JPoSttiina plačana v gotovini. Štev. 5. V Uublfani, dne 1. februarja 1934. Posamezna ftev. Din Leto XVII. ¥ . - ' -v* m m n ■ m 1 w ri' * Jpravništvo ^Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Sshaia vsak eatrtek Naročnina ta Mnemstvo. četrtletno t Olg, polletno it Din, celoletno 3« Dli; 21 is«* zemstvo raien Amerike: četrtletno 13 Din, golletao 24 Din, celoletno 48 Din. Amerika letno I dolar. — Rainn poštne braallalce, podrniolce » Ljabllani, št 10.711. Pot k rešitvi kmetijskega pospeševalnega dela ^Pospeševanje našega kmetijstva nujno po- Vsi prejšnji trije glavnega zla, namreč nezaupa- Treba je dejanskega zgleda. Vsak kmetijski strokovnjak bi moral biti zato tudi praktičen kmetovalec. Kje pa dobiti zemljo in potrebne zgradbe in drugo? Vedno so naprodaj, ali pa se dobijo v najem obsežne kmetije, katerih lastniki so bili doslej resnični pionirji napredka. Možno j je tako dobiti v najem zemljo z vsemi potrebšči- bi dejoiyko pokazal ^ nja ^ t™* Zkttt&mSS&Efž pot, po kateri bi mogli res doseči smoter, zakaj zoposhtev in razbremenitev kmetijskih strokov- s v bati se je, da bo kljub tolikim razpravam in njakov samih. predlogom ostalo vse skupaj le pri besedah in j yse to me pray vsjljjv0 spominja na Zgodbo, člankih in bo šlo vse lepo po starem kolovozu kj jo je zapisal Lev Tolstoj. Na tako zvanem por poedinim kmetom> katere prav nič ne zale- naprej. Tako bomo se nadaljnjih petnajst let pri- Rde5em trgu v Moskvi je štrlela iz tal velikan- | ■ 1' č napravijo mnogo razprtij in sovra- bliino tam, kjer smo danes. Od mteresiramh iz- ska skala in ovirala promet. Car je hotel olepšati; §tya Na ta vzorna posestva spadajo poklicni venuradniških oseb ah uradnih organov je pri- trg in jg sk,ica, ministre) generale in tajne sveto- ionirji napredka, naši kmetijski referenti. Ni- čakovati, da vendar enkrat spravijo voz z mrtve yalce> da w presodilii kaj naj se ukrene proti tej kakor seyeda ne gre> da bi plačevala država točke in pripomorejo h koncnovel javnemu raz- oyif. Reg se je oglasil strokovnjak in zahteval deloyne moči) temveč mora obdelovati to od __.1 —____.1.. ! 1». lrn.i 1<1 rtAlrt T T t* O f irA'7 ... 1 j predka med občani, vse nadarbinsko posestvo ali njega pretežen del v najem. Najemnino bi naj plačala država ali banovina namesto raznih pod- varna in predraga je bila ta reč, zato so odložili j papirja y uresničenje. Obenem pa bi bili takšni Ne da se oporekati temu, saj smo se lovili izvršitev dela. Carje poslal po vsej deželi glas-i kmetijski strokovnjakt pravi barometer, ki bi kakor slepec brez vodnika vseh petnajst drago- nike' da bi poiskali modreca, k. bi varneje in ce- točno beleži, ysakokratno stanje kmečkega stanu cenih povojnih let v sicer odkriti in resnični neje spravil s trga skalo spotike lako je shša vsei državi in ga verno tolmačil nadrejenim Sfi So bi pomagali našemu kmetu do boljših ud! PrePro,st kmet« W skali, ki delagopod oblastvom y premišljevanje in ukrepanje. Država L«;. Poglejmo malo nazaj, da bomo laže sodili tollk<> Preglavice. Vzel je pot ;pod noge stopil!, sme razen najemnine preyzeti nase nikakh naprej. Kmetijska pospeševalna služba je bila v PJed se mu ponudi da bo kar sam od- obyeznosti, saj yidimo> da so naše kmetijske šole teh letih že t ikrat preosnovana. Že to samo na strfl1 ls.to skal°" Dvonan.k^ genera in ucenl zgrešene predvsem zaradi tega> ker poravnava sebi je mnogo škodilo, ker je motilo delo strokov- ^ ovale, so se mu na vsa usta smejal, Car pa držaya njihoye primanjkljaje, nastale zaradi ne-njakov in zmedlo tudi kmeta. Na mesta predvoj- « ™ni} * hudim p0,fd0™ m t nZll i dobičkonosnosti gospodarstva. Ne potrebujemo nih kmetijskih potovalnih učiteljev, ki so imeli po fako bos> napravil?« < ki bodo nosili s kme-taSffi^^ pogledati resnici lje ostalo, jo bom pa posul po stevilmh kotanjah Qm vs0 težo negotoyosti pridelka med sušo, v obraz in brez ovinkov in olepševanja priznati, ;po trgu-s L , , I močo, točo in vsemi drugimi uimami, ki redno da je veliki večini teh nedostajalo glavno, kar se! Kaj nismo podobni mi vsi, ki si belimo lase za obiskujejo našega kmeta, kmetijskemu strokov-zahteva od resničnega pospeševalca kmetijstva, blaginjo našega kmeta, tej odlični carski druščini! j njaku pa odbijejo v najhujšem primeru nekaj ko-manjkalo jim je praktičnega znanja. To se pravi, Ves svet smo povpraševali po nasvetih za po-j Vačev. za podporo bednega kmeta. Kmetijski da niso poznali tistih navidezno malenkostnih iz- vzdigo našega kmetijstva, le enega smo pozabili strokovnjak ni na srezu zato, da izvršuje le ukaze kustev pri kmetovanju, ki so neizogibno potrebna — kmeta. Kaj si res ne upamo priznati, da se za uspeh dela in brez katerih ne koristi prav nič kmet smeje našim statistikam, ki navajajo do bukvars'/o znanje. Teh nedostatkov pa ni odpra- zadnjega metrskega stota natančne podatke o levila doslej še nobena preosnova kmetijskega po- tini naših polj, ko vendar ve, da nihče natančno speševalnega dela. 'ne vodi računa o posejani površini- Same Pat- Zdaj se pripravlja že četrto preosnovanje1 iomkinove vasi, bi čisto prav rekel J. S. Ali na] kmetijske pospeševalne službe. Sreski kmetijski govorimo o premiranju živine? Pisec teh vrst je referenti naj bi ostali po tem načrtu še nadalje bil sam priča, ko je dobila po vseh točkah prav na svojih mestih, vendar pa naj bi se specializi- do dlak v repu pravilno zgrajena jalovica pred rali v eni ali dveh glavnih panogah dotičnega komisijo prvo nagrado, čez teden dni pa je mesar sreza. V takšnih sreskih mestih, ki so gospodar- žival klal, ker jo je gospodar že poldrugo leto ska središča vseh srezov, naj bi se pa namestili brezuspešno gonil k biku. Saj vendar ni govedo za posebno skupno panogo potovalni učitelji spe cialisti. ki naj bi delali složno s kmetijskimi refe . renti, da se tudi ti specializirajo v tej posebni pa-| Hoteli smo kmeta učiti in smo bih kar neje-nogi. Za pisarniško delo naj bi se namestili po voljni nad trdoglavim učencem. Vsak specialist srezih pomočniki z nižjo kmetijsko šolo, češ, da ie hotel preizkusiti na kmetu svoja dozdevna do-■Je negospodarsko, če opravlja take posle šolani gnanja, ki so bila mnogokrat pogrešna. Kje bi bil samo sebi v lepoto in strokovnjakom v ogledovanje. strokovnjak Kakor je ta načrt brez dvoma dobro mišljen, naš kmet, če bi bil poslušal vse te nauke! Specialist namreč ni zato tukaj, da si da na tuje stroške je vendar pogrešen, ker ne določa, kaj naj bi bilo preiskovati svoja nova dognanja, njegova dolz-s potovalnimi specialisti potem, ko bi se sreski nost je le, da izkuša uveljaviti že dognana dejstva kmetijski referent že sam specializiral in bi po-' napredka. Kmetijski strokovnjak na deželi naj bi . . . ____... 1_ ; 1 ___1 _______n I! rt n Is-« Ki rr nfHnnpl/1 m stali ti dragi strokovnjaki nepotrebni. Drugič pa pozablja ta načrt, da absolvent nižje kmetijske šole, ki je delal dejansko z motiko in plugom nekaj let doma, ne spada v pisarno, temveč med kmete. Sploh se pa izogiblje tudi ta načrt kakor bil tista oplemenjevalna matica, ki bi z dejanskim zgledom širila takšne pridobitve specialistov med narod. A kako naj se vse to izvede? S samo besedo, pa naj bo ta še tako zgovorna in prepričevalna, tega nikakor ni mogoče doseči. nadrejenih oblastev v res brezštevilnih aktih, evidencah in seznamih, temveč zato, da prenaša na eni strani želje in potrebe kmetov svojega okoliša višjim oblastvom, od teh pa posreduje izvedljive, koristne nasvete preko svojega de-deanjskega praktičnega zgleda kmetom. Ali veste, kaj je rekel naš kmet, ko je videl menda vseh osemdeset točk, ki naj bodo naloge sreskih kmetijskih referentov? «Prav tako je, če bi rekel jaz namesto .krompir sem vsejal' takole: l.) Proučil sem, če spada krompir že letos v kolobar. 2.) Šel sem pogledat, če je zemlja že dovolj osušena. 3.) Znosil sem krompir iz kleti. 4.) Krompir sem narezal in tako naprej.» Naj ne bo zamere, če rečem, da je mnogokaj čisto nepotrebno cepljenje. Delovni načrt namreg deli delo v posameznih točkah takole: 1.) Evidenca kmetijskih organizacij. 2.) Sodelovanje s kmetijskimi organizacijami. Ali pa na primer: 6.) Sodelovanje z rodovn škimi organizacijami. 7.) Sodelovanje pri rodovniških premiranjih in organizacija teh. 8.) Sodelovanje pri izberi rodovniških krav. 11.) pod e) Nakupi rodovniških bikov. Ali se ne reče vsemu temu lepo: Skrb za napredek-živinoreje. Morda si kdo res otežuje delo. So pa sreski kmetijski referenti, ki porabijo za vse nadrobno našteto pisarniško delo le po kake štiri ure na teden in imajo dovolj časa za stike z narodom. Vem, da bodo nekateri kmetijski strokovnjaki zmajevali z glavami pri čitanju osnovnih smernic tega prekucuškega načrta. Toda zavedati se moramo. da zahteva vsak napredek žrtev od posameznika v korist splošnosti. Sicer pa ni nič novega v našem načrtu. Samo malo se. ozrimo naokrog, pa bomo videli: Dejanski pionirji kmetijskega napredka niso bili nikoli učeni strokovnjaki ali njihove družbe in društva, temveč so bili le boljši in slabši svetovalci tistim tako redkim kmetovalcem. ki so se vrgli na delo za «novo vero» v zaupanju na uspeh in so tako gnali kolo napredka kljub posmehu in žrtvam. Kdor ies pozna razvoj našega kmetijstva, mi bo pritrdil, da je edina možna rešitev vprašanja plodonosne pre-osnove dela za napredek našega kmetijstva, da gremo strokovnjaki nazaj v šolo k tem nikjer priznanim resničnim kmetijskim pionirjem. Napisal sem te besede, kakor mi jih narekuje dejansko življenje. Vodila me je le ena želja, ki jo je zapisal že g. J. S. in ki jo gotovo imajo tudi njegovi tovariši: Da bi vendar enkrat spravil' voz našega kmetijskega napredka z mitve točke. Želel bi, da bi prinesel morda tudi jaz vsaj drob-tino h končnemu razčiščenju vprašanj, o katerih se že petnajst let skoro brezplodno samo govori in piše. Inž. M. P. Ako imamo kaj srca, ne bomo pustili, da bi 4000 rudarskih otrok hiralo v gladu Od nedelje teče naša zbirka živil za gladujoče rudarske otroke po vsej banovini. Z dežele sicer nimamo poročil, toda prav dejstvo, da se čitatelji • ne obračajo z vprašanji na naše uredništvo, priča o tem, da so ljudje po v«eh vaseh prav razumeli pomen naše akcije. Kljub temu pa Vas vnovič prosimo, da se v vsakem primeru nesporazuma ali kakršnihkoli ovir brez odlašanja pismeno obrnete na nas! Pred dnevi je izšla tudi najnovejša številka «Gasilca>, glasila Gasilske zajednice za dravsko banovino, ki prinaša v posebnem članku podrobnejša navodila vsem gasilskim društvom in četam, kako naj ravnajo in pomagajo pri nr.ši zbirki. Ker pa so ta navodila zaradi zakesnitve lista dospela na svoj naslov z nujhno zamudo, ki je morda utegnila razmah naše akcije za nekaj dni zadržati, smo se zdaj odločili, da rok naše zbirke podaljšamo za teden dni iti da jo zaključimo torej šele v nedeljo 11. februarja. Razen vrlih gasilcev, ki 3n bili brez odlašanja pripravljeni, da prevzamejo oni izvedbo naše akcije, prav za prav najtežji in najodgovornejši del, pa je zbirko od svoje strani podprlo tudi uredništvo «Jutra>. V svoji nedelj- ski številki je «Jutro» prineslo poseben poziv na svoje čitatelje in prijatelje s prošnjo, naj tudi oni po vseh svojih močeh pomagajo naši zbirki do uspeha. Ob sodelovanju dveh tako važnih činite-ljev, kakor sta naše gasilstvo in pa nacionalni dnevni tisk, bo naša zbirka brez dvoma dovedla do zmage. Če se do danes še niste z dejanjem odzvali našemu klicu in še mste oddali svojega prispevka, potem Vas nujno prosimo: 1.) Poiščite vsaj do nedelje zjutraj prgišče kakršnegakoli pridelka (malo moke ali ješprenja, malo fižola ali karkoli, morda kos slanine ali pest masti in tako naprej). 2.) Zavijte, kar ste namenili za svoj dar gla« dujočim rudarskim otrokom, in vsaj t nedeljo zanesite do predsednika ali tajnika gasilskega društva ali čete, ki Vam je najbližja. Najbolje boste opravili, če se s svojim prispevkom obrnete na kakšnega znanega Vam gasilskega delavca in ga zaprosite, naj Vaš dar od premi dalje (de predsednika, tajnika, odnosno do odbora). 3.) Bodite v teh dneh do 11. februarja majhen glasnik ljubezni do bližnjega! Pripovedujte znancem in sosedom o tem, kako v Trbovljah, Hrastniku in Zagorju gineva od sladu okrog 4000 otrok. Odprite svoja srca tem najmlajšim, a nnjbednej-šim svojim bratom na stežaij Pomagpjt? jim najprej sami, potom pa pojdite in trkajte na vsa srca, ki se še niso odprla! Dete, ki strada, je dete, ki umira. Drug za drugim hodita po radarskih dotnovih glad in smrt. Ne dopustite tega, saprite jima pot! Zato pa naj bo te dni Vaša božja aapoved: Vsaj enemu gladnemu rudarskemu otroka da-rpjem vsaj en obed! Potem pa še: Vsaj enega soseda ali znanca, ki sc sam ne bo opomnil, bom pridobil, da bo storil kakor jaz! Predlog proračuna dravske banovine za leto 1934./I935. Dne 5. februarja dopoldne se sestane na svoje peto redno zasedanje banski svet dravske banovine. Glavni predmet zasedanja bo obravnava predloga banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1934./1935. Predlog novega proračuna naše banovine za leto 1931./1935. znaša v izdatkih, odnesno dohodkih 90,962 500 Din, a teKOČi proračun je znašal 87,560.819 Din. Upoštevati pa je treba, da je to bila končna številka, medtem ko je znašal prvotni predlog banovine, ki ga je odobril tudi bano-vinski svet, 95,489.189 Din. Po posameznih poglavjih se BANOVINŠKI IZDATKI razdele v splošnem proračunu tako-!e (v mili-« •jonih dinrrjev; podatki za 1933./1934. so vzeti i2 končnoveljavnega proračuna): 1933./1S34. 1934./1935. splošni oddelek .... 5.14 5.74 upravni oddelek.... 0.48 0.54 kmetijski odde ek . . . 8-64 9.71 prosvetni oddelek . . . 4.55 6.{X5 DVA ČLOVEKA RICHARD VOSS 13 Rok, o Rok! Poglej vase, prav globoko v dno svoje duše, pa boš spoznal, krkšna samoljubnost te žene v Rim. Ce hrepeniš p > tem, da bi dobro spoznal ljudi in stvari, glej najprej, da boš spo-inal samega sebe... Ko sem doma povedal svoj sklep, da se pridružim velikonočnemu romanju, je bil moj strogi gospod oče globoko ganjen i-, kaplan Plohner me je blagoslovil. Moral sem svoj načrt povedati še Juditi. Bog ve, zakaj mi je bilo tako težavno iz-pregovoriti z njo? Prav tako je bilo, kakor bi ona gledala vame: globoko, prav do dna srca: kakor bi videla s svojimi jasnimi, modrimi očmi, zakaj silim v Rim. Bilo mi je, kakor da me je samega sebe sram. Ta občutek sramu pred Judilo me je divje ujezil. Kar besen sem bil na samega sebe, ker se pred tem otrokom skoraj, bo jim. Ko sem jezdil v Vahrn, da bi ji to povedal, sem tako dolgo mislil in mislil, da sem bil nazadnje že strašno jezen. Odločil sem se, da se bom. vedel zelo moško in da bom z Judito, če ne bo odkrito vesela mojega pobožnega sklepa, do skrajnosti sirov. Kako b< šele pozneje, če bom že zdaj deklici docela zlezel pod copat ? Jaz, ki hočem biti nekoč gospod in ki čutim v sebi nekaj, kakor bi se bil prav za gospodovanje rodil. Povedal sem ji torej vse in sem bil pripravljen, da bom pri prvi besedi, ki bo zvenela kakoi rahel upor ali samo začudenje, tak ;j p< šteno vzrojil. Toda ni mi dala povoda za tako krepko izraženje nejevolje, ki se mi je zdela zelo moška. S prijaznim obrazom me je poslušala in me prosila, naj ji popišem pot, ki so si jo romarji izbrali. Prinesla je zemljevid, kei je hotela imeti pol prav pred očmi. Pisala je tudi še isti dan neki knjigarni v Inomost po dobre knjige o Rimu, ki ga je le slabo poznala, pa bi »e rada dobro seznanila s krajem, kamor pojdem jaz. Ločila sva se v najlepšem miru in najboljšem prijateljstvu. Vzlic temu sem ostal zadirčen, še zdaj sem se čutil osramočenega in morda še bolj kakor tedaj, ko sem jezdil tja. Mojo jezo nad samim seboj, ki je nisem mogel iztresti nad Judito, je moral občutiti moj plaveč na svojem telesu. Tako hudo sem ga zbadal z ostrogami, da je na ravni cesti kar plaval po zraku; pravi čudež je, da ni padel. Zdaj se pripravljam za potovanje. Nad sto nas je. Tudi ženske so vmes. Ce bi bila tudi Judita zraven! To bi bilo potem romanje! Na strani ljubice vso daljno pot do Rima in v Rimu od cerkve do cerkve, od kraja milosti do kraja milosti. Ona pa ne pojde v Rim in ne bo poljubila svetemu očetu noge, ampak ostane na Platterjevi domačiji in se bo tam veselila svojih mladih, krepko uspe-vajočih marelic. Do Verone pojdemo peš. V tem mestu sedemo na železnico in se odpeljemo skozi Florenco do Orvieta. Odondod pojdemo spet peš zadnji del poti. Rad bi bil že spet nazaj doma na gradu Enm, ob penečem se Eisacku. pri svejem plavcu in svoj li psih. Gotovo pridem nazaj šele tedaj, ko divji petelin ne bo več pel. Ves presveti Rim bi pustil, da bi slišal na Plosi petje divjega petelina. V samostanu Novi Štifti so dvignili vsi sedanji menišiči in farčiči, vsi bodoči duhovniki, prelati, škofi in viseke cerkvene luči velik trušč zaradi mojega potovanja v Rim; da sem že na zemlji blažen, so pravili; niso našli dovolj besed, da bi mi narisali vse čudeže večnega me*ta, ki mera biti neizmerno čudovito, zlasti za katoliške kristjane. Kajti samostanski učenci iz Nove Štifte vedo o Rimu skoraj samo vse krščansko in sveto in da je Rim grob groznega poganstva, ki se meni ne zdi nič kaj strašno in grozno, prej veselo in lepo. To pa so nekrščanske misli, ki se moram zanje v Rimu ob grobovih naših največjih mučenikov iz^ pokoriti. Judita bere vneto knjige, ki jih je naročila v Inomostu. Po svoji navadi ne govori dosti o njih. Ker pa vse, kar je laškega, do dna duše sovraži, bo komaj doumela, kako skrivnosten je ta Rim. K temu pride še to, da je katoliška kristjanka, ki ne potrebuje ne Rima ne kakšnega arugeea svetega kraja. Danes je o tem govorila na svoj način in z veliko resnostjo je menita: «To mora biti nenavadno mesto.> _ j. «DOMOVINA» it S tehnični oddelek . • . 36.70 38.19 socialna politika in na- rodno zdravje .... 16.40 1124 finančni oddelek . . . 12.82 11.73 trgovina, obrt in indu- strija ...... 2.02 2.09 rezervni kredit . . . ( 0.80 0.70 Pregled posameznih poglavij je naslednji: V splošnem oddelku so osebni izdatki kakor tudi materialni (stvarni) le malo višji. Omeniti je povečanje izdatkov za statistično službo od 20.000 na 30.000 Din in stroškov banskega sveta od 100.000 na 120.000 Din. Najvažnejše pa je povečanje postavke za elektrifikacijo od sedanjega pol milijona na en milijon dinarjev. V prvotnem predlogu proračuna za leto 1933./1934. so določili za elektrifikacijo 1-3 milijona dinarjev, kar je finančni minister zmanjšal. V upravnem oddelku so se zmanjšali izdatki za izvedbo združenja občin od 170.000 na 25.000 Din, nova pa je postavka 200.000 Din, to je prispevek po Členu 88. zakona o občinah k banovinskemu pokojninskemu skladu za občinske uslužbence. V kmetijskem oddelku so osebni izdatki ostali v glavnem neizpremenjeni, pač pa so se povečali materialni izdatki. Tako so na primer prišle nove postavke: 15.000 Din za pedološka raziskovanja, 50.000 Din kot prispevek k skladu za jubilejno kmetijsko razstavo. V postavkah za neposredno pospeševanje kmetijstva je najbolj narasel znesek preračunanih izdatkov za živinorejo (za liconciranje, prispevki za ureditev gnojiš? in pod.). Nova je postavka 150.000 Din za silose. Nadalje je vnesena postavka 100.000 Din kot prispevek k zavarovalnemu skladu zoper vremenske nesreče in nezgode pri živini. V kmetijskem oddelku so med izrednimi izdatki prispevki za kritje nedostatka dohodkov pri banovinskih podjetjih, ki spadajo v to področje, ki so narasli od 2.5 na 2.8 milijona dinarjev. Izdatki komisije za agrarne operacije so ostali v glavnem neizpremenjeni. V prosvetnem oddelku so osebni izdatki ostali neizpremenjeni. Odpadla je postavka 100.000 Din kot prispevek za Dom slepih. Pač pa je povečana postavka podpor za dviganje in prezidavanje šolskih poslopij od 400.000 Din na 600.000 Din. Prirastek beležita narodna prosveta od 125.000 na 175.000 Din in podpore Sokolstvu od 360.000 na 400 000 Din. Povečane so tudi podpore in štipendije od 160.000 na 200.000 Din. Nova je postavka 15.000 Din za ljudska vseučilišča. Povečana je tudi podpora narodnemu gledališču v Ljubljani od 40.000 na 100.000 Din. Nadalje so nove tri postavke: 200.000 Din kot prispevek podpornemu skladu za gradbo vseučiliške knjižnice v Ljubljani, 400.000 Din kot letni obrok posojila za gradbo III. državne gimnazije v Ljubljani, odnosno prispevek za tozadevni sklad in 350.0GG dinarjev kot letni obrok za odkup I. državne realne gimnazije v Ljubljani. Zaradi teh postavk se je najbolj povečal proračun prosvetnega oddelka. V tehničnem oddelku so se osebni izdatki povečali od 7.63 na 8.33 milijona dinarjev. Med stvarnimi izdatki, ki so ostali v večini neizpremenjeni, sta se najbolj zmanjšali postavki za normalizacijo banovinskih cest od dveh na 1.5 milijona dinarjev in neodložljive rekonstrukcije manjših objektov od 0.32 na 0.15 milijona dinarjev. Nasprotno so se povečali izdatki za hidro-tehnična dela od 1.97 na 3.74 milijona dinarjev. Predvsem se je povečal banovinski prispevek k regulacijam od 1.2 na 22 2 milijona dinarjev in nova je postavka en milijon dinarjev kot banovinski prispevek za regulacijo Savinje. Zmanjšal! so se razni gradbeni izdatki. Namesto prispevka 100.000 Din za ureditev aerodroma je postavka 100.000 Din kot prispevek h gradbi hidrotehnič-nega zavoda. V oddelku za socialno politiko in narodno zdravje sta med stvarnimi izdatki odpadla prispevek k zakladu za gradnjo malih stanovanj 200.000 Din in prispevek bratov-skim skladnicam 300.000 Din. Narasla je postav jka plačilo oskrbnih stft»škov javnim zdravstve-' nim ustanovam od dva na tri milijone dinarjev, Zmanjšali pa so se prispevki za kritje nedostatka dohodkov, odnosno plačilo osebnih in oskrbnih stroškov od 7.1 na 6.06 milijona dinarjev. V finančnem oddelku so se osebni izdatki nekoliko povečali, medtem ko so stvarni padli. Predvsem se je zmanjšala postavka obveznosti iz prejšnjih let od 3.12 na dva milijona Din, nadalje obveznosti bivših okrajnih zastopov od 150.000 na 50.000 dinarjev. Nova pa je postavka 30.000 Din za zastopanje banovine pred sodišči. Anuitetna (letni obroki za odplačevanje dolgov) služba zahteva tudi v novem preračunu isto vsoto: 7.78 milijona dinarjev. c Zakaj nenavadno?* «Nevarno mesto.> ^Nevaren ... Rim?* «Za tebe bo Rim nevaren » «Kako to? In zakaj baš zame?* «Sam boš videl.* Nestrpno sem vzkliknil. «Ne govori vendar tako skrivnostno! Ne razumem te.* «Kakor čarovnija bo zate Rim. Razločneje ti tudi ne morem povedati.* Govorila je s tako svečano resnostjo, da sem se moral na glas smejati. Iz vsega srca sem se smejal starinsko pametnemu otroku. Toda ona je vztrajala pri tem, da bo Rim zame nevaren in mi rekla, naj bi se Rima varovaL Da bi se Rima varoval?... Ti čudna Juditka, ali tako slabo poznaš mladega gospoda Roka? V dolini kopni sneg. Kakor bi jih bila solnčua pripeka požgala, tako bledo in brezbarvno vstajajo travniki iz zimske postelje. Toda v zelenju, polnem upanja, se kaže mlada setev. Na prisojnih pobočjih gora že cveto cvetice: rumene trobentice in višnjevi pljučnik. In včeraj je prinesla Judita za grob moje matere mogočen venec iz velikega bledolilastega pljučnika, ki se je lesketal v najlepšem srebrnem soju. Natrgala ga je na gorskih Ravnikih Platterjeve domačije. Tako lepi dnevi so, da bo kmalu petelin pel. Jaz pa pojdem v Rim! Kajti jutri že odidemo; in zdaj mi je žal, da bom zraven. Ce me ne bi bilo^sram, bi rekel še X zadnjem trenutku: cPojdite v Kim! Jaz ostanem doma! Kaj me briga Rim? Pojdite in molite za mojo ubogo dušo...» In pri tem mi dela Juditka ločitev še težjo; zmeraj me tako nenavadno pogleduje: s tako čudnimi, globoko vame gledajočimi, iščočimi očmi. Po vsakem takem predrznem pogledu je nad vse resna in tiha. Kaj misli s tem? Ali misli resno, da me čaka nesreča v Rimu? Dovolj; ločil se bom žalostnega srca odtod; mislil bom že pri odhodu hrepeneče na vrnitev in se je bom veselil kakor otrok božiča. To sicei ni pravo razpoloženje za pot, ki sem nanjo namenjen; in rad bi še vedel, kaj mi bo to daljno romanje koristilo. Za umik je zdaj že prepozno; toda — saj se bom vrnil! Iu sicer kmalu, kmalu. Sveta Barbara, ti naša zaščitnica in priproš-njica, privedi me kmalu, kmalu spet nazaj v drago domovino! Amen. Deveto poglavje. Kako je iz mladega gospoda Roka postal v Rimu pater Pavel. Rim, v samostanu svetega Avguština na Aventinu, 15. m-ija 18 .. Med raznimi stvarmi, ki ?o moja osebna lastnina, mi je poslal moj oče z gradu Enne tudi tole knjigo, dar moje rajne matere. Danes, na moj petindvajstti rojstni dan, sem jo spet odprl. Po osmih letih prvič —, = Stran 3 ---=* ' V oddelku za trgovino, obrt in industrijo so se osebni izdatki malo povečali. ■ Stvarni izdatki so ostaii skoro neizpremenjeni. BANOVINSKI DOHODKI se razdele tako-le; (v milijonih dinarjev; podatki za leto 1933./1934. na podstavi proračuna, odobrenega od finančnega ministrstva): 1933./1934. 1934./1935J doklade 45.07 48.00 trošarine ...... 19.45 18.40 takse .......12.55 13.75 ostale davščine ... 1 0.65 0.75 dohodki prejšnjih let . , 8.92 2.00 državni prispevek . * • — 7.00 razni dohodki .... 0.90 1.06 Banovinske doklade ostanejo nei»« premenjene, povečanega donosa pa je pričakovati zaradi višje podlage. Vl Pri banovinskih trošarinah so ostali donosi v večini neizpremenjeni, manj pa je preračunano zaradi izgube dohodkov od banovinske trošarine na bencin, pnevmatike, ocetno kislino, mineralno vodo in ogljikovo kislino v tekočem letu. ( Povečanje proračuna za banovinske takse je pripisovati predlaganima dvema novima davščinama: en milijon dinarjev naj prinese davščina na vodne sile, en milijon dinarjev pa taksa na zaposlitev in pokojnine tujinskih delavcev. Povečan je tudi proračun dohodkov od davščine na šmarnico od 150.000 na 250.000 Din. ) Donos nepobranih banovinskih davščin iz prejšnjih let cenijo kakof lani na dva milijona dinarjev. Nadalje je vnesena v proračun vsota 7 milijonov dinarjev kot pomoč države, kakršna vsota je bila vnesena v proračun za leto 1933./ /1934., katero pa je minister za finance črtal. PRORAČUNI IZDATKOV BANOVINSKIH PODJETIJ so se zmanjšali v glavnem zaradi nižjih stvarnih'1 izdatkov. Zato se je lahko tudi prispevek banovi-j ne zmanjšal od 6.60 na 6.06 milijona dinarjev, i Po vsej Sloveniji gre glas s Le „Demovlna" je za nas! Ko sem šel pred osmimi leti za veliko noč b tirolsko skupino romarjev v Rim, knjige nisem, vzel s seboj. Saj sem bil trdno prepričan, da bom o pravem času nazaj in da bom slišal petelina na: Plosi. Zakaj naj bi bil torej jemal ta zvezek na ro*j manje h grobu apostolskega kneza: Napisal ne* bi bil — sem takrat mislil — tako in tako niča Kajti kaj mi je bil Rim? Toda nisem se vrnil na giao Enno; svoje lepel tirolske domovine nisem več videl. Nikoli vetij odtlej nisem slišal šumenja divjega Eisacka. MoJ plaveč ne nosi več mladega gospoda Roka čea poljane briksenške doline, gor po zeleDih rebrih-proti Valirnu. Moja dva psa ne poznata več svo«i jega gospodarja, če sta še živa, kar pa ne vem^ ker nisem nikogar vprašaL V Rimu sem ostal. V Rimu sem postal duhovnik. Mrtvi materi na ljubo. Da bo rešena muk v vicab. i Zato, ker je šla na božjo pot h krvavečemu srcu Marijinemu; ker je v malem dolomitskem svetišču prižgala svečo; ker je dala svoje življenje v snežnem viharju grozne jesenske noči — sem izpolnil njeno željo v Rimu. Da sem lahko izpolnil vročo željo njenega ma-' terinskega srca, je morala umreti, in jaz sem mo-, ral svoji mrtvi materi na ljubo romati v Rim;i moral sem v Rjmu izpolniti na sebi tisto veliko:' Spoznanje svoje sinovske d o 1 ž n o s t i. Delomrzniki zlorabljajo javno dobrodelnost / Banska uprava je poslala sreskim načelstvom, policijskim oblastvoni, mestnim načelstvom in ipredsedstvom občin tole okrožnico: V zadnjem času se spet dogaja, da prihaja z /dežele v mesta ali pa tudi obratno čedalje več iljudi, ki se izdajajo za nezaposlene. Med njimi i so največkrat zdrave in za delo sposobne osebe, ki bi z malo dobre volje lahko našle vsaj zasilno zaposlitev. Mnogi njih se pa rajši vdajajo beračenju, ker pričakujejo od njega več koristi kakor od dela. Nekateri se naravnost hvalijo, da jim beračenje več donaša kakor delo in da se jim še nikoli ni tako dobro godilo kakor zdaj. Vse to ustvarja po eni strani nerazpoloženje in nezaupanje imovitejših slojev do nezaposlenih, ki bi radi delali in ki so pomoči res potrebni, po idrugi strani pa jemlje nravnost nezaposlenim, ki •bi radi delali, in zaposlenemu delavstvu. Ker se je bati, da bodo tako pohajkovalci in izkoriščevalci javne dobrodelnosti za resno pridobitno delo izgubljeni, podeljuje banska uprava podpore 'Ie v posebnih ozira vrednih primerih (starost, onemoglost, bolezen, mnogo otrok in podobno). I .Vse za delo zmožne osebe se pa morajo zglasiti pri pristojnih sreskih načelstvih in predsedstvih občin v svrho zaposlitve pri javnih delih. Ker obseg javnih del do danes še ni tako velik. da bi bilo mogoče z javnimi deli zaposliti vse nezaposleno delavstvo, zlasti pa, ker zimski čas ovira delo na zemlji, je umevno, da se bodo še zmerom našli taki nezaposleni, ki bodo še nadalje nadlegovali javna oblastva in zasebnike s prošnjami za podporo. Da se pa omeji beračenje, odnosno odstranijo v tem pogledu vse zlorabe po osebah, ki se ba-vijo s poklicnim beračenjem, se opozarjajo vsa sreska in mestna načelstva, policijska oblastva in predsedstva občin na predpise naredbe o podpiranju brezposelnih in o pobijanju delomrznosti («Službeni list» z dne 15. aprila 1933). po katerih si mora vsaka nezaposlena oseba priskrbeti pri občini bivališča posebno razvidnlco za nezaposlene. Ako občine nimajo razvldnic na razpolago, naj s! jih same priskrbe po obrazcu, ki je natisnjen na koncu navedene naredbe. Nadalje na! občine seznanijo vse nezaposlene, ki bivajo v občini, na krajevno običajen način s predpisi naredbe, zlasti s predpisi glede nabave in noše raz-vidnic, kakor tudi poselskih in drugih takih obveznih knjižic ter jih opozore na posledice, ki bi jih zadele, nko si v najkrajšem času ne priskrbe razvidnic. Sreskim načelstvom in policijskim ob-lastvom se pa posebej naroča, naj nastopijo nasproti kršilcem z vso strogostjo. Politični pregled Pred dnevi je odstopila vlada g. dr. Srškiča in iee je nato sestavila nova vlada pod predsedstvom g. Nikole Uzunovila. :V soboto je Nj. Vel. kralj podpisal ukaz o imenovanju nove vlade, ki jo dopoldne v predsed-ništvu ministrskega sveta prisegla. Vlada je sestavljena takole: ministrski predsednik Nikola Uzunovič, minister brez portfelja dr. Albert K r a m e r, minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan P u c e i j, minister brez portfelja dr. Hamdija Karamebmedovič, minister brez portfelja dr. Dragutin K o j i č, minister prosvete dr. Ilija Šumenkovič, minister pravde Božidar Maksi i o v i č, minister brez portfelja dr. Grga Andjelinovič, minister prometa inženjer Lazar Rtdivojevič, minister za trgovino in industrijo in vršilec dolžnosti ministra za gozdove in rudnike dr. Juraj D e m e t r o v i č, minister za vojsko in mornarico armijski general Dragomir Stojanovič, minister financ doktor Milorad Djordjevič, minister za gradbe in vršilec dolžnosti ministra za kmetijstvo dr. Stje-pan Srkulj, minister zunaniih zadev Bogoljub J e v t i č, minister notranjih del Zivojin L a z i č, minister za telesno vzgojo dr. Lavoslav H a n ž e k. Banska uprava razglaša, da se 5. februarja ob 10. dopoldne sestane na svojo peto redno zasedanje ba-novinski svet dravske banovine. Predmet zasedanja bo: L) obravnava predloga banovinskega proračuna dravske banovine za leto 1984/1935. s pripadajočim pravilnikom in uredbami; 2.) sklepanje o uvedbi banovinske tro» šarine na vino in žganje; 3.) sklepanje o uredbi o občinskih uslužbencih. ,, Ob koncu preteklega tedna se je kriza francoske vlade poostrila in je ministrski predsednik Chautemps z vsemi ministri odstopil. Glavni vzrok padca Chautempsove vlade so bila milijonska sleparstva Staviskega, ki je, kakor smo zadnjič poročali, izvršil samomor, ko so mu prišli na sled. Časopisi so namreč začeli neka-; terim državnikom očitati, da so zapleteni v te i škandale, kar je omajalo položaj vlade. Novo . vlado je sestavil Daladier iz odločnih mož, ki uživajo splošno spoštovanje. Posebno važen dogodek prejšnjega tedna jo podpis nemško-poljskega dogovora, po katerem bosta obe državi, med katerima so doslej vladale stalno hude napetosti, reševali vse spore z neposrednim sporazumevanjem. Ta pogodba je nedvomno krepak prispevek k utrditvi miru v Evropi. Na svečnico se bo začela balkanska konferenca v Becgradn, ki se je udeležijo zunanji ministri Jugoslavije, Uumanije, Turčije in Grčije. Na konferenei se bo dokončno uredilo besedilo balkanske pogodbe. Iz Bul arešte javljajo, da sta se te dni razgovarjala zunanji minister Titulescu in bolgarski ministrski predsednik Mušanov. Zadnji je izjavil, da Bolgarija ne more sprejeti balkanske pogodbe v obliki, kakor jo določa sedanji načrt. Pogajal pa da se bo Mušanov še nadalje z državami, s kate- rimi Bolgarija ne živi v najboljšem prijateljstvu. Tedenski tržni pregled ŽIVINA. Na zadnjem živinskem sejmu v Mariboru so bile za kilogram žive teže naslednje cene: voli debeli 3 25 do 4, poldebeli 2.75 do 3 50, voli za rejo 2.75 do 3.25, voli za klanje 3 do 3 50, Ker mi je poslal oče za rojstni dan, ki je obenem tudi dan mojega duhovniškega posvečenja, to knjigo kot nekakšno dragoceno zapuščino moje mrtve matere, bom v tej knjigi pisal dalje. Odslej bom lahko poročal o večjih stvareh, kakor sta bila veselje in žalost podivjanega mladega gospoda in nerazumnega fania. Čeprav leži že vse daleč za mano; čeprav je že vse davno padlo od mene in sem postal drugačen, docela nov človek: močan človek, ki se zaveda svojega namena, vendar občutim razliko med tedanjostjo in sedanjostjo. Občutim jo s tihim začudenjem, nekakšnim pridušenim strmenjem. Strmim zato, ker je sploh moglo tako priti. Časih pridejo ure, ko me zagrabijo — ne bolečine žalost in kesanje, ampak jeza, divjost, besnost. Takrat se bojujem s svojim nekdanjim bitjem kakor s smrtnim sovražnikom. Kakor bi stal gori na vrhu Schlerna, ob robu prepada, tako se bojujem s svojim tedanjim jazom. Oklepam se ga, i poskušam ga vreči na tla, poskušam ga zagnati i v brezdanjo globočino... ! Časih se zgodi, da tedanji jaz mojega sedanje-jga skoraj zmaga. Časih čutim, da slabim, da pod-! legam. Takrat sem kakor besen. Vzkrik zadušim in zagrizem zobe v svoje lastno meso. Toda vselej se mi posreči premagati prejšnje bitje in ga s silo pritisniti k tlom. Ob prepadu, kamor sem zagnal svoje nekdanje bitje, stojim potem kakor ob odprtem grobu in zmagoslavno praznujem svoj lastni pogin. Če morajo drugi mladi duhovniki, ki se odrečejo svetu, prebiti take boje, se zatečejo k nasilnim pripomočkom cerkve: k molitvi in postu, spokorniškemu pasu in biču. Takim grešnikom pred Gospodom je lahko. Jaz pa si boj sam težim. Le iz samega sebe si smem priskrbeti pomoč preti samemu sebi. In tako se bojujem. Vsak dan v svojem življenju občutim razliko med tedanjostjo in sedanjostjo. Moji dnevi iinajo dosti ur, ker mora klerik tudi ponoči Gospodu služiti, bedeti in moliti. In vsako uro, ki jo pre-bedim, čutim, kako umiram od domotožja in hrepenenja. Vsako uro se moram bojevati. Drugače je postalo. Samo to pisanje moram pogledati, da vidim, kako je vse drugače. Namestu moje visoke robe v stolpu na gradu Enni, samostanska celica; namestu vesele mešanice vseh reči, ki jih potrebuje mlad gospod, ki jezdi, nastavlja zanke za ptice, so mi ostale skromne duhovniške potrebščine. Tudi doma na gradu Enr.i sem se učil moliti in poklekati. Kar pa je bilo prej le pobožna navada, je postalo zdaj življenjski poklic. Če gledam še dalje, če zagledam med golimi stenami, ki so okrašene zgolj z velikim, črnim razpelom, samega sebe v praznični obleki svetega Avguština; Če potipljem svojo glavo — kje je gosta zmešnjava kodrov? Ni je več. S spokorniško umetnostjo je moja glava lepo ostrižena v venec, ki oklepa golo okroglino: tonzuro. Moja glava tonzura! Iu moja glava je še zmeraj tako mlada... Dostikrat ob urah zagrizenega boja in trpljenja se z obema rokama zgrabim za svojo, še zmeraj tako mlado glavo, kakor bi hotel nekaj strgati z nje, ko me še bolj krvavo tlali kakor trnjeva krona, kar teži na meni bolj kakor skala. In vendar je samo majhno, golo mesto na moji, še zmeraj tako mladi glavi 1 Čudne navade sem se navzel. Vsakemu mlademu kleriku pogledam v obraz, da bi na njem poiskal izpremembo, ki se počasi pokaže, čakam vsake izpremembe, prežim na vsako izpremembo^ Zakaj neizogibno se izpremene črte postaja-jočega božjega moža — neizprosna. Ze v samostanu Novi Štifti in v škofovskem mestu Briksenu sem začel paziti na izpremembo obraznih črt mladega duhovnika Prišla je počasi, komaj zaznavno, toda — prišla je. Videl sem mlade obraze, ki je življenje na njih spesnilo pravo pesem vere, upanja in življenjskega veselja, kako so se pred mojimi deškimi očmi iz-premenili; videl sem, kako je postajal žig srečne mladosti počasi, komaj zaznavno čedalje bledejši« Smehljajoči se, v mladostni moči in mladostnem veselju se iskreči obrazi so postajali bledi pred kalnimi očmi križanega Odrešenika, postajali so žalostni in nepotolažljivi, dobili so črte s pokor-nikov, ki so jih spačile, skazile — neizogibno, neizprosno. (Dalje prihodnjič.) j klavne krave debele 2.25 do 3.25, klobasarice 1.75 do 2, molznice ,n breje krave 2 do 2.25, mlada živina 2.75 do 3.25, teieta 4 do 5 Din. Cene mesu so bile: voli L 10 do 12, II. 8 do 10, bikov, krav in telic 4 do 7, telečje I. 14 do 16, II. 10 do 12, sveža svinjina 10 do 16 Din. KOŽE DIVJAČINE. Dne 22. in 23. januarja se je vršila v Ljubljani dražba krzna. Zgodaj zapadli sneg in prilično ostra zima sta ugodno vplivala na kakovost našega krzna, ki je bila boljša od lanskega in predlanskega leta. Sejem je bil srednje dobro založen. Povpraševanja je bilo v splošnem dovolj, z'asti za dobro blago. Za slabo blago ni nikakega zanimanja, medtem ko so bili izredno lepi kosi prodani za cene, ki znatno presegajo one tujinskih tržišč. V prosti prodaji dosežene eene so nižje od cen, ki so bile dosežene na dražbi. Po izviru se je iztržilo 65 % krzna iz dravske banovine, ostanek pa iz vseh krajev naše države. Število kupcev je bilo znatno. Prišli so iz naše države, pa tudi iz Avstrije, Madžarske, Italije, Češkoslovaške, Nemčije in Francije. Mnogo blaga so kupili trgovci iz Beograda. Kupci so se zanimali predvsem za kune zlatice in belice, de-horje, jazbece, veverice, nekoliko manj za lisice. Na dražbi so bile doseženj naslednje cene, ki veljajo seveda za prvovrstno blago: gorske lisice 195 do 250, gorske lisice (izredni kosi) do 330, poljske lisice 170 do 205, kune zlatice 600 do 700, kune zlatice (izredni kosi) 820, kune belice 500 do 580, dehorji 95 do 125, veverice 7, poletne veverice 1.20. divje mačke 64, divji zajci (zimski) j 5.20, divji zajci (jesenski) 1, jazbeci 60, vidre 525, jeleni 16 Din za kilogram. Malo je bilo domačih mačk, domačih zajcev, srn, p .dlasic, polhov, volkov, medvedov in merjascev. Zato pride to krzno z onim prepozno in na novo došlim na dražbo j 5. marca. HMELJ. Hmeljska kupčija je nadalje prav mirna. Plačuje se hmelj po 50 Din in nekaj več. 100 italijanskih lir za 300 do 302 Din. Avstrijski šiling se je trgoval v zasebnem kli-ringu po 9.12 Din. Vojna škoda se je zaključevala po 275 Din. Sejmi 5. februarja: Borovnica, Murska Sobota, Ormož, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Višnja gora, Dobrna; 6. februarja: Metlika, Ptuj, Gornji Grad; 7. februarja: Gorenji Logatec; 8. februarja: Št. Jernej, Šoštanj; 9. februarja: Mengeš, Konjice, Zagorje, Grahovo, Pilštanj; 10. februarja: Sv. Jurij ob južni železnici. Vrednost denar*a Na naših borzah smo dobili v devizah (k spodnjim tečajem se prišteje §3 premija 28.5%): j 1 nizozemski goldinar za 22.90 do 23.08 Din; 1 nemško marko za 13.54 do 13.65 Din; 1 angleški funt žterling za 179 do 181 Din; 1 ameriški dolar za 35.80 do 36.08 Din; 100 francoskih frankov za 224 do 226 Din; 100 češkoslovaških kron za 169 do 170 Din; Kratke vesti == Ustanovitev tkaninske industrije v Ptuju. Ze so skoro dovršena preureditvena dela v bivšem dominikanskem"samostanu v Ptuju, kjer bo nameščena nova tkaninska iniustrija. Pričakuje se, da bo začela pomladi že obratovati. Tudi češka tvrdka Klemant in drug želi zgraditi tka-ninsko tvorniško poslopje za železniško postajo. Med mestno občino in tvrdko so se že vršila pogajanja, ki bodo najbrže ugodno zaključena. Mestna občina je pripravljena nuditi tvrdki vse ugodnosti. ki ji zmore, samo da se uresniči misel. Z uresničenjem teh načrtov bi Ptuj na gospodarskem poprišČu veliko pridobil. Zaposleni bi bili lahko številni brezposelni in siromaki, ki jih je v ptujskem okraju —e polno. = Dvodnevni kletarski tečaj v zvezi s tečajem o rezi vinogradskih trt bo 5. in 6. februarja na banovinski trsnici in drevesnici v Kapeli pri Slatini Radenci. Pouk bo dnevno od 8. do 12. in od pol 14. do 17. ure. Oddaljeni obiskovalci bodo imeli na zavodu prenočišče. Zadevne prijave je poslati čimprej. Pri odprtih hemoroidih je znanstveno dognano, da zelo ublažuje bolečine, ker razkužuje rano in odpravlja vnetje, srbečico in zbadanje. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju dve steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 16 pošlje brezplačno Fiton, dr z o. j. v Zagrebu 1-78. BREZOVICA PRI KOČEVJU. Gasilska čet* Brezovica-Zaderc priredi 4. februarja gasilsko veselico v prid društva, ki se je šele nedavno ustanovilo. Veselica bo v Šutejevi gostilni. Vstopnina prosta. Za okusna jedila, pijačo in zabavo bo preskrbljeno. Pomagajte mladi četi na nogei KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU. Dne 21. januarja sta imeli občni zbor krajevni organizaciji JNS za Vučjo vas in za Krizevce. Na zboru sta se združili obe v no^o občinsko organizacijo JNS v Križeveih. Zboi je posetilo lepo število članstva, ki je napolnilo Kasijevo dvorano. Prisoten je bil tudi narodni poslanec g. Jožko Zemljič. Iz poročil je bilo razvidno, da je organizacija zelo živahno delovala, kar so pokazale tudi občinske volitve. Novoizvoljeni odbor nudi jamstvo, da se bo delo v redu nadaljevalo. LITIJA. Ker je bila letina slaba, naš mali kmet ni mogel prav ničesar prodati, da bi prišel do denarja, ki bi z njim plačal davek in kupil najpotrebnejše. Zato kmetje zdaj za slepo ceno prodajajo les. Iz trebeljevskih hribov s parom volov pripeljana, obeljena kostanjeva drva se prodejajo po 8.50 Din za 100 kg. V najboljšem primeru pe'je kmet 1200 kg drv in tako prejme zanje cele 103 dinarje. Kmet se zamudi dva dni, da kostanj poseka, ga obeli, razžaga, spravi iz gozda in potem pripelje na litijsko postajo. MOZIRJE. Prosvetno društvo iz Št. Andraža pri Velenju priredi na pustno nedeljo 11. februarja ob treh popoldne v dvorani g. Majarholda igro v treh dejanjih «Scapinove zvijače*. Igra je polna smešnih priborov. Med odmori bo igral tamburaški zbor iz Št. Andiaža. Vstopnina: L sedeži 7, II. sedeži 5, stojišča 3 Din. K predstavi vabljen i 1 RADOMLJE. Gasilci so op ictili v poletju običajno vrtno veselico. Da nadomestijo dohodek ob taki veselici, jim je Sokol prepustil za nekaj uprizoritev dvorano v novem Sokolskem domu. Nedavno so gasilci s požrtvovalnim sodelovanjem vseh vaščanov uprizorili spevoigro (Mlado Bredo*, ki je imela prav tako velik uspeh kakor ee-davno cRokovnjači*. Bila je v igri in petju odlično podana. Tudi gmoten uspeh je bil velik. STOPNIK PRI VRANSKEM. V nedeljo 4. februarja bomo imeli blagoslovljenje novega zvona. Za to priliko so dobili trije fantje od oblastva Sotešča n: 3 Dedinja grajskih zakladov Grofinja je morala ostati na dvoru. Knezu se ni smela upreti, čeprav je vedela, da imenovanje nove članice dvora ne pomeni nič dobrega. Ogrela se bo prepovedana ljubezen .. Blaga kneginja bo morala zaradi tega mnego trpeti... Ošabnici bo zrasel greben; povsod bo hotela imeti prvo besedo. Med grofico Matildo in plemkinjo Gizelo se je vnelo tiho nasprotstvo. Prva se je oklenila kne-ginje, zvijačnica pa je motila kneza ter mu nastavljala zanke. Vse je kazalo, da bo skoro prišlo do razdora. 5. V podstrešni sobici na grajski pristavi je vladala neprodirna tema. Deklica, kateri je srečno naključje rešilo mlado življenje, je še vedno počivala v nemirnem spanju. Ropotanje 3podaj na hodniku se je zopet ponovilo Nekdo se je oprezno priplazil do sobice, kjer je obstal in poslušal. Nato je odprl vrata. Neslišno se je pomikal proti postelji, kjer je ležala mladenka. Neznanec ni imel luči, sobica mu je morala biti dobro znana. Z rokami je otipal mizico in vrč, katerega je napolnil s čisto studenčnico. Zraven vrča je postavil košaro z jedili. Tiho, kakor je prišel, tako se je zopet odstranil. Samo ključ je nekoliko zaškrtal, ko je zaklepal vrata. Mladenka se je prebudila. Bolesten vzdih se je izvil iz njenih prsi. Popravila si je dolge lase, ki so ji zakrivale oči, in sedla na postelji. Začutila je, da je lačna in žejna. Napila se je hladne vode in nasitila z jedili, katere je našla v košari. Nato je pričela milo ihteti. (Kje sem? Kdaj se bo zdanilo?* Hotela j3 vstati, a je spet omahnila. «Milan!> je klicala svojega zaročenca. «AIi si me ti skril tukaj pred pošastjo, ki me neprestano zalezuje? Ali pred njo. ki *e oslepila strica, da ji je zapustil ogromno premoženje? Stric Robert, zakaj si me zavrgel? Kdo te je tako hudobno varal?* Ob misli na svojega blagega zaročenca se je čudovito pomirila. cMilan!* S kolikim zaupanjem je izgovorila njegovo ime in kako jo je potolažilo! (Ali te res ni tukaj? Kdaj si odšel v tujino, da razčistiš temno zadevo? Ako me ljubiš, vztrajaj v boju za pravico! Jaz sem elino prava nečakinja pokojnega graščaka. Ona. ki se je polastila njegovega imetja, je nesramna sleparica. Izposluj mi listino, ki bo dokazala moje sorodstvo. Ali boš dosegel, kar si mi častno oblj bil?» Zdajci je utihnila. Zunaj ni stopnicah so se pojavile rahle stopinje. (Milan!* Mladenka se je vzradostila. (Ali si res ti, Milan?* Nekdo je odprl vrata ter se ji sočutno bližal. V svitu drobne lučee se ji je smehljal obraz, ki ga sirota ni poznala. (Ali ste vi tisla nesrečna deklica?* je izpreof govoril neznanec. (Kdo pa ste?* ie pričakovala rešitve. (Vaš zaročenec Milan mi je poveril pred od-, hodom vašo zadevo. Nikar se me ne bojte!* (Pripovedujejo celo, da ste umrli*, je rekel neznanec. (Tega se ne spom:nj&m>, mu je odgovorila (Jaz sem prava nečakinja graščaka Roberta. Ime mi je Gizela... Prišla sem iz tujine... Pi? stricu na Robovju sem našla neko drugo osebo, i ki se izdaja za njegovo nečakinjo. Potem so me dovoljenje za streljanje. Začeli so pobirati prostovoljne prispevke za smodnik. Ker pa ta nabiralna akcija ni nič kaj sijajno uspela, so si izmislili nekaj drugega. Rekli so, da pobirajo denar za zvon. Mislimo, da ni primerno v sedanjih hudih časih pobirati denar od ljudi, ki se komaj sami preživljajo, ter ga uporabljati za nesmiselno streljanje. Dotičniki naj bi si malo k srcu vzeli članke v zadnjih številkah «Domovine», ki pišejo o stradanju 4000 rudarskih otrok. Če imajo kaj srca, morajo spoznati, da bi bil bolj človekoljuben čin, če bi pomagali tem siromakom, kakor pa da porabijo denar za streljanje, ki je dostikrat vzrok hudih nesreč. SV. ANA V SLOVENSKIH GORICAH. Kmetijsko predavanje bo v nedeljo 4. februarja po Tani maši v šoli, ne pa 11. februarja, kakor je bilo objavljeno v zadnji «Domovini?. Predavat pride g. kmetijski referent. Anovčani, vsi k predavanju! — Pred kratkim je biio v šoli obdarovanih nad 40 ubogih šolarjev z obuvalom in obleko. Tej prireditvi so prisostvovali starši otrok, g. predsed-' nik občine in učiteljstvo. Marsikatero rosno oko je bilo videti ob nagovoru g. šolskega upravitelja. Da je obdaritev tako lepo uspela, gre zahvala Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljeni in pa ban eki upravi. — Sokolska četa je imela letni občni zbor. Iz poročil je razvidno, da je bilo delovanje čete zelo živahno. Naši telovadci in naraščaj so se dobro odrezali povsod. Tudi sosedni Lokavec se je pridružil četi in tam se že vrši redna telovadba mladine. Članstvo pripadnikov sokolstva se je spet pomnožilo. — Prav tako je opravila gasilska četa občni zbor. Tudi ta se je pomnožila. Dobila je godbeni odsek, ki že pridno nastopa na raznih prireditvah. Posebno pohvalno je, da odsek izvaja povsod naše narodne pesmi, kar je posebno važno tu ob meji. Poročila odbornikov čete so bila razveseljiva. Zlasti našega skrbnega blagajnika je treba pohvaliti za prav dobro gospodarstvo. — Člani Sokola in gasilci bi radi prirejali redno gledališke predstave, pa na žalost Hranilnica in posojilnica ne da več dvorane Katoliškega doma na razpolago. Pravijo, da so bili takrat, ko so ta dom zidali, farani dobri, da so pomagali z darovi, zdaj pa da je zapihal drug veter. Gasilci in Sokoli, bodimo vzor ljubezni in jugosloven-6kega bratstva, ne glede na nasprotnike! Zgradili si bomo dom, ki bo žarišče prosvete za vse brez razlike. — Naša prijateljica «Domovina> se je zadnji čas precej razširila, kar je znak, da jo radi Citajo vsi. SV. BOLFENK PRI SREDIŠČU. Vsi, ki bi se radi od srca nasmejali, pridite na svečnico ob pol 3. v šolo, kjer priredi Društvo kmečkih fantov in deklet veseloigro Gizela je molčala. Potem se ji je pričelo svitati: Zavedla se je v tesni sobici, kjer jo je iznenadil Milan, njen zaročenec. Prišel je skozi okno. Povedal ji je, da odhaja v tujino po listino, s katero bo dokazal njene pravice ... «Ali vas ni omamil z nekim strupenim vonjem?* ji je pretrgal besedo. «Take laži razširjajo moji nasprotniki. Nikar jini ne verjemite!? cLežala sem v omedlevici. Zavedla sem se šele v gozdu pri oglarjih...? «Kako ste prišli semkaj na pristavo?? cTudi tega ne vem natanko. Tistega večera sem sedela sama pred kočo. Tam sem menda zaspala. Zardelo se mi je, da voham prijetne di- šave. Ko sem se prebudila, je bila tema, kakor je še danes ...» Neznanec se je domislil: cOmamil vas je oskrbnik z nekim posebnim namenom___> «Pravite, da sem spet v njegoti oblasti.. < Nikar me ne pustite tukaj!? cNjega ni več tukaj, ker je pod ključem .., Nič več vam ne more škodovati...» «A če bi ga izpustili.. .> «Oh, vzemite me s seboj!» ga Je profila s solznimi očmi. «Tukaj ne morem ostati.. ■> cJutri pridem po vasJ, ji je obljubil z moško besedo. cTakoj ko se bo zmračilo.. «Vaš trud ne bo zaman, ako mi pomagate do pravice...? «Pred zakonom smo vsi enakt. Zbral bom dokaze ter jih predložil sodišču. Zaupajte, dan rešitve je blizu ...? Mladenka je sklenila roke in rekla: žo na obrazu, vratu in rokah, dela kožo gladko, mehko in čisto ter zanesljivo deluje proti sohičnim pegam. Dva lončka z omotom in poštnino vred 45 Din, pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju Vi Stubici Donji, Elsa-trg 360 (savska banovina). * Ogenj. V Vrhovem dolu je nastal ponoči požar pri posestniku Francu Lešniku. Vnelo se je gospodarsko poslopje, ki je zgorelo do tal Živino so še pravočasno rešili, v plamenih pa je končalo 20 kokoši. Gasilcem se je posrečilo ro-šiti stanovanjsko liišo, kar je bilo združeno z ve* likimi napori, ker je primanjkovalo vode. Za vzrok požara se še ne ve. * Topla obleka vas utegne zaščititi pred pre» hladom, toda ualezete se ga vendarle lahko. Cei se želite tega obvarovati, morate vzeti PanflaviB pastile. * Žrtev smučanja. Od Male Nedelje nam pišejo^ Dne 25. januarja se je ponesrečil pri sankanjih in si zlomil nogo posestnikov sin Jožko Košar ia Bodislavcev. Zdravi se v bolnišnici v Oroinžu. Pri-j jateiji belega športa mu želimo skorajšnjega okr&i vanja! * cUspeh .Fitonina' je prav presenetljiv in s« ne d& z ničemer primerjati), piše eden našiMi najizkušenejših specialistov za kožne in veneri&j ne bolezni. — Steklenica «Fitonina» stane 20 di^ narjev v lekarnah. Poučno knjižico št. 14 pošilja brezplačno «Fitonin>, d. s o. j., prometni odJ delek, v Zagrebu, poštni predal 78. * Roj čebel t snegu. Te dni je toplo solnce kljub snegu izvabilo čebelice iz panja, ki so pri mizarju Janezu Kočevarju v Lokvici rojile. Taki primeri so zelo redki. * Izredno starost je dosegel konj, ki ga j« posestnica gospa Viktorija Honigmannova v Ljutomeru prodala mesarju Kupljen je bil leta 1890J za 400 goldinarjev pri nekem kmetu na Murskem polju. Torej je moral takrat, če sodimo po cenij neznanka, s katero je obtoženec grozil mladi gra-ščakinji, ki je bila nedavno povišana v plemstvo in uvrščena med članice knežjega dvora. Oskrbniku je šl« za denar, zato je preklical, kar je bil poprej izpovedal. Po naključju je našel tujko z istim imenom, ki je bila plemkinji celo nekoliko podobna. Pismo, ki so ga našli pri njej, je bilo najbrž napačno dostavljeno. Tako si je razlagal vse preiskovalni sodnik po navodilih, katera je dobival s knežjega dvora. Tam je imela lažna nečakinja poglavitno besedo. Mrko je pogledal izpod čela predse, kjer je sedel obtoženec na zatožni klopi. « Vprašajte jo sami. Slišali boste, kaj vam bo odgovorila.) cDobro.) Sodnik je bil zadovoljen. «Pokažite nam tisto deklico. Kje je njeno bivališče?) «Tega vam še ne morem razodeti), se je hitro premislil. «Branijo mi tehtni razlogi. Povedal pa vam bam, čim me izpustite ...) «Ne vdajajte se praznim nadam. Danes se to še ne bo zgodilo .. .> «Ali zaradi izpovedbe, katero sem preklical?) cTukaj morate govoriti resnico. Kdo vas je silil, da ste lagali?) «Kajne, grob na pokopališču...» «Deklica živi, čeprav imate nasprotne podatke. Tudi jaz sem se čudil, ko sem našel živo...) cMrliči še ne vstajajo iz grobov), ga je sodnik zavrnil osorno. se je glasilo biričevo naznanilo. «Obl cesti blizu grajske pristave smo našli umorjenca^ Tukaj je izkaznica, katero smo dobili v njegoJ vem žepu ...) Sodnik je osupnil: «To je Zorman, mož iz plet* menite rodbine. Kaj se mu je neki pripetilo?) j štnino 3 Din več). * Obsodba gorenjsko vlomilske družbe. Kranj in okolico je lansko jesen strahovala drzna vlomilska tolpa, ki so jo sestavljali sami mladi delo-mrzniki. Kranjskim orožnikom se je naposled posrečilo prijeti sedem tatov. Najdrznejši vlom so izvršili 7. septembra lani v trgovino Ahačič in Šifrer v Kranju. Med opoldanskim odmorom se je glavar vlomilcev splazil v prodajalno skozi stransko, delno omreženo okno, vzel iz blagajne 8900 Din in neopaženo izginili. Vloma so se udeležili trije člani tolpe. Glavar si je pridržal glavni plen, tovarišema pa je dal za nagrado enemu 2200, drugemu pa 1200 Din. Vsi trije so se od-pe'jali na Jesenice in potem na Bled, kjer so veselo živeli. V družbi dveh ženščin so z avtom posetili tudi jesenski velesejem v Ljubljani. Dalje so vlomili v Švarino gostilno v Kranju, kjer pa so dobili samo 130 Din gotovine. Glavni povzročitelj te tatvine je bil po izvršenem vlomu silno ogorčen: «Kaj hudiča, samo par kovačev? Ra-čuual sem na 50 jurjev!* V Tržiču so vlomili v Ruehovo gostilno, odkoder so odnesli neznaten plen treh kovačev, čeprav so se nadejali, da jim pade v roke najmanj 30.000 Din gotovine. Vdrli so tudi v tiskarno «Savo», kjer pa je bil pičel dobiček. Hoteli so se polastiti tudi gotovine posestnika Anžka v Trbojah. En član vlomilske tolpe je nekje izvedel, da hrani Anžek doma najmanj 300.000 Din, češ, da je mnogo denarja vzel iz hranilnice. V Trboje so napravili kar dva vlomilska pohoda, in sicer ob belem dnevu. Računali so, da bodo domači zaposleni na polju in da jim bo z lahkoto priti v Anžkov stan. Prvič so jih domači prepodili, drugič pa so se sredi Trboj pojavili orožniki, katerih so se tako ustrašili, da so jo urnih krač popihali na vse štiri strani sveta. Vlome so delno priznali, delno pa so izjavili, da so kot pomočniki sodelovali pri njih. Od obtoženih 7 mladih vlomilskih pajdašev so trije starejši maloletniki. Pred malim senatom v Ljubljani se je vršila te dni proti vsem kazenska razprava, ki je bila zaradi maloletnikov tajna. Mali senat je izrekel strogo sodbo. Maloletniki so prejeli primerne kazni, ostali polnoletniki pa so bili zaradi vlomov in udeležbe pri vlomih obsojeni: Viktor Markelj z Jesenic na devet mesecev strogega zapora, samski delavec Albin Smid brez stalnega bivališča na eno leto in en mesec strogega zapora, Josip Ahačič, hišnik tiskarna «Save» v Kranju, na pet mesecev strogega zapora in samski de* lavec France Meglič, ki je bil nekak kolovodja tolpe, na dve leti in štiri mesece robije. Hkratu so bili vsi obsojeni v izgubo častnih državljanskih pravic za dve, odnosno tri leta. * Tisočak ukraden s kuhinjsko knjigo. Izpred Debeljakove gostilne v Dravijah je nekdo ukradel s tovornega avtomobila natakarici Marici Ule-tovi iz Vižmarjev zavoj, v katerem je bila tudi knjiga «Slovenska kuharica* in v njej kuverta s tisočakom. * Predrzen vlomilec in tat. Te dni se je zagovarjal pred tričlanskim senatom v Mariboru 30letni Josip Gril iz Maribora zaradi mnogoštevilnih vlomov in tatvin. Tatinski vlomilec je po rodu iz Nemčije in sploh ne zna niti besedice našega jezika, vendar pa je prišel krast v našo državo. Posluževal se je zelo rad vetriha in drugega vlomilskega orodja. Obdolženec tatvine pri- ; znava. Glede na njegovo ženo in dva nepreskrb-| Ijena otroka je sodišče izreklo najnižjo kazen: dve leti robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. * Truplo brez roke in noge. V Breznem so opazili ljudje z mostu v strugi ležeče človeško truplo. Več ljudi se je spustilo v strugo ter truplo spravilo na suho. Bilo je že tako nagnito, da so se udje kar trgali od telesa. Roka in noga sta mu sploh že manjkali. Po obleki in nekaterih drugih znakih so prepoznali, da gre za Marijo Ambroževo iz Dravograda. Ubožica je bila dolgo Časa duševno bolna. Dne 21. novembra lanskega leta je izginila od doma *er se ni več povrnila. * Tatvine kokoši. V zadnjih tednih je bilo ukradenih v Hodošuh več kekeši pocestnici Matildi Petrovičevi, posestniku Alojziju Brodnjaku, posestniku Antonu Zupaniču in Francu Marinčku. Tatvin je osumljen že večkrat kaznovani Z. Š. iz Hodoš, ki je zdaj v zaporih ptujskega sodišča zaradi drugih grehov. * Vlomi na deželi. V kaščo posestnice Ane Balantove v Zgornjih Gorč3h pri Braslovčah so I vlomili te dni tatovi in odnesli 400 Din gotovine, , zlat prstan, tri metre suknenega blaga, srebrno žensko uro, dolgo verižico, dve steklenici žganja ! in usnjato torbico, v kateri je bilo 500 Din gotovine. Neznani vlomilci so posetili te dni tudi vilo dr. Slavka Flegla v Zacradu pri Celju. Odnesli so 1 mnogo obleke, perila, posteljne odeje in čevljev. ' * Ubijalci in vlomilci pred sodniki. Mali kazenski senat v Ljubljani je obravnaval te dni tri zločine. Najprej se je obravnaval uboj na Borštnikovem trgu, katerega žrtev je bil strojni stavec Karel Kocmur, ki je zapustil vdovo in tri ne-j dorasle otroke. Pred 3odn.ke so stopili Anton Go-rišek iz Dob pri Kostanjevici, Nande Ahac iz Trbovelj in premogar Loj/e Goste iz Kisovca pri i Zsgorju. Karel Kocmur se je tisto noč vračal iz Učiteljske tiskarne domov. Pred Ljubljansko kre-1 ditno banko se je priključil družbi znancev in 2 njo zavil v Emonsko klet. Iz kleti so pozno ponoči odšli proti Gradišču in dalje na Borštnikov trg. Tam so izkušali dobiti še pri Novaku nekaj vina. ( Naenkrat je Lojze Gošte začel izzivati družbo. Ko ga je nekdo iz družbe malce pahnil, sta Gošte-tova tovariša Gorišek in Ahac napadla družbo. Gorišek je udaril Karla Kocmurja z ročico po levi strani glave, da mu je prebil lobanjo. Ranjenca so prepeljali v bolnišnico, kjer je podlegel. Sodba: Anton Gorišek štiri leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za štiri leta, Nande Ahac 18 mesecev strogega zapora, Golte pa je bil oproščen. — Nadalje ie mali senat razpravljal o vlomu , v občinsko blagajno v Litiji, do katere sta se lani ' splazila tržaška svedrovca France Leban in Jože Boštjančič. Ze sta navrtala blagajno, ko se je v hišo vrnila orožniška patrola. V zgornjem nadstropju občinske hiše je namreč nastanjena orožniška postaja. Boštjančič je pred orožnikom pobegnil, Leban pa se je zakadil v orožnika Lor* i berja, da bi ga podrl na tla. Orožnik je tedaj ustrelil Lebana v levo ramo. To Je bil obenem znak ostalim orožnikom, da so prihiteli na pomoč in vlovili oba zločinca. Na razpravi sta za-krknjenca samo obžalovala, da se nista pravočasno polastila plena, s katerim bi se bila vrnila v Italijo. Pripadata vlomilski organizaciji, ki od časa do časa prihaja plenit v naše kraje. Sodba: France Leban štiri leta in še^t mesecev robije, Jože Boštjančič dve leti ječe. * Strahovi pod Veliko Kapo. Dovže so majhna vas v bližini Mislinja pod Veliko Kapo. Ne le vas samo, ampak tudi okolico vznemirjajo zadnje čase neki čudoviti pojavi, ki se dogajajo v neki hiši ne le ponoči, temveč tudi pri belem dnevu. V hiši je namreč začelo «strašiti». Ljudje, ki hodijo domačim druščino delat, pravijo o čudnih delih nevidne sile, ki zgrabi zdaj metlo v kotu, zdaj kakšen drug predmet in ga vrže drugam ali pa celo v človeka. Tudi nad ljudi se spravi zlomek in vrže zdaj tega zdaj onega ob tla. Baje je domačo 121etno hčerko «strah» tako premikastil, da se je onesvestila. Na starega leta dan so imeli v hiši koline, pa so naenkrat noži oživeli in se sami spravili nad slanino, po končanem delu pa so se zapičili v vrata. Ker se te nadležnosti neznanega strahu le nadaljujejo, so preiskali radovedneži vso hišo in skedenj, pa ne morejo najti ničesar posebnega. Toda ne le, da strah rogovili in uganja svoje prismojenščine, temveč se celo z besedo vtika v pogovore. Ko so tako nekega večera molili, se je oglasil sredi med njimi glas in se hudo-val: «Ni prav|> Pa se je nekdo opogumil in vprašal, kaj naj storijo, in je odgovoril glas: <50 litanij Kmalu nato je zažvenketalo okno v gostilniški sobi. Srečko Tajnik je skočil ven in našel Meha pred gostilno. Oba sta se takoj spoprijela. Ko je Verdev to izvedel, je tudi pohitel ven. Ker je Meh med ruvanjem zabodel Tajnika v hrbet, je Verdev pograbil kol in udaril Meha večkrat po' glavi. Meh se je takoj zgrudil, nato ga je pa še Tajnik udaril preko trebuha. Meh je kmalu izdihnil. Verdev je trdil, da se ni dotaknil Meha, medtem ko je Tajnik izpovedal, da je Verdev udaril Meha večkrat s kolom po glavi. Franc Verdev je bil obsojen na dve leti robije in petletno izgubo častnih pravic, Srečko Tajnik pa na en mesec strogega zapora. * Vedno spet nož. Obžalovanja vreden dogodek se je pripetil eno zadnjih nedelj po maši v Mako-lah. Fantje Jože Krček, Ivan in Franc Gajst, vsi pijani, so šli z odprtimi noži po cesti, ko so se ljudje vračali od maše; obregnili so se ob vsakogar, ki se jim ni že od daleč umaknil. Iz cerkve sta šla tedaj tudi 611etni Jernej Vagner iz Makol in njegov sin Tit, ki je poročen v sosednih Med-vecah. Misleč, da njima fantje ne bodo ničesai storili, sta šla mirno mimo in pozdravila «Dober dan*. Komaj pa sta bila nekaj korakov spredaj, s>- : kočili vsi trije za njima in je Kodrič sunil 611ilnega Vagnerja z nožem med rebra in v glave, medtem ko se je sin pravočasno izmuznil in zbežal. Hudo ranjen se je stari Vagner zavlekel v hlev neke hiše, kjer pa še ni imel miru pred pijanci. Obkolili so hlev, kamor se je siromak zaprl, in čakali, kdaj se prikaže. Kdo ve, kaj bi se še z njim zgodilo, da niso kmalu potem zmoliteb Med molitvijo pa se je duh premislil in po sinu obveščeni poljčanski crožniki ukrotili po-dejal, da tudi to ni prav. Naposled se bo seveda živinjencev. Razen Vagnerja so pretepači napadli izkazalo kakor navadno v takih primerih, da je strah okrog in okreg votel, v sredi pa ga nič ni. * Umor 821ctnesa starčka v Šmarju pri Jelšah. V Šmarja pri Jelšah je bil te dni izvršen zločin, ki je zelo razburil vse prebivalstvo in katerega žrtev je postal 821etni starček Matevž Drofenik. Predzadnji ponedeljek zjutraj je prišla na orož-niško postajo v Šmarju posestnica Antonija Da-carjeva in povedala, da je našla starega preužit- š; dva brezposelna, ki so ju srečali na cesti. Pri zasliševanju so se seveda vsi izgovarjali s popolno pijanostjo. * Alkohol in njegove žrtve. Preteklo nedeljo t odigrali v radomeljskem Sokolskem domu igro in mu zagotovil, da bo najbrž že prihodnji teden pozvan na delo. V tvornici so bili zelo začudeni, ko je prišel delavec in pokazal na koščku papirja spisano potrdilo, s katerim se jei zavezal priti na delo v tovarno. Kot zastopniki tvcrnice je bil podpisan cinženjer Savelj», ki jes seveda neznan. Ko je delavec še povedal, da jd položil 100 Din jamščine, so takoj spoznali sle-| parstvo in naznanili zadevo orožnikom. Ti so laž-" nega «zastopnika» aretirali. Na orožniški postaji) so se že zglasili štirje delavci, ki so bili oslepar-j jeni za jamščino. Nekdo je celo namestu jamščine založil petdolarski cekin. Aretiranec je brezp seln mehanik in je doma nekje na Štajerskem. Kamniku se je mudil samo dva dni. * Nova afera z vložniini knjižicami. V Zagrebu so zaprli prekupčevalca vložnih knjižic Vladimira Šariča, ki je oškodoval več vlagateljev. Svojim strankam je obljubljal, da jim bo vnovcil vložna knjižice Prve hrvatske štedionice. Kot prvi mu je nasedel mizarski mojster Špiljarič, ki mu je iz* ročil vložno knjižico na 220.000 Din. Šarič je mojstru sveto obljubil, da mu bo v najkrajšem času dobil na knjižico denar. Pozneje pa ga je tolažil, da je denar vložil v neko plodonosno podjetje in da bo imel mojster od svojih prihrankov velike debičke. Siromašni mojster se je dal dolgo časa varati na take načine, naposled pa je zadevo pri« javil in izkazalo se je, da je Šarič res nekakq vnovčil knjižico, denar pa por»*>!1 ~ IZ POPOTNIKOVE TORBE petih zjutraj morali dati v sv. olje. Kakor se čuje, je za ranami tudi umrl. — Prejšnjo nedeljo okrog polnoči pa je zahteval alkohol drugo žrtev v Selah pri Kamniku. 361etni posestnik iz Markovega pri Selih Resnik Janez je mirno posvaril dva razgrajajoča fanta, 2Gletnega D. F. in 181etnega P. J. iz Sel. Zato sta navalila nanj in ga tako potolkla, da je moral iskati zdravniške pomoči v Kamniku. Zdravnik je ugotovil, da je dobil močan udarec na levo temenico zadaj, ki je povzročil zlom osnovne lobanje. Drugi udarec ga je zadel na desno ramo, da mu je otekla roka, tretjega pa je dobi v levo piščal. Poškodba je bila torej smrtno-nevarna in bo najbrž kaka dva meseca bolehal na tem. — V ponedeljek zvečer pa je iskal na kamniški orožniški postaji pomoči okoličan, ki so ga v -bližini neke gostilne na Vrhpolju brez vsakeg?: vzroka napadli pijanci. Huda stiska je, a za alkohol je še vedno dovolj denarja. • Kako izvabljajo denar. V neki gorski vasi v kamniški okolici se je pred kratkim oglasil mlajši človek uglajenega vedenja in se predstavil za zastopnika neke kamniške tvornice. Trdil je, da potrebuje tvornica večje število delavcev in da on sprejema prijave. Seveda se je takoj oglasilo večje število mladih fantov. Zastopnik jim je ponudil v podpis pogodbe, s katerimi se obvežejo, da bodo res prišli na delo. Da bo pa tvornica lahko zanesljivo računala na njihov nastop v službi, morajo položiti skromno jamščino 100 Din. Delavcem 6e je zdelo čudno, da tvornica zahteva jamščino, vendar pa so jo nekateri plačali, saj jim je zastopnik zagotavljal, da jo bodo ob nastopu službe dobili nazaj. Delavci so težko pričakovali, kdaj jih bo tvornica pozvala na delo. Nekdo, ki je ^zastopnika* spremil v Kamnik, je hotel izvedeti, kdaj bo dobil službo. Ta pa ga je povedel k ne- IVANJKOVSKO PISMO. Ivanjkovci, januarja. Odposlanstvo tukajšnje gasilske čete je poa vodstvom poveljnika Matije Lenarčiča di decembra izročilo dolgoletnemu načelniku Vinku Folaku diplomo častnega članstva. Podstarosta tukajšnja sokolske čete oskrbnik Anton Turin se je 17. t. m. poročil z gospodično Manico Simoničevo. Cesti' tamo! Občinski odbor je imel 13. januarja tretjo sejo; ki je bila polnoštevilno obiskana. Razdelilo se j& 2500 dinarjev med siromake, ki so za delo nespo sobni. Uprava je predložila v obravnavo prora čun za prvo četrtletje, ki je bil z dohodki 27.310 dinarjev in z enakimi izdatki odobren. V kritje je bilo sklenjeno pobirati 60odstotno doklado na vse državne neposredne davke, po 50 par trošarin© na vino in pristojbina po 10 dinarjev za živinski mesni ogled. S podporo iz bednostnega sklada se bo dogradila cesta Ivanjkovci—Lahonci ter se bodo izvršila zemska dela pri preložitvi občinske ceste po Puhovščaku. Vsi sklepi so bili soglasno odobreni. Načelništvo Zveze selekcijskih društev za pinegavsko goved, katerega področje je zdaj ves? ptujski srez, je imelo sejo pod predsedstvom g. Lovra Petovarja 21. t. m. Zveza šteje danes šest društev: Središče, Ormož, Sv. Lenart, Pod-lehnik, Sv. Marjeto in Cirkovce. Doslej je imela zveza pri Sv. Juriju ob južni železnici skupnega mlečnega nadkontrolorja v osebi g. Andreja Mer-slaviča, ki je te posle z velikim razumevanjem izvrstno vodil, a je žal 19. decembra preminil.' Čeprav je trajalo njegovo delovanje pri zvezi le eno leto, ga bomo ohranili v hvaležnem spominu! Na seji se je sklenilo postaviti lastnega nadkontrolorja in je bilo to mesto poverjeno g. Antonu Turinu v Ivanjkovcih. Zveza dobi zdaj deset originalnih pinegavskih plemenjakov, ki se bodo razdelili med vsa društva. Za ta nakup so prispevali sreski kmetijski odbor 10.000 Din, banska uprava 30.000 Din in g. Josip Benko, industrijec in narodni poslanec iz Murske Sobote 20.000 Din. Vsak posameznik bo moral plačati dva in pol do tri dinarje za kilogram. Izrekla se je vsem, ki so omogočili to nabavo, najlepša zahvala, osobito pai poslancu g. Benku, na katerega pobudo in s katerega velikodušno podporo i^ snlo*1 uresničenja te akcije. Dne 21. januarja je predava! v tukajšnji dvorani primarij g. dr. Anton Hrovat iz Ormoža o prvi pomoči pri nezgodah. Poteg članstva gasilskih čet Iz Ivanjkovcev, od Sv. Miklavža, iz Klju-£arovcev in iz Zerovincev, katerim je bilo to predavanje v glavnem namenjeno, se je udeležilo predavanja tudi mnogo drugega občinstva.-Dne |28. januarja pa je prav tam predaval še ob lepši judeležbi primarij g. dr. Anton Hrovat o plinskih inapadih. Potem je predaval živinozdravnik gospod Jožko Nardin iz Ormoža o kužnih boleznih pri svinjah, njih zatiranju in zdravljenju. Sreski kmetijski referent g. Zorčič iz Ptuja pa je predaval o vinogradništvu. V soboto se je vrnil iz Beograda po svoji Srečni rešitvi ob priliki razpočenja peklenskega stroja v brzem vlaku med Brežicami in Krškim 'paš narodni poslanec g. Lovro Petovar. Naš ob-jčinski odbor z domačimi društvi mu je pripravljal prisrčen sprejem. Do tega pa ni prišlo, ker se ie gospod poslanec vrnil nenapovedano. Na dan prihoda ga je posetil predsednik občine z odposlanstvom odbora m vseh tukajšnjih društev ter jpiu iskreno čestital k srečni rešitvi. Letošnja zima, ki traja že od začetka novembra, je neprijetna za naše kraje, ker ljudje, ki so navezani le na zaslužek v vinogradih, že tri mesece nimajo dela. Komaj čakajo, da bi vremenske razmere dopustile, da bi se že pričela ome-irijena cestna dela in delo po vinogradih. I Vina letnika 1932. se dobe še tu in tam. Vina letnika 1933. so boljše kakovosti, kakor smo se inadejall. Cene za letnik 1933. se gibljejo med petimi in šestimi dinarji, a za letnik 1932. so ka kovosti ustrezajoče primerno višje. SMRT MARLJIVEGA SOKOL1CA. Rimske Toplice, januarja. Na nedeljo 14. januarja proti večeru je po /ludem trpljenju izdihnil mlado dušo Sokolič (Frane Teršek. Med prebivalstvom je smrt pridnega Frančka izzvala mnogo sočuvstvovanja. Posebno žaluje za njim sokolski naraščaj. Ubožec ije dolgo trpel in ko je delno ozdravel, je že spel (bil med nami, med bratci naraščajniki. Skrite Iklice bolezni pa so znova oživele in ga vrgle »na postelj, s katere ni več vstal. Kako smo ga vsi [ljubili, je pokazal njegov pogreb. Ko mu je dru-fetveni prosvetar br. Leo Tičar ob odprtem grobu izpregovoril poslednje slovo, ni bilo očesa, ki bi jee ne orosilo. N; j mu ho lahka domača žemljica! KAJ BO S PREKMURSKIM SEZONSKIM DELAVSTVOM MurskaSobota, januarja. Prevelika obljudenost Prekinurja sili ljudstvo, da hodi leto za letom v tujino za zaslužkom. Na tisoče se jih odpravlja v pomladnih mesecih v jsvet, da si prislužijo v sezonskem delu vsaj za jdolge zimske mesece. Gospodarska stiska, ki je posebno zajela in-'dustrijske države, je občutno zadela tudi naše sezonsko delavstvo. Število delavcev, ki odha-ijajo v tujino, se od leta do leta krči in le naj-kvečjim naporom oblastev se je zahvaliti, da ni spadlo še niže. { Prva, ki je zaprla meje našemu delovnemu »ljudstvu, je bila Nemčija. V prvih letih splošnega gospodarskega zastoja je naš človek še vedno našel zaposlitev na nemških veleposestvih kljub Itemu, da je število brezposelnega nemškega delavstva že segalo v milijone. Vzrok: industrijski 'delavec, ki je ostal brez posla, ni bil uporaben za liuda kmetijska dela. Zato so nemški gospodarji še vedno klicali k delu našega človeka, o katerem so se bili prepričali, da je marljiv, skromen in vesten. V svojih skromnih zahtevah in sposobnostih je naš človek v delu nadomeščal tri industrijske delavce. Vse to je bilo še za časa Briininga in Papena. Z nastopom Hitlerja pa se je položaj izpremenil. Zaprl je meje našemu delavcu in nad tisoč ljudi, ki so vedno odhajali v Nemčijo na delo, se je znašlo pred usodnim vprašanjem: «Kam sedaj?« Odprti sta ostali le Francija In Vojvodina in le posameznikom se je posrečilo, da so dobili zaposlitev tudi še v drugih državah. Mnogo prejšnjih sezonskih delavcev je slednjič pod silo razmer prijelo tudi za težaška dela ter dobilo vsaj skromen zaslužek v naših mestih pri gradnjah. Kljub temu pa je še mnogo delavcev ostalo brez zaslužka. Zaprta Nemčija ni dobila ne pri nas ne drugod potrebnega nadomestila. Kako je spričo padanja števila našega sezonskega delavstva pešal splošni zaslužek, ki ni v majhni meri vplival na splošno gospodarsko stanje v Prekmurju, je razvidno iz tega, da je znašal ta zaslužek 1.1930. še okrog 27 milijonov, 1.1931. 20 milijonov, 1.1932. 14 milijonov, a L 1933. le 12 milijonov dinarjev. Število sezonskega delavstva se ie v tem času znižalo od 8779 na 4570. Iz številk je razvidno, da so sezonski delavci v teh letih doprinesli k našemu narodnemu premoženju znatno vsoto. Preteklo leto je glede zaposlitve kakor glede zaslužka zastalo za lanskim. Tako je lani v Jugoslaviji dobilo zaposlitev 3024 moških in žensk V Francijo je odpotovalo 620 moških in 926 žensk Skupno število zaposlenih je znašalo 4570 (2442 moških in 2128 žensk). Lanski zaslužek je bil posebno v naši državi slab. Medtem je zaslužil sezonski delavec v Franciji povprečno 5000 Din, v Avstriji 2200 Din, je zaslužil pri nas le 1400 Din. Ni čudno, da je iz teh razlogov postala Francija vsem našim delavcem obljubljena dežela, saj zaslužijo tam ob istem delu in času skoro štirikrat večjo vsoto. Skupni zaslužek v Jugoslaviji je znašal lani 4,233.600 Din, v Franciji 7,730.000 Din, v Avstriji 152.000 Din. K tem zneskom je treba prišteti še zaslužek onih delavcev, ki ostanejo tudi po sezonskem delu v Franciji po več let. Njih število znaša 1300, in sicer 600 moških in 700 žensk, ki so zaslužili v lanskem letu 6,500.000 Din. S tem se poviša vsota skupnega zaslužka v lanskem letu na 18,595.000 dinarjev. Vsi delavci, ki so odšli v Francijo, so dobili delo po posredovanju njihovih tamkaj živečih rojakov in sorodnikov ali pa po izseljenskem uradu v Zagrebu. Vseh delavcev, ki so še zdaj v Franciji, je 2846. Upi za tekoče leto so slabi. V Francijo bodo šli predvsem oni delavci, katerim bodo tamkaj živeči svojci preskrbeli službe. Neposrednih naročil iz Francije za tiste, ki še niso bili tam, bo zelo malo. Drugam menda letos ne bodo odšli na delo. V Vojvodino jih bo šlo tudi manj, kajti on-dotni delodajalci bodo predvsem oddali delo domačemu brezposelnemu delavstvu. Le, če bo teh premalo, bo dobil delo naš prekmurski delavec. Čim bolj so usodne razmere na delovnem trgu, tem bolj sili v ospredje vprašanje našega delavca. Na tisoče iih je, ki vsako leto s strahom čakajo pomladnih dni, ko se sestavljajo transporti, ki odvedejo delavce tja, kjer sta delo in kruh. Kaj bo, če bo tudi Francija nekoč zaprla svoje meje, da zaščiti svojega delavca? Za kuhinjo Umorjen novorojenček. Posestnica Novakova v Martjancih je pred dnevi našla v svojem sadovnjaku zavoj s trupelcem novorojenčka. Dete je bilo ženskega spola in prav krepko^ razvito. Orožniki so na otročičku našli znake nasilstva. Na glavi je imelo dete rane, prizadete z ostrim predmetom. Najbrže je brezsrčna mati takoj po rojstvu udarila novorojenčka s kolom. . 15, Rue Lrfayetle, PARIŠ odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle naj-kulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holan-diji in Luksemburgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxelles; Francija: št. 1117-94, Pariš; Holandija: št. 1458-6b; Ned. Dienst; Luksemburg: št. 5967, Lnxembourg. — Na zahtevo pošljemo brezplačno naše čekovne nakaznice. 56 Pečen mesni zvitek. Skuhaj pol kile krompirja. Kuhanega odcedi, olupi in pretlači skozi sito. V sredino krompirja deni žlico sirovega masla, eno jajce in toliko moke, kolikor je pač testo potrebuje, ter malo osoli. Vse skupaj umesi v testo. Testo tanko razvaljaj in pomaži z nadevom. Nadev: (kadar kuhaš juho, skuhaj 15 dek mesa več) 15 dek kuhanega mesa še toplega sesekljaj ali zmelji v strojčku, pet dek prekajene slanine zreži na majhne kocke in jo prepraži skupaj z dvema žlicama prav drobno sesekljane čebule, prideni meso, malo sesekljanega peteršilja, kumne, po okusu še osoli, malo popopraj in dodaj še žlico drobtin. Vse skupaj premešaj in postavi kam, da se shladi. Ko je hladno, pa pomaži testo z nadevom. Zato pripravi ta nadev, preden ume-siš testo. Potem zvij testo skupaj, kakor za zvitek in ga položi v pomazano pekačo. Pomaži zvitek tudi po vrhu z raztopljeno mastjo, nato pa ga speci. Pečenega in še toplega razreži in daj hitro na mizo. Zraven daš gobovo omako, lahko pa tudi solato. Ta zvitek lahko pripraviš že dopoldne in ga potem za večerjo spečeš. Zdrobov puding. Četrt litra belega vina, četrt litra vode in četrt kile sladkorja zavri. V to zakuhaj 28 dek zdroba. Ko zdrob zakuhavaš, pridno mešaj in ga kuhaj približno četrt ure, da postane gost. Malo ga seveda osoli. K še vročemu zdrobu primešaj tri rumenjake, sneg treh beljakov, zavitek vanilijevega sladkorja in šest dek zmletih, olupljenih mandeljnov (ali orehov ali lešnikov). , Pudingov model dobro namaži, ga napolni s pripravljeno zmesjo in kuhaj v sopari tri četrt ure. Kuhanega zvrni na krožnik in ga pusti, da se shladi. Osminko litra sladke smetane stolci, jo malo posladkaj, primešaj še tri žlice malinove mezge ali kako drugo mezgo (jagode, češplje), da postane smetana rdečkasta. S to smetano nadevaj mrzli puding in ga daj na mizo. Praktični nasveti Ker klobase pri pečenju rade popokajo, jih je treba, preden jih denemo peči, z vilicami ali zobotrebcem nekajkrat prebosti, da imajo zrak. Ko pa jih denemo peči, jih moramo vedno položiti na razbeljeno mast in jih takoj tudi z vročo mastjo politi, ker so potem bolj sočne in okusne in tudi ne popokajo. Ako stolčena sladka smetana dalje časa sto& se spet zredči in postane tekoča. Če pa jo pri ponovni porabi znova stolčemo, se bo prav tako strdila, čeprav je že sladkor primešan. Da si sami pripravimo sladko smetano, zlijmo sveže mleko v široko kozo (ne lonec) in postavimo mleko v shrambo do drugega dne. Drugi dan posnamemo smetano, ki se je naredila preko noči na mfeku, v posodo. Mleko pa kakor običajno potem skuhamo in porabimo. V teku treh' dni naberemo iz šestih litrov mleka približno osminko litra sladke smetane. To smetano pa moramo vsak dan premešati in po treh dneh porabiti. Pozimi se smetana dalje drži. Poleti pa je bolj težavno, če nimamo hladne kleti, ker se mleko hitro sesede. Pri lupljenju krompirja nam postanejo roke črne in umazane. Da to preprečimo, umijmo krompir najprej dobro v vodi, nato pa ga denimo spet v vodo in ga lupimo tako, da so krompir* nož in roke v vodi. Kadar se pri kuhi oparimo ali opečemo, se takoj pomažimo z glicerinom. Dobro je tudi olje. Če se pa polijemo z začimbo ali vročo mastjo, tedaj hitro položimo na opeklino kos čistega papirja, da nima zrak dostopa k opeklini, potem pa pojdimo k zdravniku. Sli si li olon Vodnikove družbe? PROGRAM RADIA LJUBLJANE od 4. do 11. februarja. Nedelja, 4. februarja: ob 7.30: O gnojilih in gnojenju (inž. Jakob Turk); 8.15: poročila; 8.30: gimnastika (Ivko Pustišek): 9.00: versko predavanje (Učak Valerian); 9.15: prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve; 9.45: plošče; 10.00 predavanje za delavce: Statistika (profesor Štrukelj); 10.30: slovenska glasba (radijski orke-ster); 11.15: koncert pevskega zbora koroških Slovencev iz Kotmare vasi); 12.00: čas, operetna vokalna in instrumental ia reproducirana glasba; 16.00: O konjereji v dravski banovini (dr. Franc Veble); 1.6.00: pevski zbor, vmes citraški koncert ; 20.00: radijski orkester: Zima v naravi; 20.30: slovenske pesmi v reproducirani glasbi; 21.00: vokalni koncert Zlate Gjungjenčeve; 21.30: radijski orkester in radijski jazz, vmes čas in poročila. Ponedeljek, 5. februarja: ob 12.15: izlet v tuje kraje (reproduciran instrumentalni koncert); 12.45: poročila: 13.00: čas, operni zbori v reproducirani glasbi; 18.00: gospedinska ura: Prehrana X Berač, ki je zaslužil dnevno 2500 Din. V Brnu so aretirali 361etnega Karla Krosingerja z Dunaja, ker je na brzem vlaku beračil v prvem in drugem razredu. Delal se je mutastega in kazal potnikom slike svoje enajstčlanske družine. Policiji je moral priznati, da sploh ni poročen in da torej tudi nima otrok. Krosinger je mednarodni berač. Romal je po vsej Evropi in beračil. V Karlovih Varih so ga petdesetkrat prijeli in obsodili zaradi beračenja, a vse ni nič pomagalo. Naposled je berlinska policija dala točne podatke o tem prebrisanem beraču in prosila češkoslovaško oblastva, naj ga zapro. Pred sodiščem je Krosinger priznal, da je z beračenjem zaslužil dnevno okoli 2500 Din in tako postal bogatin. X Kako se boSjševiki pozdravljajo. Boljševiki so si izmislili nov pozdrav, s katerim naj bi širili brezboštvo. Pozdravljajo se namreč zdaj takole: «Boga ni!» Pozdravljeni odgovori nato: «Boga ni bilo in ga tudi ne bo!» za Jožefom Zifferjem. poljska oblastva pa iščejo njegovega brata in njegovo drugo ženo. Sodnik v Dieppeju je izjavil, da ga policija v Treportu ni obvestila o nepodpisanih pismih, pač pa ga je začel bombardirati z njimi zagonetni Nemo in tako je sodnik lani 23. junija uvedel kazensko posto-p: nje, in sicer tri dni pred potekom zakonitega desetletnega roka od storjenega zločina. Oblastva morajo biti zelo previdna, ker sloni ovadba samo na teh pismih. X 13Ietna morilka. Več dni je bila naselbina Hastings ob reki Hudsonu v strahu, ker se je bila razširila vest, da hodi po okolici norec, ki je umoril osemletno učenko Josefino Waropayjevo. Matere v silnem strahu niso puščale otrok na cesto in policija je zadržala vsakega tujca v mne-nju? da ima opraviti z blaznim zločincem. Strahotni zločin je spravil na noge vso sicer mirno naselbino. Šele čez nekaj dni se je zadeva pojasnila in zdaj se otroci spet mirno igrajo na svojih igriščih. 131etna Mary Kavalova je namreč priznala, da je ona umorila svojo tovarišico. in sicer nekega popoldne na poti iz šole, ko sta se vračali od šolske svečanosti. Truplo umorjene deklice so našli pod -stopnicami na liceju in oblastva so Torek, 6. februarja: ob 11.00: šolski radio: Ob obletnici Vodnikovega rojstva (dr. Kolarič); 12.15: slovenska instrumentalna reprcducirana glasba; ____________________________________X Ruski mornar se mora briti vsak dan. in naše telo (Kumljeva); 18.30: Zadnja Indija Ruska armada noče niti po zunanjosti zaostajati prvotno mislila, da je postala deklica žrtev zlo-(inž. Ferdo Lupša); 19.00: Polka je ukazana za zapadnimi vojskami. Tako se morajo zdaj po činskega blazneža. Glava je bila vsa razbita z .(plošče); 19.30: Potovanje po Južni Srbiji (pro-' novih odredbah kadeti mornarskih šol učiti tudi j velikim kamnom, vrat pa zadrgnjen z vrvjo, fesor Jeras); 20.00: O štednji (dr. Murko); 20.30: j plesanja, da se lahko postavijo nasproti svojim. Obraz je bil razrezan z razbito steklenico in čez prenos opere iz Beograda, v odmoru čas in po- tujinskim tovarišem. Prav tako je vodstvo mor- truplo so bile položene sanke, ki so ga delno zaročila. ° j narice izdalo ukaz, da se poslej morajo vsi mor- krivale. Preiskovalnim oblastvom niti na misel nii narji briti vsak dan. prišlo, da bi osumilo 131etno učenko tako straš- X Roparja sta ubila šest ljudi in izvršil« nega umora. Mary Kavalova ni bila osumljena samomor. Nedavno zvečer se je posrečilo policiji; vse dotlej, dokler ni začela živo opisovati nazna-v, ™ - v , t i v Baslu (Švica) izvohati stanovanje dveh nem-; nega moža v sivi obleki, ki je z nj'm baje covo- 12.45: poročila; 1^00: cas, češka narodna glasba gkih roparjev> Sandwega in Velteja. Policija je rila tistega dne na ulici blizu liceja. Prav to episo- ^ , M ofon v repro- ^ , nek- ^^ smrtno zadet_ drugi zanjmati za dekljc0_ Tega jj sicer ni pokar pa5 19-^: francošČina (profesor Pre- bU ^^ Tol -ema se je med je pa 0 tem obvestil preiSKOvalnega sodnik* ia: želj); 19.30: Na razvalinah bmbst.čnega mesta v spIogno zmegnjav0> ki je tedaj nastaIa. posrečiIo skupaj sta povabila deklico v sobo, kjer sta ležali-S.amu (inz. Ferdo Lupša); 20 00: radijski orke-; ujtj_ Joda na cegti stfl prjšla spe{ y boj g po,icijo> i na mizi o51eka umoriene deklice in vrv, s katero ster; plesna glasba; 20.4o: samospevi Joštove; Takoj sia ^^ stre]jat. ,n spet jc padel smrJn0 je imela zadrgnjen vrat. Pogled na te prepriča. 2115: harmonika solo (Kokalj); 22.00: cas, poro- zadgt po|idjski stotnik_ drugi policaj pa je bil ra- valne dokaze je mlado zločinko tako pretresel, čila; 22.o0: angleške plosce. njen_ Tretji stre!> kj je bil namenjen tolovajema.1 da se je vedno bo'j zapletala, naposled je pa umor Sreda, 7. februarja: ob 12.15: reproducirane ' pa je ubil nekega civilista, ki je po nesreči prišel odkrito priznala. Izgovarjala se je, da j-> je .losc-operne fantazije; 12 45: poročila; 13.00: čas, film- ( mimo. Tolovaja sta spet ušla. V nedeljo zvečer | fina Waropayjeva žalila, ko ji je zatrjevala, da ski zvezdniki v reproducirani glasbi; 18.00: ko- se je policiji posrečilo ugotoviti, da sta se tolo-' njena mati popiva in živi razuzdano. To da jo je morna glasba (radijski kvintet); 18.30: radijski j vaja zatekla v Margarethenpark. Dve sto policij- tako razjezilo, da ie pograbila kamen in'jo uda-orkester; 19.CO: O narodni vzgoji (dr.Stanko Go- j skih stražnikov je takoj obkolilo park. Ponoči jej rila po glavi. Kesanja pa ni kazala nobenega, gala); 19.30: literarna ura: Odlomki iz drame policija našla neko prijateljico tolovajev in jo I X Dva otoka kot darilo. Velika Britanija je te «Abraham Lincoln> (Mrak): 20.00: mednarodni pregovorila, naj nese tolovajema hrano. Na ta dni darovala .Avstraliji dva lepa otoka: Ashrnore prenos iz Belgije; 22.00: čas, poročila, nekaj način je hotela policija ugotoviti, na katerem Island in Cartier Island, ki ležita okeli b€0 km okroglih za dobro voljo (plošče). j mestu sta tolovaja. Ko se je ženska vrnila, je severnezapadno ob zapadni avstralski obali. Za četrt«* 8 februaria- ob 12 15- rusKe renrodu-! sporočila, da se zločinca skrivata na sredi parka. Avstralijo sta otoka gotovo velikega pomena. V Četrt Ji, 8. februarja, ob 1J.1B. ruske reproau-, tolovaja branila do bližini teh otokov so namreč velikanske sipme cirane pe; 20 45: Dolinškov šramel-kvartet; 21 15: radijski orkester; 22.00: čas, poročila, radijski jazz. Petek, 9. februarja: ob 11.00: šolska ura: Narodna pesem in pripovedka (dr. Rupel); 12.15: merske pene in školjK. Seveda niso Anpieži dnro- __________________________ ^__________________ vali teh otokov Avstraliji iz gole radodarnostL park" so "našli" oba "tolovaja mrtva. Sama sta si Za Angleže ta otoka nimata mkake koristi. Prevzela življenje. Tolovaja sta nemška državljana, I bivalci niso hoteli plačevati davkov in neki za-zato se-švicarski tisk še bolj razburja in zahteva kupnik, ki mu je država pred 12 leti izročila po-strožje nadziranje meje. I biranje davkov, je rstal dolžan zakupnino m dsvek X Po desetih letih iščejo morilca. V juliju leta sam. Ce bi hoteli Angleži ustrahovati prebivalce, bi morali poslati k otrkoma križarko. toda vožnja bi stala stokrat ve?, kakor bi Angl ja mo;la po- 1923. so našli na obali v Treportu ustreljeno neznano ženo. Takrat so pisali o tem vsi večji listi, i kajti šlo je za zagoneten umor tujke. Cehh deset i brati za davke. Poleg tega so na otok-h lovili predavanje Narodne odbrane: Svoji k svojim (in-ženjer Mirko Lindner): 19C0: sokolstvo; 19.30: izleti za nedeljo (dr. Rudoli Andrejka); 20 00: prenos iz Zagreba; 22.00: čas, poročila, venčki šlagerjev na ploščah. Sobota, 10. februarja: ob 12.15: reproducirane koračnice; 12.45: poročila; 13.00: čas, ciganski or- vsakem pogledu. X Veter mori drevje. Pogosto slišimo, da je hud mraz uničil neštevilno dre es in dru 'ih rastlin. Vprašanje je, ali je res samo mraz kriv razpadanju tkiva. Profesor Pifvre Larue tr )i. da pogosto uniči drevesa presuh veter. Ce je z'-m'ja bila leta 1913. poročila z avstrijskim stotnikom Valdemarom Zifferjem. Njen mož je postal po vojni lesni trgovec v Krakovu, kjer je pa zašpe-kuliral tudi ženino premoženje. V stiski se je seznanil z bogato mlado vdovo, polakomnil se je njenega denarja in začel razmišljati, kako bi se^ odkrižal svoje žene. Njegov brat Jožef je prevzel zmrzla in prične pihati suh veer, se izhlapevanje kestri na ploščah; 18.00: stanje cest; 19.10: za-1 nalogo, zapeljati svakinjo, odpotovati z njo v tu-j pospeši in vsa vlaga tkivi izgine v zrak medtem bavno predavanje (Viktor Pirnat); 19 00: Ljudski jino in spraviti jo tam s sveta. Uboga žena se je ko si korenine ne morejo dobavit, noun. Ciin nauk o dobrem in zlu (di. Veber); 19.30: zunanji! dala preslepiti in leta 1923. je odpotovala s sva- hitrejši in čim toplejši je veter, tem prej razpade politični pregled (dr. Jug): 20.00: radijski orke-1 kom v Francijo. Po kratkem bivanju v Parizu tkivo. Tako je celo res. da zaradi toplote rastline ster; 20.45: slovenske narodne pesmi v vprašanjih sta se naselila v Treportu in tam je Jožef Ziffer 10. juVja svojo svakinjo umoril. O vsem tem je obvestil policijo neznanec Nemo, ki je pisal policiji že več pisem, nanašajočih se na ta zločin. V začetku se policija za nepodpisanega pisca ni zmenila, naposled se je pa le začela zanimati, kaj tiči za njim. Sodišče v Dieppeju je izdalo tiralico in odgovorih; 21.30: reproduc"-ani valčki; 22.00: čas, poročila, radijski jazz. Pristosojfe k Vsdnihcvi družbi! usahnejo in ne zaradi mraza. X Amerika ima samo še 20 pravih milijonarjev. Ameriški urad za dohodnino objavlja podatke za leto 1932. Iz tega seznamka izhaja, da ima Amerika danes samo še d ajset oseb, ki razpolagajo z dohodki nad milijon dolar e\ -le'" Leta 1929. je bilo takšnih oseb v A >•*>-' Q Lepoto v 3 dneh morejo pričarati žene j izdelujejo na medicinski podstavi. Taka sredstva samo v bajkah, med- morejo lepoto stvoriti in ohraniti do starosti. Ču-tem ko morete vse vrste ' dežev ni, toda imamo kozmetično znanost, kateri lepotnih hib odpraviti se moramo zahvaliti tudi za Fellerjevo kavkaško zares samo z vztrajno Elsa-krem-pomado za zaščito obraza in kože, ki s nego, z uporabo res-J svojimi dobrimi sestavinami hrani, obnavlja in po-nih sredstev, ki se mlaja kožo na licu, vratu in rokah, ter Fellerjevo močno Elsa-pomado za porast las, ki preprečuje pojavljanje prhljaja in prerano osivenje ter učvršča lasišče. — Po pošti pošilja dva lončka ene ali dva lončka obeh pumad z omotom in poštnino vred za 45 Din lekarnar Evgen V. Feller, Stubica Donja, EIsa-trg 360 (savska banovina). X Mati z 69 otroki. Časopis «Umschau» je nedavno poročal, da je neka mati imela 53 otrok. V zadnji številki priobčuje isti časopis še čudovitejšo vest. Gospa Berhard-Scheinbergova, ki je leta 1911. umrla v starosti 56 let in je živela v Avstriji ob nemški meji, je dala življenje 69 otrokom. Štirikrat je imela četvorčke, sedemkrat trojčke in šestnajstkrat dvojčke. Nikdar ni imela samo po enega otroka. Značilno je tudi, da se je njen mož po njeni smrti vnovič poročil in da je imel z drugo ženo 18 otrok. Leta 1931. je bil še čil in zdrav kljub temu, da je štel že 77 let. X Oglje žene avtomobile. Italijanski patentni urad je priredil v rimski okolici prvo vožnjo z lahkimi in težkimi avtomobili izumitelja profesorja Feragutija, ki kuri vse, tudi najmočnejše motorje z navadnim ogljem. Oglje ali prav za prav plini, pridobljeni iz lesa, so v rabi kot pogonska moč od leta 1918. A za to potrebni aparati so tako težki, da so doslej prihajali v poštev izključno le za največje tovorne vozove. Medtem je mali Fera-gutijev aparat primeren za najmanjši avtomobil s petimi konjskimi silami. Pomeri izuma je v pocenitvi motornega prometa, ki mu odpira nove sijajne upe. Feragutijev osebni avtomobil je porabil za 30 km, in sicer za progo Rim—Ostia, samo tri kilograme oglja. To pomeni, da je stal en kilometer poti samo tri do štiri pare v našem denarju. Poprej je porabil isti voz za isto progo tri litre bencina, ki pa stane 24 Din. Zbiralnik Feragutijevega aparata vsebuje za 1500 km poti zadostno množino oglja. Prav toliko lahko drži na avtomobilu zadaj pritrjeni zaboj. Žepne ure od Din 35'— naprej. Zapestne ure od Din 66'— naprej. Žepne in zapestne ure, budilke, kukavice, stenske ure, zlatnino in sre-brnino kupite dobro in po nizkih cenah pri SUTTNER, Ljubljana 6 PREŠERNOVA ULICA 4, poleg frančiškanske cerkve. Cenik zastonj in franko. Cenik zastonj in franko. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Tolažba. Poslusalec: «Vaše predavanje o preseljevanju tuš, gospod profesor, mi ni posebno ugajalo. Takoj sem pomislil, kako neprijetno bi bilo, če bi se mogel po smrti utelesiti v vola.» Profesor: «Izključeno. Dvakrat ne more nihče postati isto bitje...» Nesporazum. Zena (pri fotografu): «Ali fotografirate tudi otroke?* Fotograf: «Seveda, gospa.* Zena: «Koliko pa stane fotografija?* Fotograf: cTucat 50 dinarjev.* Zena: «No, bom pa še malo počakala, mi jih imamo šele enajst.. .* V šoli. Učitelj: «Mihec, povej nam, kako spoznaš strupene gobe?* Mihec: «Strupene gobe spoznam, če mi postane po njih slabo, gospod učitelj.* Avto. A: cZakaj se voziš v avtomobilu vedno sam? Zakaj niti enkrat ne vzameš s seboj kakega prijatelja?* B: «Kako bi pa potem ljudje vedeli, da je «vto moj!* Stroj bodočnosti. A: «Ta stroj vam nadomesti 100 delavcev.* B: «Ali bi mi ne mogli prodati stroja, ki bi »ni preskrbel 100 odjemalcev?* Čuden bolnik. Zdravnik: «Ali se vaš mož pritožuje čez žejo?* Žena: «Ne, gospod doktor, moj mož se žeje veseli____* Pravočasno si je premislil. Gospodična (služkinji): «Ali veste, da z mojo možitvijo ne bo nič. Danes se je moja zaroka razdrla.* Služkinja: «Saj se mi je zdelo, da bo nekaj takega, kajti vaš ženin mi je dal kovača, ko sem mu včeraj odprla vrata, navadno mi je pa dajal le dinar.. .* Ni kriva. Gospodinja: ^Poglejte, Neža, prah na omari leži najmanj že šest tednov.* Neža: «Kaj morem za to, saj služim pri vas šele tri tedne .. .* Zadovoljen z ženo. Trgovec: «No, mojster, kako ste kaj zadovoljni s svojo ženo?* Pisatelj: cZelo sem zadovoljen. Moja žena je silo zanimiva. Iz njene preteklosti sem napisal že tri napete romane.. .* v današnjih hudih časih si preskrbi še najlaže vsakdo s tem. da si uredi doma nekako domačo pletilnico. Mi lufliitio delo vsakomur na ta način« da odvzemamo izdelane pletenine« dobavljamo prejo in izplačujemo mezdo za pletenje, lo potrjuje mnogo zalival. (~e želite tudi Vi dela in zaslužka, pišite zaupno po brez« plačna navodila tvrdki: Domača pletarska industrija |osip Tnmažič, Maribor. Krekova ulica št. t6. Zahtevajte brezplačni cenovnik Chrom tenka anker z 8 kam. precizna ura Din 160*— Ista ura bolj tenka z 10 kam. relief bro čantk Din 200*— Roskopf prima Din 70'— Prima v budilka z 1 zvoncem Din 75'— Sletna garancija. Za neustrezajoče vrnem denar. A. Kiffmann, Maribor 143 Specialist samo za boljše ure! Za Vas imamo t Violine . . 69 Uln Ultare . . 138 Din Mandoline 95 „ Harmonike 69 . i ambure . 64 „ Gramofone 465 „ Zahtevajte brezplačni katalog. MEINEL & HEROLD tovarna glasbil pr.podr. MARIBOR it 104 IVI A L I OGLASI Čebelarji! 12 Vse čebelarske potrebščine, prvovrstne, Vam nudim najceneje. Fr. S t u p i c a, železnina in zaloga poljedelskih strojev v Ljubljani, GosposveUka cesta št. i. Kupujem čisti vosek, staro železo in druge kovine. Naročite takoj najnovejšo in zelo praktično ^ Kuharsko knjižico za 10 Din pri »Uredništvu Kuharske knjižice*. Rožna dolina pri Ljubljani, cesta XVIL št. 20. 21 Posteljno perje, kokošje — puranovo — gosje, čiščeno, dobavlja po skrajnih cenah Frančiška Ambrožič, Ljubno- Listnica uredništva Pečarovci. Tako se ne da objaviti, ker je žaljivo! Rimsko Toplice. Prosimo, da dopisujete. Kratko in jedrnato! Opozarjamo paj da ^Domovina* jie honorira dopisnikov. Podnart. 20 Prodam posestvo, ki meri 1 oral in ima poslopje v dobrem stanju, je oddaljeno eno uro od postaje v Laškem, na solnčnem kraju in na prijaznem gričku. Cena 8000 Din. — Josipina Pušnik. 1 Tri šivalne stroje, čevljarske, cilinder, malo rabljene, krojaške in ženske, vse Singerjeve, proda Gomol v Ljubljani, Gradaška ulica št. 8. 22 Izdaja za konzorcij »Domovine* Adolf Ribnikar. Urejuje Filip 0mladi5.