, mi bomo pa vsi pomrli. Ne smemo jim storiti žalega, nazaj jih nesi.« Pogovor je slišal ded in poklical vnukinjo. Zaradi starosti ni več videl dobro, da bi mogel razločiti velikost ljudi. Zato jih je samo rahlo potipal, a pri Križanka „Deklica“ Vodoravno: 1. žuželka, 2. sanje, 3. žensko ime, 4. glavno mesto Italije, 5. žensko 'ime, 6. morski breg. Navpično: 1. žuželki, 4. vodne živali (2. sklon), 7. kraj ob Savi, 8. žensko ime. Seslaoila Stana Vinšek tem zlomil hlapcu roko. Rekel je, naj vtakne eden izmed oračev svoj prst med njegove tri prste, da bo spoznal, kako krepki so ljudje. Gospodar je brž izdrl branšek iz brane in ga vtaknil med tri Ajdove prste, ki jih je ta stisnil in prelomil branšek na dva dela. Nato je pohvalil gospodarja: »Majhen si že, majhen, a čvrst si pa še kljub temu.« Ajdinja je nesla potem orače nazaj na njivo in jih po naročilu rahlo položila na zemljo, kljub temu pa so si vsi voli zaradi padca polomili noge. Ajdovska babica je pravila otrokom: »Nekoč bodo Ajdi postali tako majhni, kakor so naši palci; bodo pa zelo pametni. Njihovo telo bo majhno, um pa velik.« Uganke. V zemlji začenja, kvišku poganja, vedno otožna k zemlji se sklanja. (E^iinfBZ nqjA) Z repom in eno nožico dela prav lično stezico. Čim bolj se stezica ji daljša, tem bolj se repek ji krajša. (BifUEAilg) Zvita potička, trda potička, iz nje pa molita dva mehka rožička. (?r°d) Zarenči po vsej livadi in zapoje: »Daj mi, daj!« Kar nam boste dali radi. dali bomo vse nazaj.« (o[0qeQ j EAST BRADY PA. Cenjeni! Po nakaznici sem vam poslali 2 dolarja za pomoč »Rodni grudi«. Ko me pride obiskat kakšen Slovenec, mu jo dam .brati. V moji okolici ni Slovencev. Smo samo trije, eden je star 84, drugi 78, jaz pa 74 let. Toda 'tudi mi smo precej oddaljeni' eden od drugega. Imam avtomobil in se včasih odDeljem k nijim na obisk. Ne zamerile pisavdl, iker nisem hodil v šollo» marveč samo h krščanskemu nauku, kjer nas je župnik učil. Vzgojil sem sedem sinov. Šest jih je, ki so bili po vsem svetu kot antiileristi in se bojevali proiti Italijanom in Nemcem. Vsi so prišli, domov zdravi in so sedaj ta. Trije so v Pittsburgu zaposleni, ker tukaj ni industrije. Čeprav so daleč, pridejo skoraj vsako nedeljo k nama, ki sva sama, na oibisik. Talko velika družina smo. Vziredilla sva 7 sinov i.n 2 hčeri, sedaj sva pa sama ostala. S pozdravom John Dolmooič CHAGRIN FALLS, OHIO Dragi mi! Pošiljam vam za polletno naročnino »Rodne grude«. Moj pravi nasllov je priložen. Hvala vam! Minka Kramar WASHINGTON List »Rodna gruda« se mi prav dopaldte. Ko ga berem, se mi zdi, kot da sem kar tam med vami. Ko bo naročnina potekla, vam bom poslali naročnino znova še za eno leto. Pozdravljeni vsi skupaj. Frank Aubel CLEVELAND Cenjeni! Pošiljam vam naročnino za časopis »Rodna gruda« za lanSko leto in letos. Sicer nisem dobila vseh številk, ker ni bil pravi naslov. Oprostite, ker vam nisem že prej poslala. S pozdravom! Julia Peternel MONTANA Cenjeno uredništvo! Uipam, da dobite 5 dolarjev, katere bom poslala za »Rodno grudo« za leto 1954 in 1955, dolar pa naj ostane za podjporo listu. Žal mi je, da nisem že prej poslala, pa som čakala, da bi prejela vse številke. Zdaj sem prejela vse razen številke 4 im če ni preveč stroškov in dela, bi vas prosila, da mii jo pošljete, za kar vam bom jako hvaležna. Posebno moj mož Lojze »’Rodno grudo« rad bere. Ko bo enkrat vse urejeno, bom tudi jaz kaj napisala iz našega življenja tu v Ameriki. Pozdrav vsem čita-teljetm »Rodne grude«. Jennie Smilh LORAIN OHIO Sporočam vam, da sem prejela vse številke »Rodne grude«. Zelo sem bila vesela. Pošiljam vam odškodnino iza znamke i.n papir, ker sem vas oškodovala. Ne zamerite, da vas nadlegujem. Meni se ta list res zelo dopade, posebno slike so zanimive. Prejmite pozdrave vsi ipni Slovenski izseljenski matici. Josephina Mahnič TRAUNIK MICHIGAN Pošiljam vam naslove in naročnino za 5 nove naročnike »Rodne grude«. Sporočam vam, da sem iprejel poslani mi koledar ter zdaj občudujem vašo požrtvovalnost pri tako obsežnem delu. Hvala vam za vse! Louis Mikulich SHUMACHER, ONT. CANADA Ker mi je potekla naročnina za list, si štejem v dolžnost, da jo obnovim. J'aiz in moja žena rada čitava »Rodno grudo«, saj je v njej vse lepo opisano od naše nepozabne domovine. Tudi dopi-si iz drugih dežel, ¡kjer si služijo kruh slovenski, izseljenci, so zanimivi. Tudi vse drugo v listu: romani, pozdravi, poučni spisi, slike mas resnično zanimajo in spominjajo na mlada leta, ki smo jih preživeli v rojstnem krajiu Fairi pri Kostelu. Obnavljam svojo naročnino in prilagam ček za 2 novi. Pozdravljam vse v uiraidn in vse naročnike »Rodine grude«. Joe Rachky PITTSBURG PA. S spoznanjem vašega dragocenega časopisa Slovenske izseljenske matice sem bil zelo navdušen, ko sem prebral zanimive članke o razvoju slovenske naprednosti. Prilagam vam naročilnico kot naročnik tega časopisa. Vse potrebne stroške in poštnine sem pripravljen poravnati. Jurij Benec OBERHEUSEN-OSTERFELD DEUTSCHLAND »Rodna gruda« je od številke do številke bolj zanimiva. Vsaka številka je za mene opomin za ■novo učenje slovenskega jezika, kar je posebno važno za nas rojene onstran meja naše domovine, ne pozabiti enkrat slišano in v dolgih letih učeno — materino besedo» To utrjuje zvezo s staro domovino očetov in z vsemi. ¡izseljenci širom sveta. Na tem mestu dovolite, da tudi jaz iiz druge generacije izseljencev 'tukaj v severni Nemčiji prisrčno pozdravim rojake in čitaitelje »Rodne grude« širom sveta. Rad bi sc lotil daljšega dopisa za »Rodno grudo« že zaradi nagrade, pa je zaenkrat moje znanje slovenščine še mepopolno, drugič pa imam premalo časa. Pošiljam vam naročnino za Rodno grudo« in za »Izseljenski koledar 1955«, katerega bi še raid imel. za ostalo pa mii prosim pošljite zanimive revije razne vrste. Na koncu pisma dovolite, da pošljem pozdrave vsem sodelavcem Slovenske izseljenske mati« in uredništvu »Rodne grude«. Max Frölich HIBBING MINN. Oprostite, ker se vam tako dolgo ne oglasim zaradi lista, katerega prejemam. Vizr-ok je ta, ko človek dela preko dne, se mu zvečer ne ljubi vzeti v roke pero, ker se bolj prilega počitek. Sicer pa vsak raje bere kakor •piše in to nam je vsem znano. Pošiljam varni naročnino za »iRoidino grudo«, katera se mi jako d-opa-de in jo z največjim veseljem takoj po prejemu od začetka ¡do konca -pregledam. Vedno je 'v njej dovolj slik iz naše lepe domovine, katere mi vzbujajo spomine na obisk leta 1955. Posebno ko sem zagledala v »Rodni grudi« Velike Lašče, kraj,- kjer isem zagledala luč sveta, bi se najraje kar tam znašla. Upam, da se bodo' moje želje uresničile, da še enkrat obiščem ljubljeno mi rojstno- domovino, posebno pa mojega braita v Ljubljani, kateri je edini še živ ostal od 5 bratov. Dru- Š E NEKAJ VE USPEH »NOTE DOMOVINE« Glasilo mapredinih Slovencev v Argentini je polmesečnik »Nova domovina» (La mueva Patria). Izhaja v Buenos Airesu vsakega 15. in 20. v mesecu že peto leto im je konec 1954 dosegel točno sto številk. Urednik lista je A. Škibpc, 'Upravnik pa C. Mermo-Ija. List izhaja redno na 4—b straneh in objavlja tudi prispevke v kastiljanščiini, kakor imenujejo argentinsko španščino. JUGOSLOVANSKA RADIJSKA ODDAJA V ARGENTINI Jugoslovanska radijska oddaja v Argentini je imela doslej reden nedeljski prenos (od 10. do 11. ure dopoldne) po- radiu L. R. 6, Radio Mitra, ki ga naši rotjalki radi poslušajo, saj prinaša dositi novic, glasbe in domačega petja. Nedavno pa je bila jugoslovanska radijska oddaja spet -razširjena še za eno oddajo, ki bo vsako sredo zvečer za 15 minut (od 20.30 do 20.45) po radiu L. R. 5, Radio Rjivadavia pod imenom »Glasba jugoslovanskih narodov«. KIPAR IVAN MEŠTROVIC — PROFESOR Ivan Meštrovič, znameniti jugoslovanski kipar, ki že vrsto let živi v Ameriki, je nedavno postal redni profesor univerze v m-est-u Syracuse v -državi New York. ,gi so morali dati svoja -m-lada življenja v prvi in drugi vojni. Priporočam vsem -našim rojakom vaš list »Rodno grudo«, vam jia želim veliko uspeha in mnogo naročnikov, da bi naš list še dolgo izhajal s tako lepim berilom in slikami. Mary Kolar EUCLID OHIO Pošiljam vam 5 dolarjev. Za noivo naročnico sta 2 dolarja, drugi 3 pa -za mojo naročnino. Z radostjo prečiitam »Rodno grudo«, posebno ker mi je Jugoslavija -še v dobrem spominu, ko isem po 43 letih obiskala mojo drago mater in brata -v letu 1953. Takrat se nas je zbrala vesela družba v hotelu »Slon« v Ljubljani in smo se vozili1 11 dni po Jugoslaviji, da smo videli vse zanimive kraje in lepote naše stare domovine. Fani Brezovar S T I IZ ŽIVLJE DVE ZLATI POROKI SLOVENSKIH ROJAKOV V Roun-dupu, Montana sta 1. januarja 1-955 praznovala 50-let-niico ‘zakonskega življenja Matt Panioin, doma niz Dragan je vasi pri -Črnomlju ter njegova žena Mary, doma dz Goriče vasi pri Ribnici. Oba s-ta člana društva št. 1,14 SNPJ in Malt je bil tudi med ustanovitelji -tega društva. V Roundupu sta že 47 let in imata mnogo prijateljev, ki so se udeležili proslave ¿late poroke. — 23. januarja 1955 pa sta praznovala 50-letini-co poroke Joseph in Antonija Turk iz Eu-olida, O. Joseph Turk je doma iz Žužemberka-, njego-va žena jrn z Rakeka. Poročila sita se pred 50 leti že v Clevelandu. IVAN BOŠTJANČIČ V UREDNIŠTVU PROSVETE -Največji -list ameriških Slovencev, dhiicaaka »Prosveta«, poroča, d-a je vstopil -sredi januarja 1955 v njeno -uredništvo- rojak Ivan Boštjančič. Boštjančič je bil do novembra .1954 -štiri le-ta urednik newyorskih listov »Glas naroda« in »iNovi list«. P-rej pa je bil več let urednik clevelandskega slovenskega dnevnika »Enakopravnost«. Rojen je bil 19il5 v Clevelandu kot is,im s-lo ven sik ih izseljencev.-Po prvi vojni- se je ¡njegov oče vrnil v domovino in se naselil v Qpatiji. Šolal ise je na Su-šaku in v Zagrebu. Delal je V-s-em naročnikom »Rodne grude« sporočamo, da bomo zaradi velikega števila pisem naših rojako-v nekaterim odgovorili kar v našem listu. Drugim pa bomo -seveda v mejah naše možnosti odgovarjali k-oit doslej tudi v pismih. To pot -naj se -zahvalimo ne samo rojakom, katerih pisma objavljamo, temveč t-udi onim, ka-terih pisem zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli natisniti, za poslane naročnine, obenem pa tiuicli za trud pri nabiranju ,novih naročnikov. Posebno se zahvaljujemo rojaku Luis Milkullichu iz Tmaiimiik Mi-ch., saj nam je v kratkem postal naslove ka-r -za 9 novih naročnikov. Dalje naj se zahvalimo- še rojaku Joe Ra-chkyju iiz C-anade, Antoniji Toinle d’z Cleveland-a, Frank Kluneju i-z Chisholm Minnesote, Max Froli-ohu iz Nemčije im še mnogim dru-gim rojakom. Uprava >Rodne grude< NJA ROJAKOV pri Zvezi primorskih emigrantov in je pisal v ¡mladinske liste ter bil -sotrudnik Jadranskega (koledarja. Izdal je tudi -zbirko -svojih pesimi v istrskem narečju, ki pa je bila v -sita-ri Jugoslaviji prepovedana. Po napadu fašistov na Jugoslavijo je bil aretiran in je bil v -internacijskih taboriščih v Avstriji, Nemčiji in okupirani- Franciji. Konec 1944 se je -po osvoboditvi Francije vrnil spet v Cleveland, kamor je prišla iz internacije tudi njegova žena. Tam je delal leto -dni v neki tovarni, zatem pa se je povsem -posvetil novinarstvu. Uredništvo »-Prosvete« je z Boštjančičem mnogo pridobilo. ROJAKI POVRATNIKI, POZOR! Za vas in vaše sorodnike ugoden nakup! Prodam solidno zidano, vseljivo, štirisobno podkleteno pritlično hišo z gospodarskim inventarjem, elektriko in vodo v okolici Slovenskih Konjic. 7.700 m2 kultiviranega zemlji- 1 šča, zasajenega delno z žlahtno trto, delno s sadovnjakom. Cena 2.000 dol. Informacije: Toplak Erika, Ljubljana, Koroška 12. V Framu imajo najboljše telovadno društvo Leta 1952 je dalo uredništvo lista »Ljudska pravica« izdelati umetniški (pokal, s ikaiterim vsako leto ob »Dnevu republike« — 29, novembra — odlikuje najboljše društvo telesnovzgojne organizacije »Partizan«. L. 1932 je ta pokal osvojilo telesnovzgoj-no društvo Narodni dom v Ljubljani, (naslednje leto društvo Zali hrib na Primorskem, leta 1934 pa si je to visoko odlikovanje priborilo drulštvo Fram, VSAK ČETRTI PREBIVALEC JE ČLAN DRUŠTVA Tam ob vznožju masivnega Pohorja leži mala slovenska vas Fram. (Niič posebnega ni v tej vasi, prebivalci se večinoma vozijo na delo v bližnja industrijska središča, predvsem v Maribor. Toda o itej majhni vasici se je v dnevih državnega praznika — 29. novembra — precej govorilo. Kako tudi ne! V Framu je daines najboljše slovensko tedes-no vzgojno društvo, imetnik pokala »Ljudske pravice«, za katerega se je potegovalo nad 200 društev, ki 'vključujejo uad 40 tisoč pripadnikov. Framsko društvo šteje 274 članov, cela vas pa ima okoli 1200 prebivalcev. Torej, skoraj vsak četrti prebivalec je član telesno-vzgojnega društva. Okoli telovadnega doma je živahno poleti in pozimi, v društvu imajo odlične smučarje, telovadce, lahko-atlete in igralce odbojke. Telo- vadci in telovadke iz Frama že več let uspešno .nastopajo celo na državnih prvenstvih organizacije »Partizan«, na katerih so si priborili več prvih mest, leta 1953 celo zastavo maršala Tita. BOJ Z ALKOHOLIZMOM Tisti, ki bi mislil, da je to društvo z lahkoto .prišlo do takšnih uspehov, bi se zelo motil. Zlasti težki časi so bili v .prvih letih po osvoboditvi, ko je povsod primanjkovalo strokovnjakov in vaditeljev, mladina pa se je v teh vinorodnih krajih zelo udajala alkoholizmu. Dolgoletni društveni predsednik Mate Marijan je bili takrat skoraj osamljen in je kar sam vodil vse oddelke. Včasih se je pripetilo, da so prišli 'k telovadbi samo dva aili trije mladinci, drugi so popivali po. /gostilnah. Počasi, prav počasi so pridobivali drugega za drugim v društvo. Fantje so izačeli potovati na tekme v razna oddaljena mesta •— v Zagreb, Sarajevo, Beograd, Skoplje itd., kjer so videli mnogo zanimivega. V njih se je začela buditi zdrava častihlepnost, vedno bolj so se navezovali na društvo in vedno bolj odtujevali gostilnam ter pogubnim vplivom alkohola. Danes je skoraj vsa mladina iz Firama v društvu, v gostilnah mladine ne vidiš več. Eden tistih, ki je bil včasih najbolj nagnjen k pijači, je danes dru- štveni praporščak in eden najboljših in najimarljivejših telovadcev v društvu. Telovadno društvo Fram je danes kot ena sama velika družina, ki uživa polno zaupanje. Na to društvo so .danes ponosni vaščani, na to društvo s ponosom /gledajo- organi ljudske oblasti. Starši radi pošiljajo svoje otroke k telovadbi, ker vedo, da jim bo to koristilo. Vaditelji »Partizana« Fram pa se zanimajo tudi za umski napredek svojih pripadnikov. Old časa do časa stopi ta ali oni vaditelj v šolo ,i,n se pri profesorjih pozanima, kako napredujejo mladi telovadci. Kadair priredi »Partizan« Fram kakšno tekmo ali nastop, takrat se zberejo ljudje iz vse vasi in tudi iiz bližnje okolice. Pozimi prirejajo v domu telovadne akademije, na katerih se zbere toliko gledalcev, da so nagneteni kot sardine v škatli. Poleg doma leži smučarska skakalnica, katero so člani sami zgradili s prostovoljnim delom. Pozimi, ko zapade sneg, se na skakalnici zbirajo najboljši smučarji in se poganjajo čez most skakalnice do 30 m daleč. Takrat .imajo v Framu spet majhen praznik, včasih se zbere na skakalnih tekmah tudi do 1500 vaščanov iz Frama in okolice, ki pridejo občudovat agilne telovadce in smučanje. IŠČEJO SE Frančiška Naglič, rojena 1909 v Zgornji Beli, Predvor, je leta 1923 odšla v ZDA, k svoji materi Ivani Naglič, pozneje poročeni Glaser. Njena mati jo je prepisala na ime Glaser. Mati je kmalu umrla, hčerka pja se je po nekaj letih poročila z Amerikaneem Valterjem Hale, s katerim sta imela sina, ki bi bil danes star okrog 20 let. Zadnjikrat se je javila decembra 1953. Njen zadnji naslov glasi: Frančiška Valter, Payette Idaho, USA. Vse rojake, ki bi kaj vedeli o moji nečakinji, naprošam, naj to sporoče na Slovensko izseljensko matico Ljubljana, Cankarjeva 5, ali njenemu stricu: Naglič Jožetu, Ljubljana, Na Korošici 20. Pripravljeni simo porpvnati vse stroške. Za vsako informacijo bomo zelo hvaležni. Tiska tiskarna >Toneta Tomšiča«, Ljubljana Jjtdusthija usnja ^takiatna »BORIS KIDRIČ« TLogaska (Latina. VRHNIKA Telefon 40, 16 Telegram: IUV proizvaja svetovno znano svinjsko galanterijsko usnje, tapetniško usnje, vse vrste podlog in cepljencev, svinjske in kozje safijane, oblačilno usnje in ovčje ševrete Trgujemo z vsem svetom Preskrbujemo domačo galanterijsko industrijo Proizvajamo: luksuzno brušeno in slikano steklo, belo in v raznih barvah; svinčeno steklo, brušeno in gravirano; razsvetljavno steklo, gladko in dekorirano V v el i k i izbiri nudimo: servise za vino, liker, vodo, kremo, pecivo itd. • razne vaze, žardinjere, pepelnike, pokale, reprezentančna darila z graviranjem po naročilu: vse vrste gostinskega stekla kakor tudi razsvetljavno steklo Naše steklo izvažamo: v Anglijo, Avstralijo, na Malto, v Perzijo, Iran, Paraguay, na Ciper, v Libanon Egipt, Turčijo, Južno Afriko, Združene države Amerike, Kanado, Sirijo, Saudsko Arabijo, Jordanijo in Švico n2usttífa kovinskih iídallkov MARIBOR, Cesta zmage 13 IZDELUJE: železne nepregorne omare in blagajne, ročne kasete in omare za načrte, garderobne iin orodne omarice, orodne kovčke, transportne zaboje in bencinske kante; kontne omarice, pregledne aparate s predali, aparate za knjiženje in vse vrste jahačev; kuhinjske in mesarske nože, nože za salamo in sir, kuhinjske in mesarske sekire, nože za obrtnike, vrtnarje, vse vrste Škarij, žepne in lovske nože ter jedilna pribor; razno okovje iin (galanterijske izdelke, ščitnike za čevlje in podložne ploščice; kuhinjske in decimalne tehtnice ter uteže. Prepričajte se o visoki kvaliteti in solidnih cenah naših izdelkov. :omn\ PUTNIK SLOVENIJA c91 o j a k i, ko prihajate na obisk v staro domovino, se udeležujte naših avtobusnih krožnih po Sloveniji in Jugoslaviji, ki jih prirejamo za vas! LJ U B LJ ANA 'ii. TITOVA 4 JUGOSLAVIJA