Stenografiern zapisnik
desete seje
deželnega zbora kranjskega
v Ljubljani
dne 8. novembra 1889.
Nazoči: Prvosednik: deželni glavar dr. Josip Poklukar. ■— Vladni zastopnik: c. kr. deželni predsednik baron Andrej Winkler. — Vsi članovi razun: ekscelenca knezoškof dr. Jakob Mi s si a, Peter Grasselli,—Zapisnikar: deželni tajnik Josip Pfeifer.
Dnevni red:
1.	Branje zapisnika IX. deželno-zborske seje dne 8. novembra 1889.
2.	Naznanila deželno-zborovega predsedstva.
3.	Priloga 53. Poročilo deželnega odbora glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah.
4.	Priloga 57. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona ob uredbi osobnih in službenih razmer k oboroženi moči spadajočih ljudsko-šolskih učiteljev na kakšni javni ljudski šoli z ozirom na njih dolžnost do djanskega vojaškega ali črnovojniškega službovanja.
5.	Priloga 52. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za
1.	1890. (k prilogi 17.).
6.	Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1888. (k prilogi 30.).
7.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji vasi Doberniče, Preska, Artmanja vas, Gorenja vas in Vrbovec, da se pošlje tehnik v preiskovanje uzrokov ondotnim povodnjam.
8.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji podobčin Šent Vid in Lozice za brezplačno podelitev ameriških trtnih rezanic.
9.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o § 9., marg. št. 8. letnega poročila glede Holzapllove ustanove za gluhoneme.
10.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Črni Vrh glede podpore za cestne namene (k prilogi 42.).
11.	Ustno poročilo finančnega odseka o cesti čez Lužarje (k prilogi 48.).
12.	Ustno poročilo finančnega odseka o zgradbi deželnobranske vojašnice v Ljubljani (k prilogi 54.).
13.	Ustno poročilo finančnega odseka, kako jo preskrbeti za gradnjo lokalne železnice «Ljubljana-Kamnik» dovoljeni donesek (k prilogi 55.).
der zehnten Sitzung
des krami schon Landtages
zu Laibach
am 8. "gflonemBer 1889.
Anwesende: Vorsitzender: Landeshauptmann Dr. Josef Poklukar. — Vertreter der k. k. Regierung: Landespräsident Andreas Baron Winkler. — Sämmtliche Mitglieder mit Ausnahme von: Seine Excellenz Fürstbischof Dr. Jakob Missia, Peter Grasselli. — Schriftführer: Landschaftssecretür Josef Pfeifer.
Tagesordnung:
1.	Lesung des Protokolles der IX. Landtagssitzung vom 8. November 1889.'
2.	Mittheilungen des Landtagspräsidiums.
3.	Beilage 53. Bericht des Landcsansschusses betreffend die Regelung der Lehrergehalte an den öffentlichen Volksschulen.
4.	Beilage 57. Bericht des Landesausschusses mit Vorlage des Gesetzentwurfes betreffend die Regelung der Personal- und Dienstverhältnisse der der bewaffneten Macht angehörigen Lehrpersonen an einer öffentlichen Volksschule mit Bezug auf deren Verpflichtung zur activen Militär- oder Landsturmdienstleistnng.
5.	Beilage 52. Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschnle in Stauden pro 1890 (zur Beilage 17).
6.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechnungsabschluss des Landesanlehensfondes pro 1888 (zur Beilage 30).
7.	Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Pelitian der Ortschaften Döbernik, Preska, Hartmannsdorf, Oberdorf und Verbouz um Abordnung eines Technikers zur Erhebung der Ueberschwemmnngsursachen.
8.	Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Untergemeinden St. Veit und Lozice um unentgeltliche Ueberlassung amerikanischer Schnitt-rcben.
9.	Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über § 9, Marg. - Nr. 8 des Rechenschaftsberichtes betreffend die Holzapfelsche Taubstunimenstiftung.
10.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses in Betreff der Bitte der Genteinde Schwarzenberg um Gewährung einer Unterstützung für Straßenzwecke (zur Beilage 42).
11.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses in Angelegenheit der Luzarje-Bergstraße (zur Beilage 48).
12.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend den Bau einer Landwehrkaserne in Laibach (zur Beilage 54).
13.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Beschaffung des für den Bau der Localbahn Laibach-Stein bewilligten Beitrages (zur Beilage 55).
188
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung am 8. November 1889.
14.	Ustno porodilo finančnega odseka o prošnji občine in krajevnega šolskega sveta na Dobrovi za podaljšanje počitnic,
15.	Ustno poročilo finančnega odseka o podpori za zgradbo šole pri Sv. Trojici v okraji Logaškem.
16.	Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Loški Potok za uvrstitev Loškopotoške ceste med deželne ceste in za podporo.
17.	Ustno poročilo finančnega odseka o troških za nadomesto-vanje učiteljev, kateri bodo obiskali petmesečni tečaj na c. kr. državni obrtni šoli v Gradci.
18.	Ustno poročilo gospodarskega odseka o § 6. letnega poročila «Občila».
19.	Ustno poročilo upravnega odseka zaradi uvrstitve iz Pre loga čez Domžale v Rodico k državni cesti držeče občinske ceste med okrajne ceste.
20.	Ustno poročilo upravno - gospodarskega odseka o prošnji občine Toplice, da se izpelje deželna cesta čez zdravišče Topliško.
21.	Ustno poročilo upravno - gospodarskega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora v Velikih Lašičah, da se sprejme okrajna cesta Velike Lašiče-Bloke mej deželne ceste.
14.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Gesuch der Gemeinde und des Ortsschulrathes in Dobrova um Verlängerung der Ferien.
15.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die @ub^ vention für den Schnlhausbau zu heil. Dreifaltigkeit irrt Bezirke Loitsch.
16.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Gesuch der Gemeinde Laserbach um Einreihung der Laserbacher Straße unter die Landesstraßen und um Subvention.
17.	Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Kosten für die Supplirung der in den fünfmonatlichen Curs an der k. k. Staatsgewerbeschule in Graz zu entsendenden Lehrer.
18.	Mündlicher Bericht des Verwaltungsausschusses über § 6 des Rechenschaftsberichtes «Communicationsmittel.»
19.	Mündlicher Bericht des Berwaltnngsausschusses wegen Kate-gosirung der von Prelog über Domžale nach Rodice zur Reichsstraße führenden Gemeindestraße als Bezirksstraße.
20.	Mündlicher Bericht des Verwnltungsausschusses über die Petition der Geineinde Töplitz um Ausführung einer Landesstraße durch den Badeort Töplitz.
21.	Mündlicher Bericht des Verwaltnngsausschusses über das Einschreiten des Bezirksstraßenansschusscs von Großlaschitz um Ka-tegorisirung der Großlaschitz - Oblaker Bezirksstraße als Landesstraße.
Seja se začne ob 10. uri 30 minut dopoldne.
Zeginn der Sitzung um 10 Uhr 30 Minuten Vormittag.
189
X. seja dne 8. novembra 1889. -Deželni glavar:
Potrjujem sklepčnost slavne zbornice in ot.varjam sejo. Gospoda tajnika naprosim, da prečita zapisnik zadnje seje.
1. Branje zapisnika IX. deželno - zborske seje dne 5. novembra 1889.
1. Lesung des Protokolles der IX. Landtagssitzimg vom 5. November 1889.
(Tajnik Pfeifer bere zapisnik IX. seje v slovenskem jeziku. — Secretär Pfeifer verliest das Protokoll der IX. Sitzung in slovenischer Sprache.)
Deželni glavar:
Želi k ravnokar prečilanemu zapisniku kdo besede? (Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ako ne želi nikdo besede, izrekam, da je zapisnik zadnje seje potrjen.
2, Naznanila deželno - zborskega predsedstva. 2. Mittheilungen des Landtagspräsidinms.
Deželni glavar:
Naznaniti mi je, da mi je došlo pisanje gospoda poslanca Grasselli-ja, da je zaradi bolezni zadržan udeležiti se današnje seje.
Naznaniti mi je dalje, da izročim v imenu deželnega odbora prošnjo županstva v Novem Mestu za ustanovitev deželne bolnice v Novem Mestu za Dolenjsko.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Dalje izročam prošnjo c. kr. deželnega šolskega sveta tukaj, v katerej se prosi za ljudskega učitelja Janeza Debelaka za popolno pokojnino.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Klun izroča prošnjo:
Congregation der Mission des heil. Bincenz von Paul bittet um einen Geldbetrag für die Besorgung des Spitals-Seelsorgedienstcs in Laibach.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec ces.svetnik Murnik izroča prošnjo glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani za podporo za prirejitev kranjskega oddelka na kmetijski in gozdarski razstavi na Dunaji 1 1890.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Der Herr Abgeordnete Dr. Schaffer überreicht die Petition des Vereines des Elisabeth-Kinderspitales in
— X. Sitzung ant 8. November 1889.
Laibach um Bewilligung eines Beitrages zur Anschaffung der inneren Einrichtung des neuen Spitalsgebäudes.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Pfeifer izroča sledeči prošnji:
Županstvo v Krškem prosi podpore po toči poškodovanim prebivalcem.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Dr. Friedrich Prischh Advoeat in Wels, bittet um Empfehlung seines Handbuches für die Gemeinde-Vermittlungsämter: '-Der österreichische Friedensrichter» an die Gemeinden des Landes.
(Izroči se upravnemu odseku. —Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
Gospod poslanec Hribar izroča prošnjo Helene čuk, učiteljske udove v Plešcih, za podaljšanje podpore za uzgojitev otrok.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanzausschüsse zugewiesen.)
Gospod poslanec Povše izroča prošnjo občine Ježica za hitro pomoč, da se po Savi poškodovane škarpe ob bregu v tej vasi popravijo.
Poslanec Povše:
Prosim, gospod deželni glavar, da slavni deželni zbor temu pritrdi, da se ta prošnja prebere.
Deželni glavar:
Gospoda tajnika naprosim, da prebere to prošnjo.
Tajnik Pfeifer
(bere — liest):
«Veleslavni deželni zbor!
Najprvo se udano podpisano županstvo prav toplo zahvaljuje veleslavnemu deželnemu zboru, da je naši občini storil toliko dobroto, da je pri visoki c. kr. deželni vladi izprosil državne pomoči, da se je napravila škarpa ob našem bregu ter da je visoki zbor tudi izdatni znesek v to svrho podelil.
Žalibog, so ponovljene letošnje povodnji koj pri po-četku škarpe, potem tikoma pod bregom vasi kar pod hišo Klemenovo in hišo Dovčevo, potem proti senožeti Bolkovi, škarpo deloma podrle, deloma izprale in kamenje in deloma do fašin poškodovale. Ker je največja nevarnost, da ponovljene hude vode ne predrö škarpe pod vasjo, zato ponižno prosimo hitre pomoči, da se dosedaj še ne velike oškodbe škarp hitro zadelajo in s tem odstrani velika nevarnost.
Kakor vse kaže, bati se je, da bo voda vzela nov tok in da celo prišla s časom za škarpo speljano pod Tomačevem, zato bi bilo v veliko dobroto, da bi se škarpa pod Štožicami toliko zdaljšala, da bi bila zvezana s škarpo pod Tomačevem.
Tako bi bila škarpa res v veliko pomoč našim vasem, ki so že toliko rodovitnega sveta izgubile in
190
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung am 8. November 1889.
ker je pri zadnji veliki vodi Sava tudi pod Stožicami j pobrala fašine in kamen ter že rupo natrgala, raz-videti more visoki deželni zbor naše razmere, ki nas silijo, da iščemo in prosimo pomoči ter upamo, da bo velesiavni deželni zbor tudi letos na našo prošnjo se milostno oziral.
Županstvo občine Ježica v St.ožicah, dne 2. novembra 1889.
Anton Bolko, župan.»
Poslanec Povše:
Zapopadek te prošnje, visoki zbor, pač dokazuje, da sem kot poročevalec o marg. št. 5., § 3. letnega poročila po nalogu čestitega upravnega odseka tako poročal, kakor sem bil informiran in sem sam videl. To prosim visoki zbor in ob enem visokorodnega gospoda deželnega predsednika sprejeti blagovoljno na znanje.
Deželni glavar:
Predlagam, da se prošnja izroči upravnemu odseku.
Poslanec Povše:
Prosim besede! Ker je visoki zbor dne 30. oktobra t. I. k marg. št. 5., § 3. letnega poročila tudi sprejel posebno resolucijo, ki se je glasila na to, da se to vse odda deželnemu odboru, predlagam, naj se prošnja naravnost deželnemu odboru izroči.
Deželni glavar:
Ali je kaj formalnega ugovora zoper ta nasvet?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker ni ugovora, izrekam, da je visoki zbor s tem sporazumljen in zadovoljen s tem, da se ta prošnja naravnost izroči deželnemu odboru v primerno rešitev.
Ravnokar se mi je naznanilo, da se je odsek za deželno zastavno banko, ki je bil v zadnji seji izvoljen, konstituiral in da se je izvolil načelnikom gospod poslanec Detela, namestnikom pa gospod poslanec ekscelenca baron Schwegel.
Prosim to na znanje vzeti.
Dalje mi je naznaniti, da se je med tem časom gospodom poslancem razdelila novo došla priloga, in sicer priloga 56., to je:
Poročilo deželnega odbora o prošnji občin Sv. Jošt, Horjul in Trata, da bi se občinski pot, ki se začenja pri okrajni cesti v Vrzdencu ter drži čez ozemlje navedenih občin, uvrstil med okrajne ceste. — Bericht des Landesausschusses über die Bitte der Gemeinden St. Jobst, Horjul und Trata wegen Einreihung des in Schönbrunn an die Bezirksstraße aitbindenden, in seinem Verfolge das Gebiet der obigen Gemeinden durchziehenden Gemeindewege in die Kategorie der Bezirksstraßen.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Ver-waltnngsausschusse zugewiesen.)
Prestopimo k dnevnemu redu, in sicer k točki 3., to je:
3.	Priloga 53. Poročilo deželnega odbora glede uravnave učiteljskih plač po javnih ljudskih šolah.
3. Beilage 53. Bericht des Landesallsschusses betreffend die Regelung der Lehrergehalte an den öffentlichen Volksschulen.
(Izroči se finančnemu odseku. — Wird dem Finanz-Ausschusse zugewiesen.)
4.	Priloga 57. Poročilo deželnega odbora, s katerim se predloži načrt zakona ob uredbi osobnih in službenih razmer k oboroženi moči spadajočih ljudsko - šolskih učiteljev na kakšni javni šoli z ozirom na njih dolžnost do djanskega vojaškega ali crnovoj-niškega službovanja.
4. Beilage 57. Bericht des Landesausschnsses mit Vorlage des Gesetzentwurfes betreffend die Regelung der Personal- und Dienstverhältnisse der der bewaffneten Macht augehörigen Lehrpersonen an einer öffentlichen Volksschule mit Bezug ans deren Verpflichtung zur activen Militär- oder Landsturm-dienstleistung.
(Izroči se upravnemu odseku. — Wird dem Verwaltungsausschusse zugewiesen.)
5. točka dnevnega reda je priloga 52, in prosim gospoda poročevalca, da prične razpravo.
5. Priloga 52. Poročilo finančnega odseka o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1890 (k prilogi 17.).
5.	Beilage 52. Bericht des Finanzausschusses über den Voranschlag der Landes-Wein-, Obst- und Ackerbauschnle in Standen pro 1890 (zur Beilage 17).
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! V imenu upravnega odseka poročati mi je o proračunu deželne vinarske, sadjarske in poljedelske šole na Grmu za 1. 1890., to je priloga 52. Ker proračun, katerega nam podaja deželni odbor v prilogi 17., ne ustreza glede svoje oblike sklepu visokega zbora z dne 16. decembra 1887, pre-naredil se je ta proračun, kakor je razvideti iz priloge št. 52. Ločili so se namreč računi šole in gospodarstva v smislu rečenega sklepa slavnega deželnega zbora. Zaradi boljše preglednosii pridejale so se
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung am 8. November 1889.
191
tudi številke proračuna za tekoče leto in dejanskega uspeha za leto 1888. Pred no preidem k posameznim točkam tega proračuna, dovoljujem si nekoliko splošnih opazek. Da tudi letos proračun ni tako povoljen, kakor bi bilo želeti, krivo temu je, da je bil grad na Grmu, katerega je dežela kupila, poprej v jako slabem stanji in da je bil prostor okolo gradu prav za prav gmajna. Sedaj so tam lepi nasadi, grad je popravljen, do treh četrtink ponovljen. Trije deli strehe so popolnoma novi, okna so nova, posamezne šolske sobe, stanovanje učiteljev so popravljene, tlak v teh sobah, peči, vse to je novo, tudi lepo obzidje na vrtu; dalje se nahaja ob gradu mnogo nasadov, kakor je razvide!i iz načrta, ki se je razdelil častitim gospodom poslancem. Posestvo Grmsko, katero je arondi-rano in meri okroglo 94 oralov, slane 36.679 gold. 68 kr. z vinogradi vred, ki so se pozneje kupili. Kar je dežela pozneje za adapcije izdala, znaša 17.564 gold., tako, da je koncem leta 1888. stalo vse posestvo 54.543 gold. 68 kr. Ako se uvažuje, da je država pripomogla z zneskom 25.000 gold., stane to posestvo koncem preteklega leta samo 31.243 gold. 68 kr. Ako bi se še to v poštev vzelo, kar se je do danes izdalo, se poprek lahko vzame, da stane vse skupaj danes deželo 35.000 gold. To ni veliko, ako se uvažuje, kako ugodno lego ima posestvo in da meri 94 oralov. Po teh splošnih opazkah preidem k proračunu.
V rubriki I. «Plače» stavile so se iste številke kakor prejšnje leto, to je plača za vodjo 1200 gold., za pristava 800 gold., za tretjega učitelja 600 gold.
II.	«Osobne doklade in petletnice» znašajo, in sicer osobna doklada za vodjo 200 gold., tri petletnice 300 gold.
III.	«Nagrade» (bere svote rubrike III., 1—7. •— liest die Summen aus der Rubrik III.. 1—7).
IV.	«Ustanove» znašajo 1200 gold. Tu bi omenil, da bi se pravilno pri ustanovah stavila tudi potrebščina za vzdrževanje učencev štipendistov in plaču-jočih in da bi se potem tudi med dohodke ustavila primerna svola, potem bi bilo razvideti, koliko stane vzdrževanje in koliko se je skupno za učence prihranilo.
V.	«Vzdrževanje poslopij in poprave» 1000 gold. V tej točki je nastavil deželni odbor 2500 gold, glede šole in gospodarstva. Ta številka se je torej spremenila, in sicer se je vzelo, da bode letos pri šoli potrebna poprava strehe na južnem traktu, potem naprava tlaka v šolski obednici in še nekaterih oken v novi spalnici in da bode to stalo okroglo 1000 gold.
Pod B. «Gospodarstvo» pa se je postavilo za vzdrževanje poslopij 2000 gold., in sicer za tlak v vinski kleti z opeko, za tlak v volovskem hlevu in v krmilnici, za streho nad kolovratom in na mlatilnici, za ometanje in pobeljen je gradu, za cvethčnik, predelanje svinjaka in posipanje potov pri nasadih. Troski teh naprav so se proračunih na 2000 gold, in so se postavili med troške za gospodarstvo. Pri rubriki V. moram omeniti, da je v proračunu za leto 1889. stavljen po pomoti znesek 2100 gold., kakor je bil pričetkoma v proračunu stavljen, da pa je visoki zbor v seji 29. septembra 1888 to svoto zvišal na 3000 gold.
VI.	«Potni troški in dnevščine» znašajo za izlete učencev na druge gospodarske šole, zlasti v Maribor in Križevec 250 gold., mimo 200 gold, za tekoče leto.
VII.	«Režijni troški» (bere svote rubrike VII. a — liest die Summen der Rubrik VII. a).
VIII.	«Različni troški» za inserate, tiskovine, poštnino in knjigovezne trošite postavil je deželni odbor 100 gold., finančni odsek pa je razdelil (roške primerno na šolo in gospodarstvo in stavil v proračun za šolo 100 gold.
Skupna potrebščina za šolo znaša torej 6650 gold, mimo 8550 gold., proračunjenih za tekoče leto.
Pri zakladi imamo pod I. «Doneski»: 1.) državno subvencijo v znesku 2400 gold., 2.) državno subvencijo za učiteljski kurz 400 gold., 3.) donesek deželno-k ul turnega zaklada 2400 gold.; in pod II. «Različni dohodki» imamo šolnino in druge slučajne dohodke 150 gold. V zadnji rubriki nahajamo kot dejanski uspeh za leto 1888. 773 gold. 79 kr. V tem znesku je zapopadena šolnina 150 gold, in 623 gold. 79 kr., ki so se prihranili pri kuhinji, in sicer ne samo za učence, ampak tudi za drugo osebje, kateremu se je dajala hrana.
Skupna zaklada znaša torej 5350 gold., in sicer znašajo redni dohodki 4950 gold, in izvanredni 400 gold. V primeri zaklade s skupno potrebščino v znesku 6650 gold., kaže se torej primanjkljaj 1300 gold.
Preidem torej k troskom gospodarstva, I. «Troški». Plačilo za opravnika 360 gold., za vrlarja 360 gold., za vinogradnika — po 50 kr. na dan — 183 gold.
II.	«Vzdrževanje poslopij». Za adapt! ran j e in poprave poslopij je ustavljenih 2000 gold, in za zavarovanje proti ognju 9 gold.
III.	«Davki in doklade» znašajo 350 gold.
IV.	«Režijni troški» : za nove nasade 450 gold,, za tekoče gospodarske troške 2000 gold. To so troški za mezde poslov, katere proračunja vodstvo na 1000gold.. in troški za delavce in druge slučajnosti.
V.	«Različni troški» znašajo, in sicer za inserate, tiskovine, poštnine itd. 100 gold., za nakup živine pa ni nastavljena nobena številka.
Kar se tiče zaklade, proračunjeni so skupni dohodki posestev na 3300 gold., to je za prirejilo, pri živini, za mleko in kar se poljskih pridelkov proda.
Leta 1888. se je dobilo 3165 gold. 06 kr., ker se je pa zdaj posestvo precej zboljšalo, računa se na višjo svoto. Skupna zaklada znaša 3300 gold., mimo 3250 gold, za tekoče leto in v primeri s skupno potrebščino 5962 gold, kaže se primanjkljaj 2662 gold, in prištevši nepokrito potrebščino za šolo v znesku 1300 gold., zviša se primanjkljaj na 3962 gold. Za tekoče leto proračunjeni primanjkljaj znaša 4178 gold, in ne 3278 gold., kakor je tiskano v prilogi 52., in sicer zaradi prej omenjene pomote v rubriki V. potrebščine za šolo. Letošnji proračun je za 216 gold, ugodnejši poleg lanskega, in v imenu odseka stavljam torej predlog:
«Slavni deželni zbor naj proračun za leto 1890. odobri.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
192
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung mn 8. November 1889.
6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1888. (k prilogi 30.).
ti. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über den Rechmmgsabschlnss des Landesanlehcnsfondes pro 1888 (zur Beilage 30).
Poročevalec Gorup:
Slavni deželni zbor! V imenu finančnega odseka imam poročati o računskem sklepu deželnega posojilnega zaklada za leto 1888. Ker se niso plačila unionbanke» leta 1888. do 25. decembra popolnoma dovršila, kakor je bilo omenjeno, je ves ta računski sklep le nekako provizoričen, in popolnoma se bode videlo šele koncem tega leta, koliko je unionbanka poplačala, ker so bila nekatera plačila dovršena šele 1. januvarija in je zadnji saldo šele 9. januvarija, tako, da je v računskem sklepu za leto 1888 v prihodkih nastavljenega za prejete zemljiško-odvezne obligacije in povračila obresti le 1,078.412 gold. 90 kr. in še drugih 10.000 gold., ki so tukaj imenovani: «Dotacija od unionbanke»; to pa ni dotacija, ampak predplačilo, katero je dala unionbanka.
Pri računu troskov ni nič posebnega omeniti.
Skupni dohodki znašajo 1,165.919 gold. 90 kr. Dotacija zemljiško-odveznega zaklada znaša 972.539 gold. 93 kr. Troski konvertovanja znašajo 51.426 gold. 70' „ kr. in prištevši zastanek koncem leta 1888. 1814 gold. 78 kr., vsega skupaj 53.241 gold. 48 % kr.. to je, kakor je že spredej opaženo v prilogi deželnega odbora, saldo države 50.525 gold. 16 ‘/2 kr., in drugo so tiskarski in drugi mali troški. Potem so še 4°/„ obresti od prejetih predplačil 429 gold. Prehajalni troški znašajo skupaj 77 500 gold, in obe rubriki skupaj 1,103.710 gold. 41^2 kr. Končni ostanek v gotovini znaša 60.024 gold. 26 'l„ kr. in glavna svota torej 1,143.919 gold. 90 kr
Pri izkazu imovine so zastanki 22.000 gold.; 4% obveznice deželnega posojila 150.000 gold., končni ostanek v gotovini 60.024 gold. 26 */„ kr., skupaj 232.024 gold. 26*/* kr-
Dolgovi znašajo : končni redni zastanki 1814 gold. 78 kr., končni prehajalni zastanki 18.000 gold.; skupna svota 4% obveznic deželnega posojila 4,000.000 gold.
Skupna svota vseh dolgov znaša 4,019.814 gold. 78 kr. in v primeri s skupno imovino z 232.024 gold. 26'/2 kr., kaže se čisti dolg 3,787.790 gold. 51‘/a kr. To pa in prav, ampak samo provizorična vpisava v knjigo. Prav za prav bi imelo biti, kakor deželno knjigovodstvo samo razjasnjuje, malo drugače, ker je Dunajska unionbanka mesto do najdlje 25. decembra 1888 prevzela vse obligacije posojilnega zaklada šele 1. januvarija t. 1. Predrugači se pa faktično stanje posojilnega zaklada in je prišteti: pri aktivah: Zaloga pri unionbanki za 1,450.000 gold, obligacij po kurzu 95.50 — 1,384.750 gold. — zaloga obligacij v bla-gajnici 1.277.400 gold, po 95.50 — 1,219.917 gold. — skupaj torej 2,604.667 gold. Temu je prišteli imovina, izkazana v poročilu deželnega odbora z 232.024 gold.
26‘/s kr., kar znaša skupaj 2,836.691 gold. 26 ‘/2 kr. Odbiti od tega zneska pa je kot pasivum kurzna diferenca pri obligacijah 150.000 gold., katere si je pridržala dežela, za 4 ‘/2 °/0, 10 je 6750 gold., kar znaša potem 2,829.941 gold. 26 ‘/,2 kr. Ako se primerja ta aktiva s pasivo v znesku 4,019.814 gold. 78 kr., se kaže koncem leta 1888. čisti dolg dežele le v znesku 1,189.873 gold. 51 */* kr.
V imenu finančnega odseka predlagam, da se računski sklep deželnega posojilnega zaklada za 1. 1888. odobri.
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
7. Ustno poročilo npravno-gospodarskega odseka o prošnji vasi Doberniče, Preska, Artmanja vas, Gorenja vas in Verbovc, da se pošlje tehnik v preiskovanje uzrokov ondotnim povodnjam.
7. Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Ortschaften Döberuik, Preska, Hartmannsdorf, Oberdorf und Berbouz um Abordnung eines Technikers zur Erhebung der Ueberschwemmungs-nrsachen.
Poročevalec Povše:
Visoki deželni zbor! Posestniki v vaseh Doberniče, Preska, Artmanja vas, Gorenja vas in Verbovc, in pa Korita pri Žužemperku podali so prošnjo, v kateri navajajo, koliko imajo trpeti po periodičnih povodnjih. Vode, prihajajoče iz žrela na podnožji hriba, jim pokončavajo vse pridelke na njivah, katere štejejo med najboljše vsega zemljišča, deloma tudi poškodujejo zemljo, vsajeno žito, pa tudi okrajno cesto za več dni nemogoče storijo za komunikacijo. Ker je upravni odsek imel priliko, slišati poročilo o povoljnem uspehu preiskavanja ravno takih otlin, meni, da bi bilo umestno, ako nasvetuje visokemu zboru, naj naš deželni odbor poskuša po svojem hidrotehniki! poizvedeti, ne bi bilo mogoče te vode po najkrajši poti in z malimi troški odpeljati in tako vedno preteči povodnji odpomoči.
Zato predlagam v imenu upravnega odseka :
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Naroča se deželnemu odboru, da se v prošnji nevedeni uzroki povodnjim preiščejo in izdela načrt, po katerem bi se dalo temu odpomoči.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte ange-nonunen.)
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung mit 8. November 1889.
193
8. Ustno poročilo npravno-gospodarskega odseka o prošnji podobcin Šent Vid in Lozice za brezplačno podelitev ameriških trtnih rezanic.
8. Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über die Petition der Untergcineindcu St. Beit und Lozice mit nueut-gctliche Ncberlassnug amerikanischer Schnittreben.
Poročevalec Povše:
Slavni zbor! Tudi o tej prošnji bode mi mogoče v imenu upravnega odseka kratko poročali, kajti visoki zbor je že sprejel sklep, v katerem je naročil deželnemu odboru, da se pri razdelitvi ameriških trt ozira kolikor mogoče na vse prosilce Vipavske in Dolenjske. Toliko bolj je treba to prošnjo priporočati deželnemu odboru v primerno rešitev, ker vzlic temu, da se je visoki zbor že ponovljeno obrnil do visokega ministerstva s prošnjo, da bi visokoislo dovolilo brezplačno deliti ameriške trte našim osiromašenim vinogradnikom, ki so po trtni uši v toliko nadlogo prišli, ali jim vsaj ceno znižati, žalibog neuspešno. C. kr. okrajno glavarstvo je ravno te dni v Ljubljanskem uradnem listu razglasilo prodajanje ameriških trt in navaja, koliko jih bode na razpolaganje, pa cena ostaje vedno še tista, o kateri se je slavni deželni zbor že tolikokrat zrekel, da je primerno previsoka. Za izkoreninjene trte znaša 10 gold., za rezanice 6 gold.
Na podlagi navedenih razlogov predlaga finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Naroča se deželnemu odboru, da se pri razdelitvi ameriških trt primerno ozira na prošnjo podobčin Lozice in Št. Vid na Vipavskem.
Ob enem izreka deželni zbor svoje obžalovanje, da visoko ministerstvo vzlic prošnji deželnega zbora ostaje pri tako visoki ceni za trte ameriške.»
Poslanec dr. Vošnjak:
Deželni zbor se je s tem vprašanjem že večkrat bavil in vselej se je bilo med sklepi tudi naročilo deželnemu odboru, da prosi poljedelsko ministerstvo, da bi vender ceno za ameriške trte znatno znižalo in da bi jih revnim vinogradnikom dajalo tudi brezplačno. Tudi lani je bilo skleneno od visokega zbora, naj se naprosi poljedelsko ministerstvo, oddajati ameriške trte brezplačno ali vsaj po kolikor mogoče nizlcej ceni. Deželni odbor je naprosil ministerstvo, naj ustreže temu sklepu.
Odgovor je došel od vlade, da se bode cena nekoliko znižala, pa ostala je še zmirom previsoka. Brezplačno pa vlada trt. noče dajati, ker se. boji, da bi lastniki vinogradov jih poleni preobilo zahtevali in morda celo zametavali.
Mislim, da je taka bojazen neutemeljena. Nobeden vinogradnik ne bode več trt zahteval, kakor ima zemljišča pripravljenega, da bi jih zasadil, in gotovo ne
bode Irt zahteval, da bi jih poleni zavrgel. Vsak vinogradnik ima veliko dela, da pripravlja in prekopava zemljo za nov vinograd, na katerem bode sadil ameriške trte, in vsak bode znal, koliko jih polrebuje, ter ne bo trt zahteval brez potrebe in ravnal ž njimi potratno. Poljedelsko ministerstvo pa noče brezplačno dajati trt, kar kaže tudi letošnje poročilo deželnega odbora, v katerem je povedano, da država iz trtnice v Kostanjevici 72.000 rezanic ni mogla oddati od 172.000, ki jih je imela pripravljene. Blizu polovica jih je preostaja!a, in teh vlada sama v trtnici ni mogla porabiti. Ko bi jih bila dala posestnikom zastonj, bi bilo sedaj po Dolenjskem zasajenih že veliko več ameriških trt. Potem, ko je dotično okrajno glavarstvo videlo, da jih ne more za plačilo po 6 gold, oddati, bila je res cena na 3 gold, znižana, pa prepozno šele koncem marca in meseca aprila, ko ni več mogoče novega vinograda napraviti. Dela, to je rigolanje, vrše se jeseni in po zimi, ali pa pomladi. Država bi lahko pomagala mnogim vinogradnikom, ko bi bila dala v pravem času onih 72.000 trt zastonj. Kar se tiče trt, ki jih je dala za 6 gold., so jih mnogo naročili v Vipavskem okraji, pa žalibog so bile trte prav slabe; polovica jih ni odgnala in vsled tega jih noben vinogradnik ne bode hotel več kupovati, ker ga niso stale le 6 gold., ampak tiste, ki so gnale, 15—20 gold., silno visoka cena; ki niso bile ukoreninjene trte, ampak rezanice. Jaz se čudim trmoglavosti tistih organov, ki imajo odločilno besedo, da raje puste trte segniti, nego da bi jih zastonj dali revnim vinogradnikom, in se strinjam popolnoma s predlogi upravnega odseka, da se graja tako postopanje. Kaj se je že govorilo o lej stvari v deželni komisiji in na Dunaji v državni komisiji, pa zaman. Upam, da morebiti ta sklep slavnega zbora vender kaj pomaga.
Poslanec Lavrenčič:
Ne bodem na drobno razkladal te stvari, ker je že gospod predgovornik dr. Vošnjak reč dobro razjasnil in povedal, kaj se je zgodilo z rezanicami v Kostanjeviški trtnici. Poudarjal bi le in obžaloval, da visoko poljedelsko ministerstvo še ni prišlo do prepričanja, da bi se brezplačno ali vsaj za majhno svolo dajale rezanice, posebno dandanes, ko je zraven trtne uši še nastala strupena rosa (peronospera), ki splošno pokončuje vinograde po vsej deželi, na Vipavskem in na Dolenjskem. Tudi jaz toplo priporočam, da bi slavni zbor na to delal, da bi visoka vlada dajala zastonj trte tem ubogim siromakom, ki so po pero-nosperi že tako težko poškodovani, da ne morejo na to misliti, kupiti si ameriških trt in še ne vedd, kako jim bode mogoče davke plačati, ako se ne bo na to gledalo, jim pomagati na kak drug način.
Poslanec Pfeifer:
K temu, kar so gospodje predgovorniki povedali, bi še par besed pristavil. Po mojem mnenji res ni dostojno, da država najrevnejšim posestnikom, katerim je nesreča vzela edini vir dohodkov, le po tako visoki ceni daje sredstva, da svoje opustošene vino-
194
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung am 8. November 1889.
grade v tisti stan spravljajo, da zopet kaj donašajo, in ni dostojno, da se ob troskih najrevnejših ljudi obo-gatuje. Ako ima država radodarno roko takrat, kadar j ude nesreča zadene, je opra vičeno, da tudi ne pozabi revnih krščanskih vinogradnikov, ki so po nesreči zgubili vse svoje imetje.
Poročevalec Povše:
Gospodje zastopniki Dolenjskih in Vipavskih vino-gradnih krajev so dovolj svoje stališče pojasnili, in v visokem deželnem zboru je bilo vprašanje trtne uši že obširno razpravljano. Za sedaj bi le pride.jal, da je tudi v interesu državne uprave, da se vinogradi kolikor mogoče hitro zasade, kajti od nič se ne morejo davki pob erati (klici na levi: — Rufe links: Dobro! Dobro 1) ako se pa vinogradniki hitro podpirajo, hitro zasade novi vinogradi, ubornega brezupnega vinogradnika s tem podpiramo, da ne bode obupal. Kdor ni videl, kako se vinogradi obdelujejo, kako delajo in delajo vinogradniki in se pote v pomladanskem solnci, nima pojma, kaj se to pravi, in zato delajmo na to, da tem siromakom visoka vlada toliko pripomore, da jim potrebne sadike zastonj daje, vsaj bode imela te troske v obilni meri povrnene, kajti v malo letih bomo imeli zopet vinograde, ki bodo dajali visok davek.
Deželni glavar:
Prestopimo na glasovanje, in prosim gospode, ki prit rde predlogu upravnega odseka, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
Prestopimo k 9. točki dnevnega reda, to je:
9. Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o § 9., marg. št. 8. letnega poročila glede Holzapilove ustanove za gluhoneme.
9. Mündlicher Bericht des Verwaltungs- und volkswirtschaftlichen Ausschusses über § !), Marg.-Nr. 8 des Rechenschaftsberichtes betreffend die Holzapfel'sche Taubstuimnenftistung.
Poročevalec Kersnik:
Vprašanje Holzapilove ustanove vleče se že skozi 3, oziroma 4 zasedanja visokega zbora. Vsa zadeva leži takorekoč tako jasno pred nami, da mi nikakor ni treba ponavljati in reasumirati onih obširnih obravnav, ampak samo poudarjam, da se mi vidi stvar tako jasna, da tudi upravni odsek ni mogel drugače, nego postaviti se na stališče, katero je zavzemal visoki zbor glede tega vprašanja, in ki je popolnem utemeljeno po njegovi misli tudi v pravnem vprašanji; kajti jedro vsega vprašanja Holzapilove ustanove leži le v tolmačenji Holzapflovega testamenta.
Tukaj bi moral, kakor se je že enkrat od strani visoke vlade v deželnem zboru poudarjalo, zadnjo besedo govoriti redni sodnik, toda v očigled na razmerje števila prebivalcev nasproti gluhonemim tega upravni odsek sedaj še ni mogel nasvetovati. On je edino le postavil se na stališče, katero je zavzemal visoki zbor ves čas, dokler je obravnaval to vprašanje in katero mu je narekovano iz nekega višjega humanitarnega ozira, kateri se ne sme in ne more oklepati tesne besedne interpretacije.
Iz teh razlogov predlaga finančni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Letno poročilo deželnega odbora, in sicer ustanove § 9., marg. št. 8., jemlje se na znanje.
Ob enem pa se deželnemu odboru naroča, stopiti s c. kr. deželno vlado glede Holzapilove ustanove vnovič v dogovor v smislu deželnozborskih sklepov iz XIV. seje dne 17. januvarija 1888, oziroma XIV. seje 21. januvarija 1887., in IV. seje dne 21. septembra 1888., ter poročati ob uspehu v prihodnjem zasedanji.»
Upravni odsek pa pri tem izrečno naglasa, naj bi se vse te obravnave vršile tudi z ozirom na akcijo, katero je pričela učna uprava letos glede pouka gluhonemih in slepih otrok, oziroma na že obravnavano vladno predlogo št. 31.
Poslanec Pfeifer:
Prav obžalujem z človekoljubnega stališča, da se Holzapflova ustanova ne tolmači tako, kakor bi se morala z ozirom na blago voljo ustanovnika, ki je hotel pomagati nesrečnim gluhonemim. Naučno ministerstvo je tolmačilo to ustanovo tako, da je treba zidati zavod za gluhoneme, deželni zbor pa zavzema stališče, da bi se iz te ustanove že sedaj, ko še ni Židan lak zavdd, dajale podpore takemu zavodu, v katerem se domači gluhonemi vzgojujejo. Tak zavod se nahaja v Šmihelu pri Novem Mestu; če bi se temu zavodu naklonila primerna podpora iz Holzapilove ustanove za vsakega gluhonemega, ki se tam vzgoja, bi to gotovo ugajalo preblagemu namenu ustanovnika, in ustanovnih sam, če bi videl danes to človekoljubno postopanje, bi z veseljem to odobraval.
Pri vsem je vender glavna stvar, da se ubogim gluhonemim pomaga, to hoče deželni zbor tudi doseči s svojimi predlogi, katerim tudi jaz dobre volje pristopim.
Ako se torej pomisli, kako blagodušno je skrbel ustanovnik za en del človeštva, kateri je posebnega pomilovanja vreden, in da se blagi ustanovnik gotovo ni nadejal, da se bode njegova volja tako tesno-srčno tolmačila, dozdeva se mi prava ironija, da ne rečem, da se hoče naučno ministerstvo norčevati, če iz bogate ustanove enkrat za vselej privoli bornih 200 gold, podpore Šmihelskemu zavodu.
Če naučno ministerstvo dostavlja pri tej dovolitvi, dajeta dovolitev« brez prejudica», je ta dostavek po mojem m njen ji nesmisel, ker menim, da, če se sme nasproti ustanovnikovi volji, kakor jo tesnosrčno ministerstvo tolmači, dovoliti 200 gold., tudi ne more zadržka biti,
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sil!Ulic, mu 8. November 1889.
195
privolili višjo svolo, na primer 5000 gold., in ako nation o ministerstvo misli, da bi se s tem žalila volja ustanovnikova, naj bi si pa tudi naučni minister pri dovoljenji višje svote tolažil svojo vest z nedolžnim pristavkom «brez prejudica-.
Sicer pa la malenkostna svola — ki ne prihaja iz minislerskega žepa -— zopet jasno kaže, kako naklonjen je naučni minister kranjski deželi, kateri je odpravil edino slovensko gimnazijo v Kranji.
Deželni predsednik baron Winkler:
Moram nasproti gospodu predgovorniku par besed spregovoriti, ker on očita naučnemu ministerstvu, da je neka ironija v tem, da visoko ministerstvo tolmači ustanovnikovo voljo drugače, kakor gospod predgovornik. Jaz mislim, da gospod naučni minister stoji na pravem stališči, ker se jasno glasi ustanovnikova volja, ki veleva: «naj se ustanovi zavod za gluhoneme». Ako dosedaj še ni bilo mogoče, ustanoviti tak zavod, ker ni bilo zadosti denarja, in ako sedaj ministerstvo skrbi za to, da se dohodki ne izdadd, in da se tako toliko kapitala nabere, da bode mogoče ustanoviti zavod za gluhoneme, mislim, da stoji naučilo ministerstvo, kakor sem rekel, na pravem stališči.
Treba je skrbno gledati na to, da se nabere potrebni kapital, potem se volja ustanovnikova izpolni, ne pa s tem, da bi se podpore delile vsako leto in se tako raztresali dohodki. To ni opravičeno mnenje gospoda predgovornika, ki pravi, da ministerstvo nima prave naklonjenosti do dežele in da ne izpolnuje volje ustanovnikovo, ki je izrečena jasno v dot.ični listini.
Poročevalec Kersnik:
Jaz bi glede izpeljav čestilega gospoda poslanca Pfeiferja omenil, da se je on postavil popolnoma na stališče, in razvijal iste nazore, kateri šobili merodajni v upravnem odseku. Glede izpeljav čestitega gospoda vladnega zastopnika pa moram reči, da on stoji danes v nekakem nasprotji, sicer ne jasno izrečenem, pač pa tihem nasprotji s tem, kar je spregovoril v 14. seji dne 21. januvarja 1887, ko je dejal, da ima popolno upanje in mnenje, da se bode sporazumljenje doseglo in da je tukaj tolmačili voljo ustanovnika Holzapfla prav le iz tega človekoljubnega humanitarnega stališča. Jaz mislim, da, če bi pri visokem ministerstvu in pri visoki vladi še tisti nazori vladali, kakor so doneli iz ust častitega gospoda zastopnika deželne vlade dne 21. januvarija 1887., bi bilo danes Holzapflovo vprašanje že rešeno.
Sicer pa priporočam nasvet upravnega odseka.
Deželni glavar:
Bodemo glasovali. Prosim gospode poslance, ki se strinjajo z nasvetom upravnega odseka, naj blago-vole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Črni Vrh glede podpore za cestne namene (k prilogi 42.).
10. Mündlicher Bericht des Fiilanzausschnffes in Betreff der Bitte der Gemeinde Schwarzenberg um Gewährung einer Unterstützung für Straßeuzwecke
(zur Beilage 42).
Berichterstatter Dr. Schaffer:
Bereits im Jahre 1888 hat sich die Gemeinde Schwarzenberg an den Landtag mit der Bitte gewendet um Ge-währung einer Unterstützung für Straßenzwecke, beziehungsweise für die Wiederinstandsetzung der durch eingetretene Ueber« schwemmungen beschädigten Gemeindewege, und der Landtag hat diese Petition dem Landesausschusse zur Erhebung und entsprechenden Berichterstattung abgetreten.
In Erfüllung dieses Auftrages ist nun der betreffende Bericht in der Beilage Nr. 42 erstattet worden, über welchen ich die bezüglichen Anträge des Finanzausschusses in dessen Namen zu stellen habe.
Wie aus dem Berichte hervorgeht, befindet sich die Gemeinde Schwarzenberg, im Nordosten des Bezirkes von Oberlaibach gelegen, und hinsichtlich ihrer Communicationen in äußerst misslichen Umständen, und zwar vermöge der coupirten Terraingestaltung und infolge des Umstandes, dass die vier zugehörigen Dörfer Schwarzenberg, Selo, Sednica und Smolnik keine geschlossene Ortschaften bilden, sondern den Charakter von Weilern an sich tragen. Die Communicationen in der Richtung nach Billichgraz führen nur durch Schluchten, sind fortwährenden Ueberschwemmun-gen ausgesetzt, und die Wege sind infolge dessen mit der Zeit vollkommen nnfahrbar geworden, so dass eine Reparatur derselben mit kleinen Mitteln nicht mehr möglich ist. Bei der gegebenen Sachlage, und soll die Abhilfe eine dauernde sein, ist es unbedingt nothwendig, dass zu einer durchgreifenden Correctur der bezüglichen Straßen geschritten werde. Zur Vornahme solcher Arbeiten sind technische Detailerhebungen und die Ausfertigung eines diesbezüglichen technischen Operates nothwendig, soll nicht alles Geld hinausgeworfen werden. Die Kosten hiefür können nicht allein auf Rechnung der Gemeinde gesetzt werden, sondern es wird nach Ansicht des Finanzausschusses zweckmäßig sein, einen Beitrag aus Landesmitteln zu leisten, wie dies in anderen Fällen geschieht. Was die Durchführung dieser Angelegenheit anbelangt, so würde sie im Sinne des § 26 des neuen Straßengesetzes vom 28. Juli d. I. unter Intervention des Bezirksstraßenausschusses von Oberlaibach zu erfolgen haben. Heute handelt es sich noch nicht um die Kosten der Correctionsarbeiten, sondern nur darum, dass ein Beitrag aus Landesmitteln zur Verfassung des betreffenden Projectes geleistet werde.
Im Namen des Finanzausschusses stelle ich folgenden Antrag:
Der hohe Landtag wolle beschließen:
«Zum Zwecke der Vornahme der nothwendigen technischen Detailerhebungen durch einen Sachverständigen und Anfertigung eines diesbezüglichen technischen Operates für die vollständige Reparatur, beziehungsweise theilweise Neu-
196
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung am 8. November 1889.
Herstellung der von Schwarzenberg an die Oberlaibach-Billichgrazer, beziehungsweise Waitsch - Dobrova-Billich-grazer Bezirksstraße führenden Gemeindewege wird dem Landesausschnsse ein Betrag von 250 st. aus dem Landes-fonde für das Jahr 1890 zur Verfügung gestellt.»
Deželni glavar:
Želi k tem predlogom finančnega odseka kdo besede ?
Poslanec Povše:
Prosim besede
Deželni glavar:
Gospod poslanec Povše se je oglasil za besedo.
Poslanec Povše:
Slavni zbor naj mi blagovoli dovoliti, da kot zastopnik teh krajev prosim slavno zbornico z nekaterimi utemeljujočimi razlogi, da usliši to prošnjo. Črni Vrh ima jako raztresena selišča, katerih prebivalci imajo vsi po silno revnih goratih potih hoditi, oziroma voziti, dokler pridejo v dolino, oziroma sotesko, po kateri vodi silno revna pot. ob potoku Božni polagoma nadalje do Polhovega Gradca; a tudi odtod imajo še precejšno daljno pot do glavnega mesta, kjer morejo svoje itak pičle pridelke spečati v denar. Nekdaj so ondotni prebivalci zvrševali obširno domačo obrtnijo, to je platnarijo, katera jim je bila v veliko pomoč. A sedaj je moloh, to je velike tovarne, uničil našo domačo obrtnijo, platnarijo, in ondotni prebivalci morali so se lotiti obdelovanja hribske zemlje, ki jim je edini vir obstanka. Kaj se more in s kolikim trudom pridelavati na taki zemlji, je pač znano, in če pomislim, da morajo te pičle pridelke z velikimi žrtvami po grozno zapuščenih potih in po dolgi vožnji privesti do trga v Ljubljano, razvideti in priznati mora to slavna zbornica, kako težak boj za obstanek bijejo ti prebivalci. Ni čuda, kako se zadolžujejo ondotna posestva, kako nekdaj stalno prebivalstvo išče drugod kruha, ker nima več pomoči po domači platnariji. Dandanes, ko vežejo železne ceste daljne kraje, je za take hribske oddaljene pokrajine, ki poleg tega tudi dobrih cest nimajo, obstanek kaj težaven, ker dokaj odpada za vožnjo pridelka do glavnih trgov. Ako hočemo, da se tej gorati pokrajini od pomore in omogoči, da bode ondotno prebivalstvo moglo obstati doma, ne preostaje drugega, kakor da se ji pripomore, da dobi dobre ceste. Zatorej prosim, da slavna zbornica blagovoli uslišati prošnjo Grno-vrhske občine in sprejeti nasvet finančnega odseka.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede k nasvetu finančnega odseka?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Gospod poročevalec? Tudi ne; torej preidemo na glasovanje in prosim gospode poslance, kateri pri-trde predlogu finančnega odseka, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Preidemo k 11. točki dnevnega reda, to je:
11. Ustno poročilo finančnega odseka 0 cesti čez Luzarje (k prilogi 48.).
11. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses in Angelegenheit der Lužarje-Bergstraße (zur Beilage 48).
Poročevalec Višnikar:
Slavni deželni zbor! Poročati mi je v imenu finančnega odseka o zadevi ceste čez Lužarje, priloga 48. Kakor je razvideti iz te priloge, bil je položaj ceste čez Lužarje že večkrat razpravljan v tej visoki zbornici. Že 10. januvarija 1882 je deželni zbor, uva-žujoč važnost te ceste za promet, obljubil podporo 3000 gold., ako se cesta preloži, in visoki zbor je potem s sklepom dne 9. oktobra 1884 privolil to podporo. Dne 9. oktobra 1888 pa je ukrenil, da se zaradi preložitve te ceste vrši ogled na lici mesta tekom letošnjega leta. To se je zgodilo dne 22. avgusta tega leta, in bili so pri komisiji čestiti gospod deželni glavar, trije gospodje deželni poslanci, zvedenci in zastopniki dotičnih občin. Pregledala sta se načrta gospoda Kosler-ja in gospoda Schaute, in komisija odločila se je za prvi načrt, ker je cenejši in proga krajša. Po drugem načrtu bi bila proga 4600 m dolga, po prvem le 4000 m, torej krajša za 600 m. Troski proračunih so se na 10.900 gold. Ker Velikolaški okraj sedaj še nima nikakega denarja za to zgradbo in mu je obljubljena le podpora 3000 gold., imel bi še pokriti 7900 gold. Ker pa ima ta okraj veliko troškov za vzdrževanje cest in bi bila potrebna za pokritje tega primanjkljaja 55 °/0 pri klada, pridružil se je finančni odsek nasvetu deželnega odbora, da se zviša obljubljena podpora 3000 gold, na 4000 gold, in dovoli brezobrestno posojilo 4000 gold., katero je vrniti v štirih enakih letnih obrokih. Pri tej priliki omenil bi še drugo cesto, ki se je tisti dan pregledala, to je Fabriška cesta, ki je najkrajša zveza ceste pri Račiči s Karlovico. Ta cesta je skorej popolnoma ravna ali en del pri Kneji v dolžini o kolu 300 m je popolnoma zapuščen, da je promet ustavljen, kakor da bi bila pot s plankami zabita. Kakor razvidite iz letnega poročila z leta 1873. so občina Lužarje in nekatere druge že takrat prosile, naj se uvrsti ta cesta med okrajne ceste. To kaže, da tamošnji prebivalci vsi pokladajo precejšno važnost na to cesto. Nismo se mogli dovolj prečuditi, da se tako zanemarjena pušča vsled nevrednih lokalnih prepirov. Vsled naročila finančnega odseka opozarjam deželni odbor, da skrbi za to, da se ta cesta popravi, ker se je že uradno konstat.ovalo, v kakem slabem stanji se nahaja in ni treba za to več daljnih poizvedeb. V drugem se sklicujem na poročilo deželnega odbora ter 'stavim v imenu finančnega odseka predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Okrajnemu cestnemu odboru Velikolaškemu poviša se podpora 3000 gold., dovoljena z deželno-zborskim sklepom z dne 9. oktobra 1884. L za uže
197
X. seja dne 8. novembra 1889. -
1. 1885. dovoljeno preložitev ceste čez Lužarje na 4000 gold., ter se mu v isti namen dovoljuje iz deželnega zaklada neobrest.no posojilo v znesku 4000 gold., katero je vrniti v štirih jednakih letnih obrokih, z letom 1891. pričenši.
Podporo in posojilo je izplačati v razmeri, v kateri bode delo preložitve ceste napredavalo. Cestni, odbor je zavezan, predložiti nadrobni načrt o preložitvi imenovane ceste s proračunom ter izkazati pokritje troskov.»
Poslanec Pakiž:
Veleslavni deželni zbor! Pričakujen, da bode visoki deželni zbor predlog finančnega odseka soglasno sprejel. Ob enem bi imel toplo priporočati Velikola.ški okraj, oziroma davkoplačevalce, kajti omenjeni okraj je silno obložen z mnogobrojnimi cestami po hribovji, katere je treba vsako leto mnogokrat popravljati vsled velikih nalivov, po katerih so ceste popolnoma uničene.
Finančni odsek je res lep znesek privolil za cesto čez Lužarje, ali priporočal bi vender le, če bi bilo mogoče to svot.o ob svojem času povikšati ali pa vsaj dovoliti, da bi se posojeni znesek 4000 gold, bolj polagoma izterjeval. Ker ima Velikolaški okraj dosedaj že veliko okrajnih cest., bi bilo želeti, da bi se v vrsto okrajnih cest. uvrstila tudi tako imenovana Fabriška cesta, katere je gospod poročevalec poprej omenil. Ta cesta služi v zvezo več ko polovico sodnega okraja Velikolaškega, pa tudi sosednim sodnim okrajem, namreč Žužemperškemu in Ložkemu okraju. Sedanja občinska cesta, ali prav za prav en del je vsled ta-mošnjih županskih prepirov žalibog nepopravljen ostal in je sedaj nerabljiv. Toplo bi priporočal slavnemu zboru, da bi deželnemu odboru naročil, dovoliti kako primerno podporo, kadar bi se ta cesta popravljala.
Sicer pa prosim visoki zbor, naj sprejme predlog finančnega odseka.
Deželni glavar:
Jaz imam napraviti malo opazko, ker sem cesto čez Lužarje in tudi tako imenovano Fabriško cesto sam pregledal. Ako se Fabriška cesta, ki je bila n rej okrajna in je sedaj občinska cesta, popravi, potem se pride po ravnem iz Lasič do Lužarskega klanca. Podpore zato od strani deželnega odbora ne bode treba, ker je privoljena podpora od strani okrajnega cestnega odbora in je le malomarnost, dot.ičnih županov kriva, da tist kratek del ne popravijo. V obče pa priporočam nasvet finančnega odseka, ker se s tem na pomoč pride cestnemu odboru, ki ima veliko težav z ozirom na svoj mali davek.
Sedaj glasujmo o predlogu finančnega odseka in prosim tiste gospode, ki pritrde temu predlogu, naj blägovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Točka 12. dnevnega reda ni še bila rešena v finančnem odseku in pride torej na vrsto šele v prihodnji seji.
- X. Sitzung ant 8. November 1889.
Preidemo torej k točki 13., to je:
13. Ustno poročilo finančnega odseka, kako je preskrbeti za gradnjo lokalne železnice „Ljubljana-Kamnik“ dovoljeni donesek (k prilogi 55.).
13. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Beschaffung des für den Ban der Localbahn „Laibach-Stein" bewilligten Betrages (zur Beilage 55).
Poročevalec Šuklje:
Nasveti, katere stavljam slavnemu zboru v imenu finančnega odseka, so prav za prav le posledice dveh poprejšnih sklepov deželnega zbora. Leta 1886. v seji 16. januvarija bil je namreč deželni zbor kranjski sklenil, da zagotavlja za zgradbo lokalnih železnic v Kamnik znesek 50.000 gold, za nakup gl a vinskih delnic pod posebnimi uvet.i in dve let.i kasneje, 1. 1888. v seji 20. oktobra sklenil je, da pridene še znesek 20.000 gold. Vsega skupaj je torej dežela obljubila za zgradbo te železnice 70.000 gold., za katere bi bilo nakupili glavinskih delnic. Oni uveli, oni pogoji, na katere se je v prvi vrsti ozirati bilo, so, da glavinske delnice, ki jih prevzathe dežela, uživajo tiste pravice, kakor one, s katerimi bode država podpirala zgradbo te železnice, in glavinske delnice dotične delničarske družbe; drugič, da je vplačati ta znesek v dveh letnih zneskih, in sicer v istih letnih obrokih, katerih se bode posluževala država za vplačevanje svojih glavinskih delnic, in tretjič se je bilo sklenilo, da se prične šele tedaj s plačevanjem prvega obroka, kadar bode železnica že dodelana in prometu izročena.
To so bili prejšnji sklepi deželnega zbora in videti je, da v prihodnem letu, tekom leta 1890. bodo že vresničeni vsi oni pogoji, pod katerimi smo leta 1886. in 1888. bili storili to obljubo, namreč delo je tolikanj napredovalo, da smemo računih na to, da bode železnica bržkone že leta 1890. v islini dodelana in prometu izročena. Vršil se je politični obhod proge, vršile so se obravnave glede razlastitve in komisija za postavo.
Kakor se sliši, utegne koncem leta 1890. že dodelana biti ta proga, in tedaj bode deželi šlo za to, da reši svojo obljubo.
Nasveti finančnega odseka morajo se torej ozirati na te razmere, in skrbeti bode deželi za pokritje tega izrednega troska. 35.000 gold, bode znašal prvi obrok za leto 1890. in ravno toliko drugi obrok za leto 1891. Trosek je izreden, dal bi se pokriti tudi potom kake kreditne operacije, ali finančni odsek ozirajoč se na položaj deželnega zaklada in njegov proračun za leto 1890. mislil je, da se bode ta izredni trošek 70.000 gold., ki se razdeli na dva letna roka, lahko tudi plačal iz tekočih dohodkov, in vsled tega st.avlja finančni odsek predlog:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Z ozirom na deželnozborska sklepa z dne 16. januvarija 1886 in 20. januvarija 1888 ter pod tam
198
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung am 8. November 1889.
navedenimi uveti, dovoljuje se za nakup glavinskih delnic za lokalno železnico «Ljubljana - Kamnik» za 1. 1890. in 1891. po 35.000 gold, iz deželnega zaklada.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)	___________
14. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine in krajevnega šolskega sveta na Dobrovi za podaljšanj e in preložitev počitnic.
14. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses liber das Gesuch der Gemeinde und des Ortsschul-rathes in Dobrova mit Verlängerung und Verlegung der Ferien.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Občinski zastop in krajni šolski svet na Dobrovi pri Ljubljani prosita: 1.) da se glavne počitnice, odločene za ljudske šole po deželi in sedaj le na šest tednov odmerjene, zopet na dva meseca določijo in podaljšajo, in 2.) da se imajo te počitnice za ljudsko dvorazredno šolo na Dobrovi vršiti med časom od dne 1. septembra pa do dne 31. oktobra vsakega leta.
Z določevanjem počitnic se v prvi vrsti šolsko oblastvo peča, pa ker je prošnja došla slavnemu zboru, se moramo toliko z njo baviti, da jo rešimo. Meritorno rešiti je seveda deželni zbor ne more, ker to pristaja le deželnemu šolskemu svetu. Le čudno je, da se s tako prošnjo občina obrača do deželnega zbora. V sedanjem času, ko prihajajo občine z mnogimi prošnjami za podporo, je to pač znamenje, da mora ta občina še v dobrem položaji biti, da nima drugih bolečin, nego urejenje šolskih počitnic. Prošnja sama ob sebi se mi zdi opravičena, da bi se namreč počitnice preložile na drug čas; kar se pa tega tiče, da bi se podaljšale na dva meseca, mislim, da to ne bi bilo umestno, ker so povsod drugod tudi le šest-tedenske.
Ker deželni zbor ni kompetenten o tej stvari sklepati, nasvetuje upravni odsek:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Prošnja se izroča deželnemu odboru, dajo odda c. kr. deželnemu šolskemu svetu. ■
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte cm« genommen.)	___________
15. Ustno poročilo finančnega odseka o podpori za zgradbo šole pri Sv. Trojici v Logaškem okraji.
15, Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Subvention für den Schulhausbau zu heil. Dreifaltigkeit tut Bezirke Loitsch.
Poročevalec dr. Vošnjak:
Deželni šolski svet je že potem, ko je deželni zbor sklenil podpore za zgradbe ljudskih šol, poslal deželnemu odboru prošnjo, naj bi se tudi za šolsko
zgradbo pri sv. Trojici blizu Cerknice dovolila podpora. Sv. Trojica je fara, ki spada deloma pod Cerkniško, deloma pod Ložlco občino. Tam je sedaj šola za silo, katero vzdržuje tamošnji gospod župnik v lastni hiši. Sv. Trojica plačuje 860 gold, direktnega davka, šolskih otrok pa je 100—120. Pravijo sicer, da jih je 160, kar pa še ni dognano, ker se ne ve, katere vasi bodo spadale v ta šolski okraj. Ugovarjale so namreč nekatere vasi, ki so všolane v Cerknico in ki bi odslej pripadale k šoli pri Sv. Trojici. Po sklepu okrajnega šolskega sveta v Logatcu in ukazu okrajnega glavarstva je izdelal c. kr. inžener v Logatcu načrt in zračunil, ako se zida dvarazredna šola, da bi stalo šolsko poslopje 10.415 gold. Šola bi bila res lepo poslopje, skorej mala palača za tako vas v gorah, kjer imajo le lesene hiše, dosedaj je pa še za redno obiskovanje enorazrednice komaj dovolj otrok. Gospod inžener s svojim načrtom pa hoče poslopje za t.rirazredno šolo zidati, torej skrbi za dva razreda in dve generaciji naprej.
Kako bi občina le troske pokrila ? 860 gold, ima dohodkov in ko bi si naložila vsako leto 100% doklado, ne bi kmalu došla do stavbenega fonda. Sedaj nima nobene naklade, za 1. 1890., pa je sklenila puberal i 20 % doklado, in to bode znašalo 170 gold., kar nasproti troskom še v poštev ni jemati. Deželni zbor je pa že sklenil, opozarjati deželni šolski svet, naj na to dela, da bi gospodje inženerji ne delali lakih načrtov za šole, po katerih občine zabredejo v strašne troske, katerih ne morejo poplačati, tudi če dobojo velike podpore. Ko bi v tem slučaji dežela dala 10 —15 % podpore, bi občina še vedno nad 8000 gold, plačati morala, kar bi bilo mogoče v 30—40 letih. Za zgradbo te šole manjka torej vsaka podlaga, dokler ne bode nov, tako revni občini primeren načrt, izdelan in zaradi tega finančni odsek za let.o 1890. ne more nasvetovati nobene podpore, ker ni misliti, da se bode s zgradbo že lo leto pričelo. Prej ne morejo zidali, dokler nimajo vsaj najmanj par tisoč goldinarjev fonda. S tem pa ni rečeno, da občina ne bi ob svojem času dobila podpore, ampak dobila jo bode takrat, ko bodo pogoji za zidanje šole zvršeni.
Finančni odsek torej nasvetuje:
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Prošnja se izroči deželnemu odboru, da jo vrne c. kr. deželnemu šolskemu svetu z ozirom na sklep deželnega zbora glede šolskih stavb.»
Poslanec Stegnar:
Predlog finančnega odseka se mi zdi nekako premalo določen. Sicer se sklicuje na to, da bi deželni šolski svet ozir jemal na dolični sklep deželnozborski, po katerem se ima varčno postopati pri ustanovah ljudskih šol. Ako vzamem v poštev predlog in razjasnilo gospoda poročevalca, tedaj moram res pritrditi, da je zahteva dotične občine, oziroma c. kr. okrajnega šolskega sveta, pretirana.
Jaz poznam ondolne krajne razmere, m jako sem se čudil, ko je gospod poročevalec kazal podobo, iz
X. seja dne 8. novembra 1889.
X. Sitzung tun 8. November 1889.
199
katere je videli, kako veliko poslopje se ima staviti pri Sv. Trojici in posvetili omiki ondotnega siromašnega ljudstva. Kdor tisti kraj pozna, mora se čuditi tej nameri. Dosedaj toliko časa ni bilo silne potrebe, da bi se lam nova šola ustanovila: toliko let imamo že novo šolsko postavo, pa šele sedaj se delajo priprave, tam šolo graditi. Usojam se vprašati, kakošno pa bode šolsko obiskovanje ? Tam niso druga, nego gozdna, slaba občinska pota, po katerih v zimskem času mladina v šolo hoditi ne more. Jako tudi dvojim, da bode skozi vse leto hodilo v šolo 120 otrok; morebiti komaj 50 ali nekaj več, in to bi bilo jako veliko. Tudi tekom prihodnjih deset let se ondolno prebivalstvo ne bode tako pomnožilo in število otrok toliko narastlo, da bi bilo že sedaj opravičeno misliti na obširnejšo zgradbo. Jaz mislim, da bi se moralo slavnemu c. kr. deželnemu šolskemu svetu dati naročilo, da se ima tam ustanoviti šola le kot enoraz-rednica in da naj se skozi veliko let nespremenjenim razmeram ondolne občine primeren načrt, sestavi. Gradi naj se tam enorazredna šola z najskromnišimi sredstvi, katere more zmagati ondotna občina s pomočjo deželne podpore.
Nasvetoval bi torej, da visoki zbor ta sklep pre-cizuje s tem, da se pri ustanovitvi šole misli le na enorazredno ljudsko šolo, ki naj se s kolikor možno nizkimi troski napravi.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker se odreka tudi gospod poročevalec besedi, bodemo glasovali o predlogu finančnega odseka in prosim liste gospode poslance, ki pritrde nasvetu, katerega sl a vij a gospod poročevalec, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
Preidemo k 16. točki dnevnega reda, to je:
16. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Loški Potok za uvrstitev Loško-potoške ceste med deželne ceste in za podporo.
16. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses über das Gesuch der Gemeinde Laserbach mit Einreihung der Laserbacher Straße unter die Landesstraßen und mit Subvention.
Poročevalec Višnikar:
Slavni zbor! V imenu finančnega odseka poročali mi je o prošnji občine Loški Potok, da se sprejme cesta od Loške do Kočevske meje med deželne ceste in dovoli za vzdržanje te ceste za leto 1890. podpora 1000 gold. V prošnji se navaja, da se je vsled novega cestnega zakona sprejelo 13 prog med deželne
ceste, ki imajo manjšo važnost, kakor proga iz Loške meje skozi Loški Potok do Kočevske meje, da je torej opravičeno po § 2. cestnega zakona, da se sprejme ta cesta med deželne ceste. Dalje se navaja, koliko se vozi po tej cesti, da pride na dan po 200 voz, ki dovažajo žaganiee in drugo lesnino od štirih parnih žag, da so vozniki večinoma iz drugih krajev, da Loško po ločani dovažajo le kolje iz gozdov do žag, in da torej pride cesta več na korist drugim občinam, kakor domačim. Vzdržanje cest je jako drago, kajti morajo se 3—4 krat na leto posipati, kar prizadeva mnogo troskov, cest pa imajo toliko vzdržavati, da pride na 1 gold, davka okolu 5 m ceste. Prosijo torej, da se jim za prihodnje leto da podpora 1000 gold.
Kakor bi za svojo osebo želel, da bi se lej prošnji ustreglo, moram vender tukaj zastopati nazore finančnega odseka, kateri meni, da se ta cesta, ki nima prave zveze s sedanjo deželno cesto, ki vodi čez Bloke, in torej ne veže več okrajin, ne more po § 2. cestnega zakona uvrstiti med deželne ceste, kajti § 2. tega zakona se glasi
(bere — fiest):
«Deželne ceste so tiste, katere se zarad posebne svoje važnosti za promet dežele ali večjih deželnih pokrajin in z ozirom na dragost njih napravijanja in njih vzdrževanja razglase za take po deželnem zakonu. (§ 22.)»
Pač pa je finančni odsek uvaževal, da je vzdrža-vanje te ceste silno drago in sklenil predlagati, da se dovoli deželnemu odboru kredit 500 gold., da se da, po potrebi Loškopotoški občini primerna podpora. Opozarjal je pa v drugi vrsti na določitev § 21. novega cestnega zakona, kateri, se glasi
(bere — fiest):
«Od posameznih občinskih oddelkov in od posameznih posestnikov, od obrtnih, rudarskih in trgovinskih podjetij in drugih posamnih (fizičnih) in ju-rističnih oseb, ki ceste katerekoli vrste, poti, mostovi in brvi, na katerih ni nobene milnice, rabijo navadno v večji meri, smejo se po razmeri porabe zahtevali doneski za njih vzdrževanje.
Donesek se določi po dogovoru, in če pri okrajnih ali občinskih cestah in občinskih poteh ne pride do tega, določiti mora deželni odbor visokost doneska po razmeri večje porabe (§ 24.).
A ko se pri deželnih cestah ne doseže tak dogovor, razsodi o visokosti doneska deželna vlada, za-slišavši prej deželni odbor.
Pri strankah, ki donašajo za vzdrževanje do-t.ičnih cest. že vsled obstoječega sklada, ozirati se je na te doneske pri določitvi izrednega cestnega doneska.»
A ko se v Loškem Potoku postopa po določilu tega paragrafa, se bode dalo morda pomagati občini, ako se pritegnejo posestniki in lastniki parnih žag, ki v resnici cesto najbolj rabijo, da po tej razmeri donašajo za vzdrževanja. Finančni odsek je mnenja, naj deželni odbor da poizvedovati po cestnem odboru in na drug primeren način, v koliki meri ti podvzetniki cesto rabijo. Podpora pa naj bi se v prvi vrsti po-
200
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung mn 8. November 1889.
rabila za dovažanje gramoza in odvažanje cestnega blata, katera dela imajo po § 14. cestnega zakona opravljati občine. Sicer bi ta podpora tudi drugim občinam v korist prišla. Kolikor vem iz prepričanja, se ravno v tej stvari silno malo stori, ceste se ne osnažujejo, blato se ne odvaža, kar je vender silne važnosti.
V imenu finančnega odseka stavljam sledeči nasvet :
Slavni deželni zbor naj sklene:
«1.) Prošnji občine Loški Potok, da se okrajna cesta od Loške do Kočevske meje v Loškem Potoku uvrsti med deželne ceste, se ne ustreže;
2.1 deželnemu odboru se dovoljuje kredit v znesku do 500 gold, iz deželnega zaklada, kateri se sme porabiti v podporo občini Loški Potok za vzdrževanje njej odkazane okrajne ceste.»
Poslanec Pakiž:
Jaz bi si izprosil besedo, da priporočam, naj se prvi predlog finančnega odseka spremeni v toliko, da se med deželne ceste uvrsti cestna proga od Loške deželne ceste, t. j. od Podvelkegavrha do Travnika.
Kar se pa tiče druzega predloga, bi ga jaz prav toplo priporočal visokemu zboru.
Poročevalec Višnikar:
Jaz bi za svojo osobo tudi želel, da bi se ta predlog sprejel, ali tukaj moram nasvetovati venderle, da se predlog finančnega odseka sprejme. V finančnem odseku se je ravno na § 2. cestnega zakona sklicevalo in dejalo, da cesta ni taka, da bi se smela sprejeti med deželne ceste. Predlog se tudi zaradi tega ne more sprejeti, ker bi bilo v to treba deželnega zakona.
Deželni glavar:
Ker o predlogu gospoda poslanca Pakiža ni mogoče glasovati, ostaje samo glasovanje o predlogih finančnega odseka, in prosim gospode poslance, ki se strinjajo s temi predlogi, naj blagovole ustali.
(Obvelja. — Angenommen.)
17. Ustno poročilo finančnega odseka 0 troskih za nadomestovanje učiteljev, kateri bodo obiskali petmesečni tečaj na c. kr. državni obrtni šoli v Gradcu.
17. Mündlicher Bericht des Finanzausschusses betreffend die Kosten für die Supplirnng der in den fünfmonatlichen Curs an der k. k. Staatsgewerbc-schule zu Graz zu entsendenden Lehrer.
Poročevalec ces. svetnik Murnik:
Slavni zbor! Finančni odsek se je posvetoval o dopisu c. kr. deželne vlade in c. kr. deželnega šolskega sveta, zadevajoč troške za nadomestovanje onih
učiteljev, ki bodo šli v petmesečni tečaj v c. kr. državno obrtno šolo v Gradec, da se izurijo za učitelje na obrtni nadaljevalni šoli. Dopis c. kr. deželne vlade naslanja se na razpis prevzvišenega gospoda ministra za uk in bogočastje z dne 3. aprila 1889., št. 3106, kateri se v glavnih točkah glasi tako
(bere —• liest):
«Šesttedenski tečaji ob počitnicah, kakor so bili do zdaj napravljeni na državnih obrtnih šolah za učitelje obrtnih nadaljevanih šol, navzlic temu, da je združenih mnogo in zamotanih strok in navzlic kratki dobi, ki je bila pouku odmerjena, so 'v prvih letih svojega obstanka dobro ustrezali svojemu namenu, ker obiskovalci teh tečajev spadajo še precej takrat v vrsto najboljših učiteljev, ki jih je bilo dobili in tudi še zdaj za obrtne nadaljevalne šole, namreč učitelji meščanskih šol, in sicer z večine taki, kateri so obiskovali realke ali pa celd tehniško vseučelišče. Ti obiskovalci pridobili so si znanje v risarslvu, katero jim je omogočilo, prisvojiti si v šestih tednih izobrazbo v metodiki — in za to se gre v prvi vrsti. Ti učitelji dovršili so že po dobljenih izkušnjah svoje študije v nadaljevalnih tečajih ob počitnicah. Nadalje pokazalo se je, da so zadnje tečaje obiskovali že največ ljudski učitelji. S temi elementi težavno je, ako nemogoče, pridobiti si v šestih tednih vse ono, česar se niso učili v pripravnicah in česar se torej niso mogli učiti.
Izobrazba teh učiteljskih moči pokazala se je navzlic vsej v to uporabljeni skrbi kot. nedovoljna. Očividno je, da mora uporaba takih nedovoljno izobraženih učiteljev na obrtnih nadaljevalnih šolah zelo škodljivo delovati na kakovost pouka na teh zavodih da ne zadoščuje v dosego splošnega in stvarnega iz, obraženja, ki je t.oli potrebno in važno za širše ustanove obrtnega prebivalstva in da ne more opravičiti znatnih f roško v, ki jih porablja v tem oziru država in udeleženi učitelji.
Da bi se t.i nedostatki odstranili ter da bi se omogočila natančnejša, primerna stvarna predizobražha onih učiteljskih moči, katere so pozvane delovati na rečenih zavodih, ustanovili so se že tekom leta 1889. na več državnih obrtnih šolah petmesečni tečaji, v katere se sprejemajo posebno le tisti ljudski in meščanski učitelji, kateri so napravili skušnjo iz skupine III.
V poletnem semestru šolskega leta 1889/90 ima se tak tečaj vršiti tudi na državni obrtni šoli v Gradcu. Teh tečajev naj bi se tudi udeleževali frekvenlanti iz Kranjskega.
Dotičnim obiskovalcem tečaja, ako so nameščeni na javnih ljudskih in meščanskih šolah, mora se dati odpust, da bi mogli v svojem času obiskovati tečaj. Ker je tem tečajem namen zboljšali obrtne nadaljevalne šole s tem, da se uzgoje primerno izobraženi učitelji, nädeje se gospod naučni minister, da ga bodo pri izvedenji rečenega tečaja požrtvovalno podpirali lokalni in deželni činitelji.
Šlo se bode namreč za to, dočim bode državna uprava nosila znatne troške za ustanovljenje in vzdrževanje tečajev, da činitelji, obvezani skrbeti za plače učiteljem na ljudskih in meščanskih šolah, skrbe tudi
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung NIN 8. November 1889.
201
za namestnike onih učiteljev, ki so radi teh tečajev dobili odpust, ter da ob enem činitelji, ki se udeležujejo z doneski za obrtne nadaljevalne šole, še nekoliko skrbe za podpore učiteljev za dobo, v kateri obiskujejo tečaje. Izdatki imenovanih činit.eljev ne bodo itak znatni, ako se pomisli, da število udeležencev s Štir-skega, Koroškega in Kranjskega ne sme bili večje nego 12.»
Deželni odbor je bil že na prvi dopis, v katerem je naznanjen ta razpis visokega c. kr. ministerstva za uk in bogočastje, naznanil, da je preverjen o Lem, kar prezvišeni gospod minister s tem namerava, namreč da se bodo v petmesečnem tečaji učitelji gotovo toliko izobrazili, da bode imela dežela na obrtnih na-daljavelnih šolah zadostno izvežbane učitelje in hoče nasvetovati slavnemu zboru, da se ne le plača nadomestitev teh učiteljev, ampak da se jim da tudi nekaj podpore. Tudi finančni odsek je pritrdil, da je namera visokega ministerstva zelo važna, da so učitelji, ki imajo delovati na obrtnih nadaljevalnih šolah, zadosti izobraženi, in je mnenja, da bode visoki zbor pritrdil nasvetoma, ki se sklada z načeli, katere je deželni odbor c. kr. šolskemu svetu na njegov dopis naznanil.
Zaradi tega v imenu finančnega odseka nasvetujem :
Slavni deželni zbor naj sklene:
«1.) Pritrjuje se izjavi deželnega odbora do c. kr deželnega šolskega sveta, da se bodo troski za nado-mestovanje onih učiteljev, kateri bodo šli v petmesečni tečaj na c. kr. državno obrtno šolo v Gradec, prevzeli na normalnošolski zaklad.
2.) Deželni odbor se pooblašča, da sme dati iz kredita za obrtni pouk, v deželnem zakladu preračunanega, tem učiteljem primerne podpore.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
18. Ustno poročilo gospodarskega odseka o § 6. letnega poročila „Občila“.
18. Mündlicher Bericht des Verwaltnngsausschusses über § ti des Rechenschaftsberichtes „Counnuni-cationsmittel".
Poročevalec dr. Tavčar:
Visoki deželni zbor! V imenu upravno-gospodar-skega odseka čast mi je poročati o § 6. letnega poročila, zadevajočem «občila».
Upravni odsek se je pečal z dotičnimi akti ter našel, da se nahajajo v lepem redu. Prepričal se je, da se je v deželi za ceste in druga občila veliko storilo. Morda se v nekaterih cestnih okrajih nekoliko preveč eksperimenluje s cestami in gotovo je tudi, da so v nekaterih okrajih bremena za občila previsoka.
Odseku se za sedaj še ni videlo umestno v tem oziru staviti kake predloge: v prihodnje pa se bo po mojem mnenji moralo vsekako delati na to, da se v nekaterih okrajih občilska bremena tako pomanjšajo,
da bodo v naravni primeri z dotičnimi občili in prometom, kojega posredujejo.
Če visoka zbornica in gospod deželni glavar temu pritrdita, pri svojem poročilu ne bodem prebiral posameznih odstavkov.
Vsi gospodje poslanci imajo deželnega odbora poročilo že v rokah, tako, da so se že gotovo popolnoma seznanili z njegovim obsegom.
Večinoma se peča § 6. omenjenega poročila z golj administrativnimi zadevami, tako, da se posamezni predlogi upravnega odseka prav lahko pečajo ne samo z eno marginalno številko, temveč s celo vrsto takih številk, kakor hitro odsek pri dotičnih marginalnih številkah ne stavlja posebnih nasvetov, ter samo predlaga, naj se v vednost vzamejo.
Gospodarsko-upravni odsek usoja se staviti sledeče predloge glede § 6. letnega poročila.
»1.) Visoki deželni zbor naj z odobravanjem sprejme v vednost marginalno številko 1., 2., 3., 4., 5. in 6., v katerih se razpravljajo zadeve cestnih okrajev: Postojna, Škofja Loka, Bistrica in Kočevje.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Kar se tiče okraja Velikolaškega omenja se v prvi vrsti, da je deželni odbor izplačal cestnemu odboru 500 gold, za popravo poškodb, provzročenih vsled nalivov z dne 23. in 24. julija t. 1. Deželni odbor se dosedaj še ni izrekel ali naj je ta znesek subvencija ali pa posojilo.
Glede na žalostno stanje, v katerih se nahajajo finance tega cestnega odbora, predlaga upravni odsek:
«2.) Visoki deželni zbor naj cestni okraj Veliko-lašlci, zadevajoči marginalne številke 7., 8., 9. in 10., z odobravanjem v vednost vzame, ter naj se izreče, da ima v marginalni številki 10. omenjeni znesek 500 gold, veljati za subvencijo.»
(Obvelja brez debate. —■ Wird ohne Debatte angenommen.)
Cestni odbor Krški poprosil je z vlogo de pr. 2. februvarja 1889.. št. 18., da bi se mu odpisalo 600 gold, deželnega posojila, kojega bi bil imel vrniti v letu 1888.
Upravni odsek je mnenja, da se take prošnje, kakor tudi prošnje, da bi se plačilni obroki pri deželnih posojilih prenašali in podaljšali, prevečkrat ponavljajo.
S tem se cestni odbori zazibljejo nekako v vero, da deželna posojila prav za prav neso resna posojila, ker jih ali ni treba poplačati ali pa se lahko od leta do leta prekladajo.
V interesu pametnega gospodarstva pri okrajnih cestnih zastopih in v interesu dežele, ki ima na takih posojilih izdanih več kakor 30.000 gold., bi se priporočalo, da bi se nasproti zgorej omenjenim prošnjam bolj ostreje postopalo.
Da bi se cestni odbori polagoma privadili na plačevanja, priporočalo bi se, plačilne obroke le takrat podaljšati, če bi se vsaj kaka primerna svola na račun plačala.
Zategadelj predlaga upravni odsek:
202
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung am 8. November 1889.
«3.) Visoki deželni zbor naj cestni okraj Krški, zadevajoč marginalne številke 11., 12„ 13., z odobravanjem v vednost vzame ter ob jednem sklene sledečo
resolucijo:	...
Cestnim odborom izplačana deželna posojila naj se če ni izkazana skrajna sila in potreba, nikdai ne odpišejo; prošnjam cestnih odborov za podaljšanje plačilnih obrokov glede teh posojil, naj se ugodi le takrat, če je v resnici izkazano, da cestni odbor ne more ničesar plačali; tudi naj se vpelje načelo, da naj deželni odbor dovoli podaljšanje obrokov kolikor mogoče le takrat, če se je vsaj nekaj na račun zapadlega obroka plačalo.®
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Istotako se predlaga, da se sprejmö z odobravanjem v vednost marginalne številke 14., 15. 16. in 17.
Več ali manj obsezajo administrativne zadeve, m upravni odsek se ne more na drugo sklicevati, nego na to, kar poroča deželni odbor.
Upravni odsek predlaga:
«4.) Visoki deželni zbor naj cestna okraja Idrija in Lož, zadevajoča marginalne številke 14., 15., 16. in 17. z odobravanjem v vednost vzame.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Marginalne številke 18., 19., 20. in 21. tičejo se cestnega okraja Ljubljanske okolice, št. 22. pa cestnega okraja Litijskega.
Oba okraja imela sta veliko nezgode.
V prvem je Besniško in Lipoglavško dolino razdrla povodenj; v drugem pa se je pri Zagorji zemlja vdrla in tudi okrajno cesto v veliko nevarnost postavila.	,
Deželni odbor je v obeh okrajih storil, kar mu
je bilo mogoče.
Zategadelj se predlaga:
«5.) Visoki deželni zbor naj marginalne številke 18	19., 20.. 21. in 22. v vednost sprejeti blagovoli
in naj posebno tudi odobri, da se je v popravo okrajne ceste v Besnici po deželnem odboru izplačala subvencija 1000 gold.»	.	.
Istotako se predlaga, ker nema upravni odsek
ničesar dostavljati:
«6.) Visoki deželni zbor naj cestne okraje Logatec, Metlika in Mokronog zadevajoče marginalne številke
23..	24.. 25., 26. in 27. z odobravanjem v vednost
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Istotako se predlaga:
-7.) Visoki deželni zbor naj cestne okraje Vrhnika, Radeče in Radovljica zadevajoče marg. št. 28., 29.,
30.,	31, 32, 33, 34. in 35, z odobravanjem v vednost vzame.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Marg. št, 36, 37, 38, 39, 40, 41. pečajo se s zadevami cestnega okraja Ribniškega.
Ker je že deželni odbor vse potrebno ukrenil, da se je vredilo gospodarstvo tega cestnega odbora, pred-
8	-8.) Visoki deželni zbor naj Ribniški cestni okraj
zadevajoče marginalne številke letnega poročila z odobravanjem v vednost vzame.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen )	,
T r&-. St. 42..' in 43. tičejo se cestnega okraja
Novomeškega.	.
Tudi letos se je zgodilo, dasi je že v lanskem zasedanji deželni zbor obžaljeval neredno poslovanje tega cestnega odbora. Tudi sedaj se je poberala manjša priklada, nego je bil deželni odbor določil.
Zategadelj se predlaga:
«9.) Visoki deželni zbor naj marg. št. 42. m 48. z odobravanjem v vednost vzame in se izreče, da v prihodnje pričakuje, da bo cestni odbor strogo pazil na to, da se pobera ravno tista priklada, kakor jo je določil deželni odbor.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte ange-
nommen.)	„
Ker nema upravni odsek k poročilu deželnega
odbora ničesar dostaviti, predlaga se:
«10.) Visoki deželni zbor naj cestni okraj Žužem-perški, Senožeški in Zatiški zadevajoče marg. št. 44, 45.. 46, 47, 48, 49. in 50. z odobravanjem v vednost vzame.»	„	_ ,
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Iz tistega razloga se predlaga:	.
«11.) Visoki deželni zbor naj cestni okraj trebanjski in Črnomaljski zadevajoče marg. št. 51, o2, 53 54 55 in 56. z odobravanjem v vednost vzame.»
■’ (Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte ange-
"fclg. št. 57. in 58. tičejo se troškov Turjaške in
Grosupeljske ceste.
Upravni odsek predlaga:
«12.) Visoki deželni zbor naj marg. st. 57. m 58. z odobravanjem v vednost vzame.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen)	.
Marg. št. 59. peča se s troski ceste cez Kopac-
n'C°Ta cesta se je zidala bolj s strategičnih razlogov, nego z razlogov prometa in njegovih potreb.
Ali kakor so razmere sedaj, nema ta cesta prav nikacega pomena, ne za promet, ne za vojno, če bi se slučajno v te kraje zanesla.
Cesta, v kolikor jo je na Kranjski strani, je vzorno izdelana in je sposobna za vsak promet.	_
Vender se malo kdaj na njej kak voz prikaze, to pa zatedagelj. ker se cesta, kakor hitro se prekorači deželna granica, v pravo poljsko pot spremeni.
Tista proga te ceste, ki vodi od naše deželne meje naprej, ni nikdar posuta.
Posestniki, ki trebijo svoje laze po bregovih na okrog, znašajo iztrebljeno kamenje in drugo plažo na to cesto. To pa je tudi edino posipanje, katero poznajo Goričani glede te ceste.
203
X. seja dne 8. novembra 1889. -
Kako se bodo po njej vozili vojni vozovi, mi je čislo neumljivo, in prav čudno se mi vidi, da vojna uprava ne poseže vmes.
Upravni odsek predlaga:
«13.) Visoki deželni zbor naj m arg. št. 59. z odobravanjem v vednost vzame, vender pa z dostavkom, da se ima deželni odbor obrniti do deželnega odbora v (lorici, ter ga znova opozarjati na velike nedoslatke Lesl ne proge, ki veže Kopačniško cesto od . deželne Kranjske meje naprej in pa Goriško vas Cirkno.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Marg. št. 60. peča se z občinsko cesto z Golega Studenca.
Za to cesto dala je dežela subvencije 1000 gold, in gospod grof Leon Turjaški 600 gold. 90 kr.
Po vsi pravici je torej deželni odbor na prošnjo občine Želimlje odklonil vsak daljši prispevek za to občinsko cesto.
Upravni odsek torej predlaga:
«14.) Visoki deželni zbor naj marg. št. 60. z odobravanjem v vednost vzame ter ob jednem zahvalo izreče gospodu grofu Leonu Turjaškemu za zgoraj omenjeno podporo, katero je naklonil občini Želi-meljski.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Dalje se predlaga:
«15.) Visoki deželni zbor naj marg. št. 61., 62., 63., 64., 65., 66., 67., 68., 69. in 70. z odobravanjem v vednost vzame.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Marg. št. 71. tiče se dovozne ceste h kolodvoru v Medvodah.
Ta cesta se je napravila po vestnem raziskavanji na lici mesta.
Iz aktov je popolnoma razvidno, da je bila naprava te ceste potrebna.
Upravni odsek zategadelj predlaga:
«16.) Visoki deželni zbor naj marg. št. 71. na znanje vzame in odobri napravo dovozne ceste h kolodvoru v Medvodah.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
Marg. St. 72. obseza izkaz okrajnih cestnih zakladov za leto 1888.
Glede teh izkazov nema.upravni odsek druzega omenjati, nego to, da se je pri izkazu o prejemkih glede okraja Senožeškega vrinila neka pomola.
V sedmi rubriki se namreč trdi, da je izterjalo se glob 462 gold., kar bi bilo vsekako ogromno veliko.
Iz aktov pa se razvidi, da se je t.a znesek po pomoti vpisal v t.o rubriko, in da spada v rubriko 8.
Znesek 462 gold, vzel se je iz mil.niških dohodkov terse je ž njim poplačal zapadli obrok deželnega posojila.
Upravni odsek torej predlaga:
«17.) Visoki deželni zbor naj marg. št. 72. na znanje vzame.»
'(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
X. Sitzung am 8. November 1889.
Marg. št. 73., 74. in 75. tičejo se železniških zgradb. Upravni odsek nema poročilu deželnega odbora ničesar dostavljati, ter predlaga:
«18.) Visoki deželni zbor naj marg. št. 73., 74. in 75. na znanje vzame in odobri.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
19. Ustno poročilo upravnega odseka zaradi uvrstitve iz Preloga čez Domžale v Rodico k državni cesti držeče občinske ceste med okrajne ceste.
19. Mündlicher Bericht des Berwaltungsansschusses wegen Kategorisirung der von Prelog über Domžale nach Rodice zur Reichsstraße führenden Ge-ineittdestraße als Bezirksstraße.
Poročevalec Kersnik:
Zadeva uvrstitve občinske ceste iz Preloga čez Domžale v Rodico k državni cesti držeče med okrajne ceste plete se že dolgo časa. Kakor razvidijo ee-stiti gospodje iz priloge 43., je vsa stvar razven ene bolj formalne točke dognana, in upravni odsek bi stopil danes lehko že s predlogom pred slavni zbor, da se ta nameravana uvrstitev tudi že na podlagi § 23. točka 3. cestne postave z dne 28. julija 1889 z deželnozborskim sklepom odobri. Toda ravno ozir na to novo cestno postavo vplival je na upravni odsek, da danes še ne prihaja s takim predlogom.
Kamniški cestni odbor se namreč odločno brani uvrstitve omenjene cestne proge mej okrajne ceste, in sicer ne zaradi bremena, katero mu bo s cesto samo naloženo, kajti to ne bi bilo veliko, nego zaradi 54 m dolgega mostu čez Bistrico pod Šumbregom, in d veli manjših po 5 in 7 m dolgih mostičev čez mlinšice, katerih. poprava in vzdrževanje bi dokaj stalo. Napravili in popravljali so ta čez Bistrico vodeč most do sedaj narveč sosobniki in vpraša se, bi li ravno ti tudi sedaj ob napravi novega mostu z ozirom na velike koristi, ki jim vzrasto iz te cestne proge ne hoteli trpeti nekoliko doneskov. S temi bi torej srebalo vsekako pogajanja in sporazumljenja. Kaj tacega pa se bo morda tem ložje doseglo, ker bo štacija Kamniške železnice, katera je namenjena za Domžale, komaj nekoliko korakov oddaljena od mesta, kjer se t.a Preloško-Rodiška cesta steka v Kamnik, Domžale, Št. Jakobsko okrajno cesto, in so koristi dobrih zvez s štacijo vsakemu jasne.
V bodočem letu pa se bodo volili novi cestni odbori in verjetno je, da bo tudi novi cestni odbor Kamniški z ozirom na izpremenjene razmere, z ozirom na železnico in posebno z ozirom na njemu vsled uvrstenja dveh njegovih velikih cestnih prog mej deželne ceste drugače postopal nasproti projektu, ki ga imamo tu v obravnavi.
Opirajoč se na te vže večinoma v poročilu deželnega odbora navedene razloge pritrjuje tudi upravni odsek predlogu deželnega odbora in prosi:
204
X. seja dne 8. novembra 1889. — X. Sitzung am 8. November 1889.
Slavni deželni zbor naj sklene:
«Deželnemu odboru se naroča, vprašanje urvstilve občinske iz Preloga čez Domžale v Rodico k državni cesti tekoče ceste med okrajne ceste tedaj zopet obravnavati, ko bode za cestni okraj Kamniški na podstavi deželnega zakona z dne 28. julija t. L, dež. zak. št. 17, o napravljanji in vzdrževanji javnih ne-erarskih cest in potov, izvoljen nov okrajni cestni odbor ter pričel svoje delovanje.»
(Obvelja brez debate. — Wird ohne Debatte angenommen.)
20. Ustno poročilo upr a vn o -go sp o dar skega odseka o prošnji občine Toplice, da se izpelje deželna cesta cez zdravišce Topliško.
20.	Mündlicher Bericht de-? Bcrwaltungsausschusses über die Petition der Gemeinde Töplitz mit Ausführung einer Landesstraße durch den Badeort Töplitz.
21.	Ustno poročilo upravno-gospodarskega odseka o prošnji okrajno-cestnega odbora v Velikih Lašičah, da se sprejme okrajna cesta Velike Lasiče-Bloke mej deželne ceste.
21. Mündlicher Bericht des Berwaltungsausschnffes über das Einschreiten des Bezirksstraßenausschusses von Großlaschitz um Kategorisiruug der Groß-laschitz-Oblaker Bezirksstraße als Landesstraße.
Poročevalec Kersnik:
Glede prošnje občine Toplice in zadnje, ki se ima danes obravnavali, stoji upravno - gospodarski odsek na istem stališči, in dovoljeno mi bodi, da o obeh skupno poročam. Razlogi so prav kratki, namreč: da se bodo sedaj, ko se uvede nova cestna postava, še le mogle študirati podlage, iz katerih bo mogoče izvajati sklep, da se uvrsti sploh katera okrajna cesta med deželne ceste. To stališče je zavzemal odsek že nasproti različnim enakim prošnjam, ki so prišle pred deželni zbor in isto stališče zavzema tudi nasproti tema dvema prošnjama, in predlaga:
Visoki deželni zbor naj sklene:
«Deželnemu odboru se naroča, poizvedovati o podlagah te prošnje in poročati, oziroma staviti primeren nasvet v prihodnjem zasedanji.»
Ravno ta predlog velja tudi glede zadnje točke, namreč prošnje okrajno-cestnega odbora Velikolaškega.
Poslanec Pfeifer:
Prošnja Topliške občine meri na to, da Topliško zdravišče pride v zvezo deželne ceste, tako da ne bi na strani ostalo in oddaljeno od navadnega prometa. Znano je, da ima kranjska dežela edino to zdravilno kopel, katera že od nekdaj zaradi svoje zdravilne moči daleč po svetu slovi. Da se obisk tega zdravišča pomnoži, treba, da so prometne zveze posebno glede voznikov, popotnikov in bolnikov, ki iščejo tam pomoči, kolikor mogoče, ugodne. Vsaj vsi dobro znamo, da obilni obisk zdravišč tudi koristno vpliva na veš okraj, ki je tako srečen, da ima tak naravni zaklad, ker denar, ki ga prinest) obiskovalci, ne ostane v posameznem žepu, ampak se razdeli med posestnike, obrtnike in trgovce doličnega okraja, ki najdejo ravno v takem zdravišči trg za svoje blagd in pridelke.
Torej gorko priporočam, da deželni odbor vse stori za Toplice, kar je le mogoče.
Deželni glavar:
Želi še kdo besede?
(Nihče se ne oglasi. — Niemand meldet sich.)
Ker se nihče ne oglasi, prestopimo k glasovanju o predlogu upravnega odseka, kateri se tiče točke 20. in enako tudi točke 21. dnevnega reda in prosim gospode, ki se strinjajo s tem predlogom, naj blagovole ustati.
(Obvelja. — Angenommen.)
S tem so rešene vse točke današnjega dnevnega
reda.
Prihodnja seja bode v torek, 12. lega meseca.
Gospod poslanec Murnik ima besedo.
Poslanec ces. svetnik Murnik:
Visoki zbor! Odsek za letno poročilo je izročil, iz § 5., m arg. št. 6., finančnemu odseku. Ta stvar zadeva mestno posojilo in prosim, blagovoljno na znanje vzeti, da bode o tem poročal finančni odsek.
Deželni glavar:
S pritrditvijo visocega zbora postavim na dnevni red prihodnje seje sledeče točke:
(Glej dnevni red prihodnje seje. Siehe Tagesordnung der nächsten Sitzung.)
Dalje mi je naznaniti, da je seja upravnega odseka v pondeljek, 11. t. in., ob 4. uri popoldne; finančni odsek zboruje jutri, 9. t. m., ob 10. uri dopoldne.
Sklepam sejo.
Konec seje ob I. uri popoldne. — Schluss der Sitzung um 1 Uhr Nachmittag.
Založil kranjski deželni odljor. Tiskala Kleinmayr & Bamberg v Ljubljani