fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije univerze na primorskem glagoljaška 8 6000 koper vesna.jug@upr.si 9-26 Vesna Jug OSEBNOSTNI NAPOVEDNIKI ČUSTVENE MANIPULACIJE PRI SREDNJEŠOLCIH 10 Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 9-26 vesna jug izvirni znanstveni članek udk : 159.923-053.6:159.942:159.9.07(497.4) ::POVZETEK Čustvena manipulacija opisuje zmožnost posameznika, da manipulira s čustvi drugih ljudi, da doseže svoje cilje. Konstrukt tako predstavlja temen vidik čustvene inteligentnosti in je povezan z različnimi osebnostnimi značilnostmi. V raziskavi je avtorica, podobno kot so že raziskovali v tujini na vzorcih odraslih oseb, predvidevala, da obstajajo pozitivne povezave med čustveno in socialno in- teligentnostjo ter čustveno manipulacijo, dodatno pa je predvidevala še negativne povezave med osebnostnima dimenzijama sprejemljivosti in vestnosti ter čustve- no manipulacijo. Z uporabo samoocenjevalnih psiholoških vprašalnikov je na vzorcu 202 slovenskih srednješolcev, starih od 15 do 18 let, ugotovila, da starejši moški udeleženci kažejo bistveno višjo stopnjo čustvene manipulacije kot ženske. Zaznavanje in poimenovanje čustev kot ena izmed dimenzij čustvene inteligen- tnosti pozitivno korelira s čustveno manipulacijo, osebnostni potezi sprejemljivo- sti in vestnosti negativno korelirata s stopnjo čustvene manipulacije, obstajajo pa tudi pozitivne korelacije med socialno inteligentnostjo in čustveno manipulacijo, še posebej pri moških. Na podlagi rezultatov raziskave vidimo, da obstajajo velike razlike med spoloma pri napovedovanju čustvene manipulacije; pri moških imajo osebnostne lastnosti večjo vlogo pri nastanku manipulacije kot pri ženskah. Ključne besede: čustvena manipulacija, čustvena inteligentnost, socialna inteligentnost, osebnostne lastnosti, mladostništvo ABSTRACT PERSONALITY PREDICTORS OF EMOTIONAL MANIPULATION IN HIGH SCHOOL STUDENTS Emotional manipulation describes the ability of an individual to manipulate the emo- tions of other people to achieve their goals. The construct represents a dark aspect of emo- tional intelligence and is associated with various personality traits. In present research, similar to the research conducted abroad on adult samples, the author suggested that there were positive correlations between emotional and social intelligence and emotion- al manipulation, and additionally she suggested also negative correlations between the personality dimensions of agreeableness and conscientiousness and emotional manipula- tion. With the use of self-report questionnaires on a sample of 202 Slovenian high school students aged 15 to 18 years, she found that older males show significantly higher levels of emotional manipulation than females, perceiving and labelling emotions as one of the dimensions of emotional intelligence positively correlates with emotional manipulation, 11 osebnostni napovedniki čustvene manipulacije pri srednješolcih personality traits of Agreeableness and Conscientiousness negatively correlate with the level of emotional manipulation, there were also found positive correlations between so- cial intelligence and emotional manipulation, especially in males. There exist significant gender differences in predictors of emotional manipulation; in males, personality traits play bigger role in emergence of manipulation than in females. Keywords: emotional manipulation, emotional intelligence, social intelligence, personality traits, adolescence ::1. UVOD V literaturi je pojem čustvene inteligentnosti pritegnil že veliko pozornosti (npr. Leuner, 1966, po Siu, 2009; Saklofske, Austin in Minski, 2003; Smith, Ciarrochi in Heaven, 2008). Salovey in Mayer (1990) sta razvila teoretični model, ki se osre- dotoča na čustvene sposobnosti, ki jih je mogoče razviti z učenjem in izkušnjami, ter poudarja štiri glavne zmožnosti: odkrivanje, uporabo, razumevanje in upravlja- nje čustev. Kljub temu pa še vedno obstaja nekaj polemik, katera je najustreznejša metoda za merjenje čustvene inteligentnosti (Austin, 2009; Saklofske idr., 2003). Goleman (2001) opredeljuje čustveno inteligentnost kot sposobnost prepoznavanja svojih čustev in čustev drugih in osebno motivacijo ter sposobnost obvladovanja ču- stev v nas samih in v odnosih z drugimi. Čustvena inteligentnost, poleg drugih de- javnikov, napoveduje stopnjo posameznikove uspešnosti v življenju. Z uporabo ču- stvene inteligentnosti se posamezniki naučijo ceniti svoje osebnostne razlike in zač- nejo sodelovati drug z drugim (Simmons in Simmons, 2000). O čustveni inteligentnosti se je v preteklosti večinoma govorilo s pozitivnega vi- dika. Austin, Farrelly, Black in Moore (2007) so obstoječi koncept razširili tudi v negativno smer, s tem ko so pojasnili pojem čustvene manipulacije kot »temne stra- ni« čustvene inteligentnosti. Čustvena manipulacija je zmožnost posameznika, da manipulira s čustvi drugih ljudi, da doseže svoje cilje, predstavlja sposobnost vpli- vanja na čustva in vedenja drugih v smeri lastnega interesa ali koristi (Austin idr., 2007). Čustvene veščine se uporablja tudi na negativen način, kar pomeni, da »ti- sti, katerih spretnosti se usmerjajo v antisocialno smer, ustvarjajo manipulativne prizore ali sociopatsko vodijo druge v neprijetne situacije« (Salovey in Mayer, 1990, str. 198). Na možne negativne vidike čustvene inteligentnosti lahko gledamo tudi s filozofskega vidika (Carr, 2000). Avtor trdi, da je vrednost čustvene inteligentno- sti odvisna od moralnega izida, ki ji služi, torej da obstaja nekaj, česar ne moremo vedno jasno razlikovati od čustvene inteligentnosti. Pri pregledu literature smo našli tudi nekatere druge spremenljivke, za katere je bila ugotovljena povezava s čustveno inteligentnostjo in čustveno manipulacijo. V zvezi s tem je precej samoumevno omeniti pojem socialne inteligentnosti. Prvi, ki je oblikoval pojem socialne inteligentnosti, je bil Thorndike ( 1920, po Kihlstrom in Cantor, 2000), 12 ki jo je definiral kot sposobnost posameznika, da razume in ravna z drugimi ljudmi ter se je sposoben vključevati v primerne socialne interakcije. N. Cantor in Kihlstrom (1987) definirata socialno inteligentnost kot deklarativno in proceduralno znanje, ki nam pomaga delovati v socialnem svetu, kjer so poudarjeni predvsem socialni cilji. Če konstrukt primerjamo z Gardnerjevo teorijo (1983), lahko rečemo, da vsebuje tako interpersonalno kot intrapersonalno inteligentnost. Goleman (2010) sestavine social- ne inteligentnosti deli v dva segmenta: socialno zavest in socialno sposobnost. Socialna zavest tako zajema vrsto lastnosti, od čutenja notranjega stanja druge osebe do razu- mevanja njenih občutkov in misli ter dojemanja zapletenih družbenih situacij, soci- alna sposobnost pa s pomočjo socialne zavesti omogoča gladke in učinkovite interak- cije (Goleman, 2010). Za socialno inteligentno osebo v določenem kontekstu deluje, kot da ve, kdaj prilagoditi svoja znanja, da bodo ustrezala zahtevam situacije; sposob- na je videti, kdaj je zaželeno pridobivati nova znanja, ki ji bodo v pomoč pri dosega- nju novih ciljev (Cantor in Kihlstrom, 1987). Poleg tega je tudi »inteligentno«, da se zavedamo svojih omejitev in da smo sposobni oblikovati in izbirati okolje, ki spodbu- ja znanja, ki so nam blizu (Snyder, 1981, po Cantor in Kihlstrom, 1987). Čustvena in socialna inteligentnost se uvrščata med medosebne lastnosti, njun izvor pa je povezan tudi z našo osebnostjo, ki predstavlja celoten vzorec relativno traj- nih duševnih, vedenjskih in telesnih značilnosti, po katerih se posamezniki razli- kujejo drug od drugega (Musek, 2000). Osebnost torej predstavlja vse, kar pona- zarja identiteto in značilnosti osebe, na podlagi katerih jo je mogoče razlikovati od drugih (Musek, 2005a). V zadnjih desetletjih se je povečevala priljubljenost teorije petdimenzionalne osebnostne strukture, ki je že od Goldberga (1981, po Musek, 2005b), opisana kot »Velikih pet«: ekstravertnost, sprejemljivost, vestnost, nevroti- cizem in odprtost. Raziskovalci, ki verjamejo v splošno uporabnost leksično kodi- rane ljudske modrosti, verjamejo, da je Velikih pet mogoče razlagati kot prave te- meljne dimenzije osebnosti. ::1.1. Povezave med osebnostnimi značilnostmi in čustveno manipulacijo V zadnjem času se je raziskovanje čustvene inteligentnosti usmerilo tudi na pre- učevanje »temnejše« strani fenomena; Austin idr. (2007) ugotavljajo, da čustvena manipulacija odraža temnejši vidik čustvene inteligentnosti. V vzorcu odraslih sta R. Grieve in Mahar (2010) pokazala, da moški dosegajo višjo stopnjo čustvene ma- nipulacije v primerjavi z ženskami; pri obeh spolih je višje izražena čustvena inteli- gentnost pomembno napovedovala čustveno manipulacijo, vendar je v ženskem vzorcu čustvena inteligentnost delovala kot zaviralec čustvene manipulacije. Predhodne raziskave torej kažejo, da pri preučevanju napovedovanja čustvene manipulacije ob- stajajo pomembne razlike med spoloma (Grieve in Mahar, 2010). Tudi občutljivost na socialne iztočnice predstavlja pomemben dejavnik pri čustveni manipulaciji pri odraslih (Grieve, 2011), kar kaže na to, da lahko tudi socialne veščine igrajo po- membno vlogo pri pojavu čustvene manipulacije. Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 9-26 vesna jug 13 Tudi v najnovejših raziskavah na vzorcu odraslih (Grieve in Panebianco, 2013) je bilo ugotovljeno, da čustvena inteligentnost, socialne spretnosti, agresivnost in empa- tija delujejo kot pomembni napovedniki splošne čustvene manipulacije pri moških in ženskah, vendar se je nabor spremenljivk močno razlikoval v odvisnosti od spola. Za moške, ki so bolj čustveno inteligentni in boljši pri predelavi socialnih informacij, je bilo uporaba čustvene manipulacije bolj verjetna, prav tako so o višjih stopnjah ču- stvene manipulacije poročale mlajše ženske, ki so dosegale višje ravni čustvene inteli- gentnosti in nižje ravni socialnega zavedanja (Grieve in Panebianco, 2013). Čustvena inteligentnost je pomembno povezana s čustveno manipulacijo tako pri moških kot pri ženskah. Ta ugotovitev podpira idejo, da lahko posamezniki z boljšimi čustvenimi spretnostmi slednje uporabijo na bolj negativne ali nezaželene načine. (Austin idr., 2007;. Grieve in Mahar, 2010; Kildruff, Chiaburu in Menges, 2010; Salovey in Mayer, 1990). R. Grieve in L. Panebianco (2013) sta v svoji razi- skavi proučevali napovednike čustvene manipulacije na vzorcu 243 odraslih. Udeleženci so izpolnili vprašalnike, ki merijo potezo čustvene manipulacije, čustve- no inteligentnost, socialne spretnosti, psihopatijo, agresijo, empatijo in kognitivne distorzije. Pri udeležencih moškega spola so čustveno manipulacijo značilno napo- vedovali višje izraženi čustvena inteligentnost, procesiranje socialnih informacij, ne- posredna agresivnost in kognitivne distorzije. Pri udeleženkah so čustveno mani- pulacijo napovedovali nižja starost, višje izraženi čustvena inteligentnost, neposre- dna agresivnost, primarne psihopatske poteze, ter nižje izraženo socialno zavedanje – obenem pa je čustvena inteligentnost delovala kot zaviralec. Natančneje, avtorici navajata, da nizka bivariatna korelacija med čustveno inteligentnostjo in čustveno manipulacijo v vzorcu žensk kaže, da čustvena inteligentnost deluje kot zaviralna spremenljivka za ženske. Tako da, čeprav neposredno ne prispeva k napovedovanju čustvene manipulacije pri ženskah, čustvena inteligentnost upošteva zunanjo vari- anco v drugih napovednikih in krepi napoved čustvene manipulacije. Ni pa popol- noma jasno, zakaj je tako le pri ženskah; morda to odraža bolj kompleksno vpraša- nje, ki kaže na to, da je čustvena inteligentnost pri ženskah drugače konceptualizi- rana kot pri moških (Grieve in Panebianco, 2013). V isti študiji je predelava socialnih informacij pomembno napovedovala čustveno manipulacijo pri moških. Zdi se ver- jetno, da so moški sposobni učinkovito uporabiti socialne podatke za čustveno ma- nipuliranje. Pri ženskah pa so nižje ravni socialnega zavedanja napovedovale čustve- no manipulacijo, kar kaže, da so ženske, ki imajo manj socialnega razumevanja, večkrat uporabljale čustveno manipulativne strategije (Grieve in Panebianco, 2013). Izvedenih je bilo tudi več raziskav glede odnosov med osebnostnimi lastnostmi in čustveno manipulacijo pri odraslih. Paulhus in Williams (2002) sta v raziskavi, v kateri sta preverjala povezave med temnimi osebnostnimi lastnostmi in osebno- stnimi dimenzijami po modelu velikih 5, ugotovila, da posamezniki, ki izkazujejo višje stopnje makiavelizma in psihopatije, dosegajo značilno nižje rezultate na di- menziji sprejemljivosti. Enake rezultate sta v svoji raziskavi med študenti dobila tudi Lee in Ashton (2005). S. Jakobowitz in Egan (2006) navajata, da je temne dimen- osebnostni napovedniki čustvene manipulacije pri srednješolcih 14 zije osebnosti mogoče opisati v smislu nizke sprejemljivosti, natančneje pa sta ugo- tovila, da antisocialno vedenje še posebej povezano z visokim nevroticizmom in niz- ko vestnostjo. ::1.2. Problem in hipoteze V raziskavi smo, podobno kot v nekaterih predhodnih raziskavah, želeli odkriti odnose med različnimi osebnostnimi značilnostmi, pri čemer nas je, po zgledu no- vejših raziskav (npr. Grieve in Mahar, 2010; Grieve, 2011; Grieve in Panebianco, 2013), zanimalo, kako osebnostne značilnosti, kot so čustvena inteligentnost, soci- alna inteligentnost in osebnostne dimenzije po modelu velikih pet napovedujejo ču- stveno manipulacijo. Za razliko od že izvedenih raziskav smo se usmerili na vzorec mladostnikov, saj so nas zanimali odnosi med omenjenimi spremenljivkami v ra- zvojnem obdobju, ko se začneta oblikovati osebnost in identiteta posameznika (Papalia, Wendkos Olds in Duskin Feldman, 2009). Predhodnih raziskav glede ču- stvene manipulacije pri mladostnikih je zelo malo, naš prvi cilj je tako bil, da razi- ščemo odnose med različnimi spremenljivkami na vzorcu mladostnikov. Na pod- lagi teorije in ugotovitev predhodnih raziskav na odraslih vzorcih smo oblikovali naslednje hipoteze: 1. Moški kažejo višjo stopnjo čustvene manipulacije kot ženske. Nekatere izmed že izvedenih raziskav navajajo, da je čustvena manipulacija pri odraslih moških viš- je izražena kot pri ženskah, na podlagi česar sklepamo, da se bodo podobni od- nosi kazali tudi na vzorcu mladostnikov. 2. Obstajajo pozitivni odnosi med čustveno inteligentnostjo in čustveno manipula- cijo. Določeni posamezniki z višje izraženimi dimenzijami čustvene inteligen- tnosti lahko te svoje sposobnosti spretno uporabijo tudi v različne manj spreje- mljive načine doseganja ciljev, z drugimi znajo manipulirati in tako od njih do- biti tisto, kar hočejo. Manipulacija tako nujno zahteva ustrezno čustveno kompetentnost, saj sicer posamezniki ne bi znali drugih pripraviti do vedenja, ki ga od njih hočejo. 3. Obstajajo pozitivni odnosi med socialno inteligentnostjo in čustveno manipula- cijo. Podobno kot pri izkoriščanju boljših čustvenih spretnosti, lahko določeni posamezniki tudi boljše socialne spretnosti izrabijo v manj socialno sprejemljive načine v interakciji z drugimi osebami, da dosežejo svoje cilje. Tako je tudi viso- ko izražena socialna kompetentnost pomembna, da se znajo posamezniki do drugih vesti manipulativno. 4. Obstajajo negativni odnosi med osebnostnimi lastnostmi sprejemljivosti in ve- stnosti ter čustveno manipulacijo. Osebnostna dimenzija sprejemljivosti se nana- ša na posameznikovo težnjo k sodelovanju, prijaznosti in empatičnosti, kar je v nasprotju s konstruktom manipulacije, vestnost pa predstavlja posameznikovo urejenost, zanesljivost in naklonjenost pravilom, kar se prav tako ne sklada z ma- nipulativnimi težnjami. Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 9-26 vesna jug 15 5. Obstajajo pomembne razlike med spoloma glede tega, katere spremenljivke se pomembno povezujejo s čustveno manipulacijo in jo pomembno napovedujejo. Dosedanje raziskave na odraslih navajajo, da obstajajo različni odnosi med oseb- nostnimi značilnostmi in čustveno manipulacijo v odvisnosti od spola. Predvide- vamo, da bo do podobnih razlik prišlo tudi v vzorcu mladostnikov. ::2. METODA ::2.1. Vzorec V raziskavo sta bila vključena 202 slovenska srednješolca. Udeleženci so bili sta- ri med 15 in 18 let, povprečna starost je znašala 16,66 let, standardni odklon pa 1,03 leta. Med udeleženci so bili 104 moški in 98 žensk, obiskovali pa so različne srednje šole v Sloveniji. ::2.2. Pripomočki Uporabili smo štiri samoocenjevalne vprašalnike: – Lestvica emocionalne manipulacije (EMS; Austin, Farrelly, Black in Moore, 2007; prevod Alijagič, 2014). Lestvica je bila zasnovana kot odgovor na vpraša- nje, ali ima čustvena inteligentnost tudi svojo temno plat. Sestavljena je iz 25 po- stavk, udeleženci pa nanje odgovarjajo s petstopenjsko lestvico (1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam). Lestvica zajema tri dimenzije, in sicer emocionalna manipulacija, slabe emocionalne veščine in prikrivanje emocij, za namen raziskave smo se osredotočili predvsem na prvo dimenzijo. Visok rezultat na tej dimenziji pomeni višjo izraženost emocionalne manipulacije. Cronbachov α koeficient zanesljivosti dimenzije emocionalne manipulacije znaša 0,88. – Vprašalnik emocionalne kompetentnosti – krajša oblika (ESCQ; Takšić, 2002; prevod Avsec, 2007). Lestvica vsebuje 26 postavk, ki se združujejo v dimenzije prepoznavanje in razumevanje emocij, izražanje in poimenovanje emocij ter upravljanje z emocijami, udeleženec pa na postavke s petstopenjsko lestvico od- govarja, v kolikšni meri zanj veljajo posamezne trditve (1 – sploh ne velja, 5 – ve- dno velja). Pri vseh dimenzijah pomeni visok rezultat višjo izraženost lastnosti. Cronbachov α koeficient zanesljivosti dimenzij vprašalnika je sledeč: prepozna- vanje in razumevanje emocij 0,81 – 0,90, izražanje in poimenovanje emocij 0,78 – 0,88 ter upravljanje z emocijami 0,67 – 0,78, zanesljivost celotnega vprašalni- ka pa znaša med 0,88 in 0,92. – Lestvica socialne inteligentnosti (TSIS; Silvera, Martinussen in Dahl, 2001; pre- vod Horvat, 2011). Lestvica je sestavljena iz 21 postavk, ki se združujejo v di- menzije predelava socialnih informacij, socialne veščine in socialno zavedanje. Udeleženec na postavke odgovarja s sedemstopenjsko lestvico (1 – sploh ni zna- čilna zame, 7 – zelo značilna zame). Visok rezultat pri vseh dimenzijah pomeni osebnostni napovedniki čustvene manipulacije pri srednješolcih 16 višjo izraženost teh lastnosti. Cronbachov α koeficient zanesljivosti dimenzije predelava socialnih informacij znaša 0,79 – 0,81, dimenzije socialne veščine 0,85 – 0,86 in dimenzije socialno zavedanje 0,72 – 0,79. – Vprašalnik petih velikih faktorjev osebnosti (BFI; John, Benet-Martinez in Be- net-Martinez, 1998; prevod Avsec in Sočan, 2007). Razvoj vprašalnika temelji na upoštevanju klasičnih kvalifikacij petih faktorjev osebnosti, ki so dobili imena ekstravertnost, prijetnost, vestnost, nevroticizem in intelekt/odprtost. Vprašal- nik ima 44 postavk, ki se združujejo v navedene dimenzije, udeleženec pa nanje odgovarja s petstopenjsko lestvico (1 – sploh se ne strinjam, 5 – popolnoma se strinjam). Pri vseh dimenzijah pomeni visok rezultat višjo izraženost lastnosti. Cronbachov α koeficient zanesljivosti dimenzij vprašalnika je sledeč: ekstraver- tnost 0,86, prijetnost 0,79, vestnost 0,82, nevroticizem 0,87 in intelekt/odprtost 0,83, zanesljivost celotnega vprašalnika pa znaša 0,83. ::2.3. Postopek Udeleženci so na vprašalnike odgovarjali individualno ali v skupinah. Na začet- ku smo udeležencem zagotovili, da so njihovi odgovore anonimni in da ni pravil- nih ali napačnih odgovorov. Udeleženci so podpisali tudi obveščeno soglasje k so- delovanju v raziskavi, za mladoletnike so soglasje prebrali in podpisali tudi njihove starši ali skrbniki. Udeležence smo prosili, da na vprašalnike odgovarjajo pošteno in v celoti. Za vsak vprašalnik so bila podana navodila. Odgovarjanje na vprašal- nike je trajalo približno 20 – 25 minut. ::3. REZULTATI V tem poglavju so prikazani rezultati analiz in postopkov, ki smo jih uporabili za preverjanje hipotez. Na začetku v tabeli 1 prikazujemo normalnost porazdelitve in zanesljivost uporabljenih spremenljivk, v tabeli 2 pa korelacije med različnimi ne- odvisnimi spremenljivkami in čustveno manipulacijo. Ker, skladno s hipotezami, predvidevamo, da bodo obstajale razlike v povezanosti spremenljivk v odvisnosti od spola, jih prikazujemo ločeno glede na moške in ženske, za večjo ilustrativnost re- zultatov pa prikazujemo tudi korelacije celotnega vzorca. Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 9-26 vesna jug 17 Tabela 1 Normalnost porazdelitve in zanesljivost uporabljenih spremenljivk Spremenljivke Kolmogorov- Smirnov Z p α Čustvena inteligentnost Prepoznavanje in razumevanje emocij 0,654 0,786 0,83 Izražanje in poimenovanje emocij 0,948 0,330 0,89 Upravljanje z emocijami 0,819 0,514 0,81 Socialna inteligentnost Predelava socialnih informacij 1,058 0,213 0,75 Socialne veščine 0,796 0,550 0,81 Socialno zavedanje 0,904 0,387 0,76 Osebnost Ekstravertnost 1,375 0,046 0,82 Sprejemljivost 1,473 0,026 0,72 Vestnost 0,813 0,523 0,84 Nevroticizem 1,192 0,116 0,81 Odprtost 1,290 0,072 0,72 Čustvena manipulacija 0,828 0,499 0,90 V tabeli 1 vidimo, da se spremenljivki Ekstravertnost in Sprejemljivost ne poraz- deljujeta skladno z normalno distribucijo, zaradi česar bomo pri analizi teh spre- menljivk uporabili neparametrične postopke. osebnostni napovedniki čustvene manipulacije pri srednješolcih 18 Tabela 2 Korelacije med različnimi spremenljivkami in čustveno manipulacijo (EM) Spremenljivke EM moški EM ženske z p EM skupaj Čustvena inteligentnost Prepoznav. in razumev. emocij 0,34 ** 0,28 ** 0,47 0,321 0,29 ** Izražanje in poimenovanje emocij -0,04 0,00 -0,28 0,390 -0,02 Upravljanje z emocijami -0,05 0,01 -0,42 0,337 0,00 Socialna inteligentnost Predelava socialnih informacij 0,40 ** 0,17 1,76 0,039 0,29 ** Socialne veščine 0,17 0,13 0,29 0,387 0,16 * Socialno zavedanje -0,20 * 0,02 -1,56 0,060 -0,08 Osebnost Ekstravertnost 0,21 * 0,12 0,65 0,259 0,17 * Sprejemljivost -0,38 ** -0,25 * -1,01 0,156 -0,30 ** Vestnost -0,19 -0,22 * 0,22 0,413 -0,20 ** Nevroticizem 0,08 0,07 0,07 0,472 0,04 Odprtost 0,28 ** 0,06 1,59 0,056 0,14 * Opombe: z = Fisherjeva transformacija; p = pomembnost razlik med korelacijskimi koeficienti Iz tabele 2 je razvidno, da obstajajo pomembne pozitivne korelacije med dimen- zijami čustvene in socialne inteligentnosti ter stopnjo čustvene manipulacije, razen korelacije med socialnim zavedanjem in manipulacijo pri moških, ki je negativna. Vidimo tudi, da več osebnostnih dimenzij pomembno korelira s čustveno manipu- lacijo, sprejemljivost in vestnost najpomembneje negativno korelirata z manipula- cijo, pri moških pa vidimo, da je odprtost pomembno pozitivno povezana s čustve- no manipulacijo. Testirali smo tudi pomembnost razlik med korelacijami za moške in ženske in ugotovili, da se korelacije statistično pomembno razlikujejo pri prede- lavi socialnih informacij. Nadalje smo želeli ugotoviti, če obstajajo pomembne razlike v stopnji čustvene manipulacije med moškimi in ženskami. Izvedli smo t-test, s katerim smo ugoto- vili, da obstajajo določene razlike med spoloma, vendar niso statistično pomembne (M pri moških znaša 48,25, pri ženskah pa 45,43, t-vrednost je 1,46, statistična zna- čilnost pa 0,146). Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 9-26 vesna jug 19 Za dodatno razjasnitev smo izvedli preizkus razlik med spoloma za vsako sta- rostno skupino posebej. Sklepali smo namreč, da se bodo razlike med spoloma po- kazale predvsem v obdobju poznega mladostništva, saj se šele tedaj začneta jasneje oblikovati osebnost in identiteta posameznika. Mlajši udeleženci še nimajo tako ja- sno izoblikovanih osebnostnih značilnosti, da bi lahko sklepali o bolj stalni izraže- nosti čustvene manipulacije. Iz tabele 3 je razvidno, da razlike pri starostnih sku- pinah med 15 in 17 let niso statistično pomembne, za osebe, stare 18 let, pa obsta- jajo pomembne razlike v čustveni manipulaciji med spoloma. Tabela 3 Razlike med spoloma v čustveni manipulaciji pri različnih starostnih skupinah N M t p 15 let Moški 18 47,67 0,17 0,863 Ženske 17 46,88 16 let Moški 28 44,93 0,44 0,662 Ženske 19 46,89 17 let Moški 42 49,62 0,61 0,542 Ženske 29 47,72 18 let Moški 16 51,13 2,20 0,033 Ženske 33 41,82 Nazadnje smo želeli z multiplo korelacijo in linearno regresijo odkriti odnose med različnimi napovedniki in čustveno manipulacijo. V skladu s predhodnimi raziskavami smo oblikovali regresijski postopke ločeno za moške in ženske. V re- gresijski model smo vključili vse osebnostne dimenzije in dimenzije čustvene ter so- cialne inteligentnosti. Za vzorec moških smo ugotovili, da je bila njihova multipla korelacija s kriterijem 0,66, vse skupaj so pojasnile 44,1 odstotka variance kriterija, multipla korelacija pa je bila statistično pomembna (p = 0,000). osebnostni napovedniki čustvene manipulacije pri srednješolcih 20 Tabela 4 Regresijski koeficienti za model napovednikov pri moških Napovedniki B E β p 95% IZ za B Test kolinearnosti sp. meja zg. meja toleranca IVF Prepozn. in razumev. emocij 0,45 0,22 0,23 0,042 0,02 0,89 0,50 2,01 Izraž. in poimenov. emocij -0,60 0,22 -0,29 0,008 -1,04 -0,16 0,53 1,90 Upravljanje z emocijami 0,12 0,27 0,05 0,661 -0,42 0,67 0,52 1,93 Predelava social. informacij 0,45 0,20 0,25 0,030 0,04 0,85 0,48 2,08 Socialne veščine -0,16 0,20 -0,10 0,424 -0,56 0,24 0,36 2,79 Socialno zavedanje 0,14 0,17 0,08 0,402 -0,19 0,47 0,65 1,53 Ekstravertnost 1,13 0,34 0,45 0,001 0,45 1,80 0,33 3,02 Sprejemljivost -0,99 0,29 -0,37 0,001 -1,56 -0,41 0,52 1,93 Vestnost -0,51 0,19 -0,25 0,009 -0,89 -0,13 0,68 1,47 Nevroticizem -0,21 0,26 -0,08 0,418 -0,72 0,30 0,62 1,60 Odprtost 0,24 0,20 0,11 0,220 -0,15 0,63 0,76 1,32 Opombe: B = nestandardizirani regresijski koeficient; E = standardna napaka nestandardiziranega regresijskega koeficienta; β standardizirani regresijski koeficient; IZ = interval zaupanja; IVF = faktor inflacije variance Za vključene spremenljivke smo preverili tudi intervale zaupanja in kolinearnost. Po pregledu rezultatov v tabeli 4 vidimo, da čustveno manipulacijo pri moških po- membno napoveduje šest prediktorjev: prepoznavanje in razumevanje emocij, izra- žanje in poimenovanje emocij, predelava socialnih informacij, ekstravertnost, spre- jemljivost in vestnost. Tudi za vzorec žensk smo v regresijski model vključili vse razpoložljive spremen- ljivke in ugotovili, da je njihova multipla korelacija s kriterijem znašala 0,43, vse sku- paj so pojasnile 18,3 odstotkov variance kriterija, vendar multipla korelacija ni bila statistično pomembna (p = 0,076). Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 9-26 vesna jug 21 Tabela 5 Regresijski koeficienti za model napovednikov pri ženskah Napovedniki B E β p 95% IZ za B Test kolinearnosti sp. meja zg. meja toleranca IVF Prepozn. in razumev. emocij 0,50 0,31 0,22 0,106 -0,11 1,11 0,51 1,95 Izraž. in poimenov. emocij -0,05 0,24 -0,02 0,850 -0,52 0,43 0,59 1,69 Upravljanje z emocijami -0,23 0,36 -0,10 0,526 -0,95 0,49 0,42 2,40 Predelava social. informacij 0,14 0,29 0,06 0,620 -0,43 0,72 0,61 1,64 Socialne veščine 0,31 0,28 0,19 0,260 -0,24 0,86 0,35 2,84 Socialno zavedanje 0,10 0,22 0,05 0,661 -0,33 0,52 0,73 1,37 Ekstravertnost 0,03 0,38 0,01 0,936 -0,73 0,80 0,29 3,47 Sprejemljivost -0,52 0,30 -0,22 0,084 -1,11 0,07 0,58 1,72 Vestnost -0,42 0,22 -0,21 0,062 -0,87 0,02 0,78 1,28 Nevroticizem -0,20 0,31 -0,09 0,522 -0,82 0,42 0,44 2,27 Odprtost -0,06 0,28 -0,02 0,832 -0,61 0,49 0,75 1,33 Opombe: B = nestandardizirani regresijski koeficient; E = standardna napaka nestandardiziranega regresijskega koeficienta; β standardizirani regresijski koeficient; IZ = interval zaupanja; IVF = faktor inflacije variance Tudi pri ženskah smo za vključene spremenljivke preverili intervale zaupanja in kolinearnost. Na osnovi podrobnega pregleda rezultatov vidimo, da v tem modelu nobena od spremenljivk kriterija ne napoveduje ustrezno; napovedniki imajo tudi zelo velike standardne napake v primerjavi z regresijskimi koeficienti. Želeli smo ugotoviti tudi, ali bi lahko obstajala napovedna vrednost skupnega faktorja čustve- ne inteligentnosti in skupnega faktorja socialne inteligentnosti, ampak smo ugoto- vili, da vključitev teh nadrednih spremenljivk ne vpliva na rezultate – nobeden od njiju se ni izkazal kot pomemben prediktor čustvene manipulacije, prav tako s kri- terijem nista pomembno korelirala. Na podlagi rezultatov lahko torej zaključimo, da vključene osebnostne značilnosti ne napovedujejo pomembno čustvene manipu- lacije pri ženskah. osebnostni napovedniki čustvene manipulacije pri srednješolcih 22 ::4. INTERPRETACIJA V raziskavi smo želeli odkriti in pojasniti odnose med čustveno inteligentnostjo, socialno inteligentnostjo, osebnostnimi lastnostmi in čustveno manipulacijo v vzor- cu slovenskih srednješolcev. Po pregledu literature smo oblikovali pet hipotez. S po- močjo različnih statističnih postopkov in analiz smo hipoteze preverjali na podla- gi rezultatov vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali srednješolci med petnajstim in osem- najstim letom starosti. Teoretično in raziskovalno ozadje čustvene manipulacije pri mladostnikih je precej skopo, tako da je enega izmed naših ciljev predstavljalo tudi odkrivanje odnosov med različnimi spremenljivkami v vzorcu mladostnikov. V prvi hipotezi smo predpostavili, da moški izražajo višjo stopnjo čustvene ma- nipulacije kot ženske. Naši rezultati kažejo nekoliko višjo stopnjo čustvene mani- pulacije pri moških kot pri ženskah, vendar razlika ni statistično pomembna na in- tervalu zaupanja 95%. Naši rezultati tako niso v skladu z ugotovitvami R. Grieve in Maharja (2010), ki sta ugotovila, da moški kažejo pomembno višjo stopnjo ču- stvene manipulacije. Za dodatno razjasnitev pojava smo testirali razlike med spolo- ma za vsako starostno skupino posebej. Ugotovili smo, da pri starostih med 15 in 17 let ne obstajajo pomembne razlike med spoloma, medtem ko pri starosti 18 let moški dosegajo pomembno višje ravni čustvene manipulacije kot ženske. Iz naših rezultatov lahko sklepamo, da obstajajo razvojne spremembe v stopnji čustvene ma- nipulacije – v srednjem mladostništvu se stopnja čustvene manipulacije ne razliku- je glede na spol, kasneje, v poznem mladostništvu in odrasli dobi, pa so prisotne pomembne razlike med spoloma. Menimo, da je ta pojav povezan z dejstvom, da se proti koncu obdobja mladostništva začneta intenzivneje oblikovati osebnost in identiteta posameznika (Papalia idr., 2009), vključno s spolno identiteto, zaradi če- sar so razvidne tudi razlike med spoloma glede določenih osebnostnih značilnosti. V nadaljnjih raziskavah bi bilo zanimivo izvesti prečno študijo, ki bi vključevala mladostnike in odrasle udeležence, ali vzdolžno študijo, ki bi preverjala stopnjo ču- stvene manipulacije pri istih udeležencih večkrat v mladostništvu in odraslosti. Na podlagi rezultatov raziskave moramo ovreči hipotezo in zaključiti, da se sre- dnješolci moškega spola ne razlikujejo pomembno glede stopnje čustvene manipula- cije od žensk. Torej ne velja, da moški bolje vedo, kako osramotiti druge in jih posta- viti v medosebne spore; zanje ni nič bolj značilno, da vedo, kako uporabljati svoje ču- stvene sposobnosti, da izzovejo občutke krivde pri drugih. Glede na spol se srednješolci ne razlikujejo v sposobnosti pretvarjanja z namenom, da bi dobili želeno vedenje od drugih, prav tako se ne razlikujejo v sposobnosti, kako dobro lahko hlinijo občutke bolečine in prizadetosti, da bi vzbuditi občutek krivde pri drugih. Za moške v primer- javi z ženskami prav tako ne velja, da jim je bolj všeč nadzorovati vedenje drugih na različne načine in da lahko bolje dokažejo svoje težave kot bolj resne, da bi se izogni- li obveznostim. Glede na to da smo dokazali, da pri starejših udeležencih v raziskavi obstajajo pomembne razlike v čustveni manipulaciji glede na spol, pa lahko zaključi- mo, da je čustvena manipulacija za starejše udeležence po naših predvidevanjih in v Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 9-26 vesna jug 23 skladu s predhodnimi raziskavami (Grieve in Mahar, 2010; Grieve in Panebianco, 2013) bolj značilna pri moških kot pri ženskah. V drugi hipotezi smo predvidevali obstoj pozitivnih odnosov med čustveno in- teligentnostjo in čustveno manipulacijo. Naši rezultati kažejo statistično značilne pozitivne korelacije med prepoznavanjem in razumevanjem emocij ter čustveno ma- nipulacijo pri moških in pri ženskah, kar je skladno z rezultati predhodnih raziskav (Grieve in Mahar, 2010; Grieve in Panebianco, 2013), v katerih so bile ugotovljene pozitivne korelacije med čustveno inteligentnostjo in čustveno manipulacijo. V na- ših rezultatih prepoznavanje in razumevanje emocij deluje tudi kot pomemben po- zitiven napovednik čustvene manipulacije pri moških, zanimivo pa kot pomemben negativen napovednik nastopa še izražanje in poimenovanje emocij. Postavljeno hi- potezo lahko na podlagi rezultatov delno potrdimo in sklenemo, da pri srednješol- cih sposobnost določanja razpoloženja in čustva drugih, sposobnost, da vedo, kaj se je zgodilo z drugimi, ko vidijo njihove občutke, sposobnost prepoznati čustva drugih preko njihovega izraza na obrazu in sposobnost, da opazijo, če je nekdo po- skušal prikriti svoje prave občutke, pozitivno napovedujejo pojav čustvene manipu- lacije. Svoje visoko izražene čustvene spretnosti lahko mladostniki torej uporabijo na manj zaželene načine in znajo z drugimi osebami manipulirati, da bi dosegli svo- je cilje. Po drugi strani pa bi sposobnost izražanja lastnih čustev in opisovanja svo- jega trenutnega razpoloženja lahko nakazovala na nižjo stopnjo čustvene manipu- lacije pri moških. V tretji hipotezi smo predpostavili obstoj pozitivnih odnosov med socialno inte- ligentnostjo in čustveno manipulacijo. V vzorcu moških srednješolcev smo ugoto- vili statistično pomembno pozitivno povezanost med predelavo socialnih informa- cij in stopnjo čustvene manipulacije; ta dimenzija socialne inteligentnosti tudi moč- no pozitivno napoveduje pojav čustvene manipulacije pri moških. Naši rezultati so skladni z ugotovitvami R. Grieve in L. Panebianco (2013), tako da lahko rečemo, da so moški sposobni učinkovito uporabiti socialne podatke (na primer, da so spo- sobni napovedati vedenje drugih ljudi, da vedo, kako njihovo vedenje vpliva na po- čutje drugih, in da vedo, kako napovedati reakcije drugih oseb na njihovo vedenje) za čustveno manipuliranje z drugimi. Ugotovljena je bila tudi pozitivna korelacija med socialnimi spretnostmi in čustveno manipulacijo; mladostniki, ki so sposob- ni, da se povežejo z drugimi, ki niso sramežljivi v medosebnih odnosih in ki se lah- ko prilagodijo na različne socialne situacije, se bolj pogosto obnašajo manipulativ- no. Pri moških smo ugotovili negativno povezavo med socialnim zavedanjem in ču- stveno manipulacijo, ta dimenzija se je pojavila tudi kot pomemben negativen prediktor čustvene manipulacije, na podlagi česar lahko sklepamo, da če imajo sre- dnješolci težave v izražanju svojih misli, če kažejo težave pri razumevanju odločitev drugih ljudi, če pogosto ne vedo, zakaj se drugi jezijo na njih, če so včasih nekoli- ko nerodni, če ne vedo, kako povedati svoje misli na sprejemljiv način, in če se jim ne zdi pomembno, da se obnašajo na način, ki ne vpliva na druge, je pri njih bolj verjeten pojav čustvene manipulacije. Na podlagi naših rezultatov lahko v večini osebnostni napovedniki čustvene manipulacije pri srednješolcih 24 potrdimo tretjo hipotezo in sklenemo, da ima socialna inteligentnost pomembno vlogo pri napovedovanju čustvene manipulacije pri moških. V četrti hipotezi smo predvidevali obstoj negativnih odnosov med osebnostnimi lastnostmi sprejemljivosti in vestnosti ter čustveno manipulacijo. Naši rezultati ka- žejo močne negativne korelacije med sprejemljivostjo in čustveno manipulacijo tako pri moških kot pri ženskah. Osebnostna dimenzija sprejemljivosti je tudi negativen napovednik čustvene manipulacije v vzorcu srednješolcev moškega spola. Ti rezul- tati so skladni z ugotovitvami predhodnih raziskav (Jakobwitz in Egan, 2006; Lee in Ashton, 2005; Paulhus in Williams, 2002), v katerih so bile ugotovljene pomemb- ne negativne korelacije med sprejemljivostjo in čustveno manipulacijo. Na podlagi rezultatov naše raziskave lahko potrdimo prvi del hipoteze in zaključimo, da oseb- nostne poteze krutosti, sumničavosti, grobosti, tekmovalnosti, ne-kooperativnosti, nagnjenosti k ekstremom, oblastnosti, neprijaznosti in arogantnosti pomembno na- povedujejo čustveno manipulacijo pri srednješolcih. Osebnostna dimenzija spreje- mljivosti je navadno povezana s prosocialnim vedenjem, njene nižje izražene vre- dnosti pa tako lahko nakazujejo na to, da se posameznik vede na socialno manj za- želene načine, kamor sodi tudi manipuliranje z drugimi. Če se osredotočimo na dimenzijo vestnosti, vidimo, da naši rezultati kažejo moč- no negativno korelacijo s čustveno manipulacijo pri ženskah, vestnost pa predsta- vlja tudi negativen napovednik čustvene manipulacije pri moških udeležencih. Ti rezultati so skladni tudi z ugotovitvami predhodnih raziskav (Jakobwitz in Egan, 2006; Lee in Ashton, 2005; Paulhus in Williams, 2002). Osebe z nizko stopnjo ve- stnosti so precej kaotične, nezanesljive, brezbrižne in neprevidne, pogosto so neod- ločne in se izogibajo svojim dolžnostim. Menimo, da te značilnosti veljajo tudi za srednješolce z visoko stopnjo čustvene manipulacije v primerjavi s srednješolci z niž- jimi stopnjami manipulativnega ravnanja, ki so pogosteje pojmovani kot organizi- rani, disciplinirani, imajo bolj izrazit občutek za red in dolžnosti ter so tudi previ- dni, vestni in zanesljiv. Imajo visoko samozavest, so visoko produktivni in se čuti- jo bolj kompetentne v primerjavi z mladostniki z višjo stopnjo čustvene manipulacije. Posamezniki z nizko izraženo dimenzijo vestnosti imajo tako manj čuta za to, kaj je prav in kaj narobe, zaradi česar se v različnih situacijah lahko večkrat odločijo za napačen način ravnanja, med njimi tudi za čustveno manipulacijo. S temi ugotovi- tvami lahko potrdimo tudi drugi del četrte hipoteze. V zadnji hipotezi smo predvidevali, da obstajajo razlike med spoloma pri tem, ka- tere spremenljivke so povezane s čustveno manipulacijo in jo tudi pomembno napo- vedujejo. Naši rezultati potrjujejo to hipotezo in kažejo, da obstajajo precej različni korelati in napovedniki čustvene manipulacije glede na spol. Pri moških smo našli šest pomembnih napovednikov: prepoznavanje in razumevanje emocij (pozitiven na- povednik), izražanje in poimenovanje emocij (negativen napovednik), predelavo so- cialnih informacij (pozitiven napovednik), ekstravertnost (pozitiven napovednik), sprejemljivost (negativen napovednik) in vestnost (negativen napovednik). Ti napo- vedniki skupaj pojasnijo nekaj več kot štirideset odstotkov variance kriterija, kar je Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 9-26 vesna jug 25 precej veliko. Če rezultate pogledamo podrobneje, vidimo zelo nizko, statistično ne- značilno, negativno korelacijo med izražanjem in poimenovanjem čustev ter čustve- no manipulacijo pri moških, spremenljivka pa se pojavlja kot pomemben negativen napovednik čustvene manipulacije. Tak rezultat nakazuje na to, da ta dimenzija ču- stvene inteligentnosti deluje kot zaviralnik za nastanek čustvene manipulacije pri mo- ških, kar ni v skladu z raziskavo R. Grieve in L. Panebianco (2013), ki je pokazala po- doben učinek pri ženskah, ne pa pri moških. Zato predlagamo dodatno prihodnje raziskave o odnosih med čustveno inteligentnostjo in čustveno manipulacijo. V vzorcu srednješolk nismo našli pomembnih napovednikov čustvene manipu- lacije, na podlagi česar sklepamo, da pri ženskah osebnostni dejavniki ne igrajo tako pomembne vloge pri napovedovanju čustvene manipulacije kot pri moških. Tako menimo, da obstajajo drugi pomembni napovedniki manipulacije pri ženskah, do česar po našem mnenju lahko pride tudi zaradi evolucijskih razlogov – ženske pri morebitnih življenjskih partnerjih dolgoročno iščejo stabilnost, zaščito pred zlora- bo drugih in sposobnost, da poskrbijo zanje in njihove potomce ter na ta način iz- boljšajo njihov družbeni status (Gaulin in McBurney, 2004), kar nakazuje, da so lahko ženske bolj „praktične“ v manipulaciji vedenja drugih v skladu s svojimi po- trebami – v ospredju ni toliko to, da bi se manipulacija pri njih pojavila zaradi nji- hovih izoblikovanih osebnostnih značilnosti, temveč je predvsem posledica tega, da imajo ženske postavljene določene socialne cilje in jih želijo doseči v najkrajšem mo- žnem času. Zato menimo, da osebnostne značilnosti pri ženskah niso nujno pri- marno vpletene pri pojavu manipulativnega vedenja. Pričujoča raziskava poudarja in pojasnjuje odnose med čustveno inteligentnostjo, socialno inteligentnostjo, osebnostnimi dimenzijami modela velikih pet in čustve- no manipulacijo pri mladostnikih, kar predstavlja področje, na katerem dosedaj ni bilo izvedenih raziskav. Naša raziskava tako prikazuje določene ugotovitve tudi gle- de razvojnega vidika čustvene manipulacije, saj so bile dosedanje raziskave opravlje- ne le na vzorcih odraslih oseb. Raziskava pa ima tudi nekaj pomanjkljivosti. Kot prvo lahko izpostavimo dejstvo, da smo uporabili priložnostni vzorec udeležencev, ki ne nujno reprezentativno prikazuje slovensko srednješolsko populacijo, poleg tega pa so bili podatki pridobljeni le s pomočjo samoocenjevalnih vprašalnikov, ki niso nujno vedno relevanten prikaz uporabljenih dimenzij in spremenljivk. Menimo, da so potrebne še nadaljnje raziskave napovedovanja čustvene manipulacije skozi vse življenje; mogoče bi bilo tudi ustrezno vključiti dodatne spremenljivke iz širšega po- dročja psihologije – različne demografske podatke, socialno-ekonomski status ipd. ::5. LITERATURA Austin, E. J. (2009): »A reaction time study of responses to trait and ability emotional intelligence test items.« V: Personality and Individual Differences, 46, str. 381–383. Austin, E. J., Farrelly, D., Black, C. in Moore, H. (2007): Emotional intelligence, Machiavellianism and emotional manipulation: Does EI have a dark side? V: Personality and Individual Differences, 43, str. 179–189. osebnostni napovedniki čustvene manipulacije pri srednješolcih 26 Cantor, N. in Kihlstrom, J. F. (1987): Personality and social intelligence. Engelwood Cliffs, NJ: Prentice-Hall. Carr, D. (2000): Emotional intelligence, PSE and self esteem: a cautionary note. V: Pastoral Care in Education, 18 (3), str. 27–33. Gardner, H. (1983): Frames of Mind: The Theory of Multiple Intelligences . New York: Basic Books. Gaulin, S. in McBurney, D. (2004): Evolutionary psychology. Upper Saddle River, N.J.: Pearson/ Prentice Hall. Goleman, D. (2001): Čustvena inteligenca na delovnem mestu. Ljubljana: Mladinska knjiga. Goleman, D. (2010): Socialna inteligenca. Ljubljana: Mladinska knjiga. Grieve, R. (2011): Mirror mirror: The role of self-monitoring and sincerity in emotional manipulation. V: Personality and Individual Differences, 51 (8), str. 981–985. Grieve, R. in Mahar, D. (2010): The emotional manipulation–psychopathy nexus: Relationships with emotional intelligence, alexithymia and ethical position. V: Personality and Individual Differences, 48, str. 945–950. Grieve, R. in Panebianco, L. (2013): Assessing the role of aggression, empathy, and self-serving cognitive distortions in trait emotional manipulation. V: Australian Journal of Psychology, 65, str. 79–88. Jakobowitz, S. in Egan, V. (2006): The dark triad and normal personality traits. V: Personality and Individual Differences, 40, str. 331–339. Kihlstrom, J. F. in Cantor, N. (2000): »Social intelligence.« V: R. J. Sternberg (ur.): Handbook of Intelligence. New York: Cambridge University Press, str. 359–395. Kildruff, M., Chiaburu, D. S. in Menges, J. I. (2010): Strategic use of emotional intelligence in organisational settings: Exploring the dark side. V: Research in Organizational Behavior, 30, str. 129–152. Lee, K. in Ashton, M. C. (2005): Psychopathy, Machiavellianism, and narcissism in the Five- Factor model and the HEXACO model of personality structure. V: Personality and Individual Differences, 38, str. 1571–1582. Musek, J. (2000): Nova psihološka teorija vrednot. Ljubljana: Educy. Musek, J. (2005): Psihološke dimenzije osebnosti. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za psihologijo. Musek, J. (2005): Psihološke in kognitivne študije osebnosti. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Paulhus, D. L. in Williams, K. (2002): The dark triad of personality: Narcissism, Machiavellianism, and psychopathy. V: Journal of Research in Personality, 36, str. 556–568. Papalia, D. E., Wendkos Olds, S. in Duskin Feldman, R. (2009): Human development. New York: McGraw-Hill. Saklofske, D. H., Austin, E. J. in Minski, R. S. (2003): Factor structure and validity of a trait emotional intelligence measure. V: Personality and Individual Differences, 34, str. 707–721. Salovey, P. in Mayer, J. D. (1990): Emotional Intelligence. V: Imagination, Cognition and Personality, 9, str. 185–211. Simmons, S. in Simmons, J. (2000): Merjenje čustvene inteligence. Ljubljana: Mladinska knjiga. Siu, A. F. Y. (2009): Trait emotional intelligence and its relationships with problem behavior in Hong Kong adolescents. V: Personality and Individual Differences, 47 (6), str. 553–557. Smith, L., Ciarrochi, J. in Heaven, P. C. L. (2008): The stability and change of trait emotional intelligence, conflict communication patterns, and relationship satisfaction: A one-year longitudinal study. V: Personality and Individual Differences, 45, str. 738–743. Anthropo s 1-2 (257-258) 2020, str. 9-26 vesna jug