URN_NBN_SI_DOC-W9JM9AQ2

Robert L. Clark: A rchive — Library Relations. New Y ork London, R. R. B ow ker Com pany 1976, X II + 218 strani. PuGIdkacija je skupno delo a rh i- vistov in bibliotekarjev, R obert. C lark p a jo je u redil in n apisal uvod. S estavljajo jo n asled n ja po­ glav ja: 1. u sta n av ljan je arh iv o v in bibliotek (Robert. Clark), 2. po­ dobnosti in razlike m ed arh iv i in bibliotekam i (F ran k G. Burke), 3. sku p ni problem i (M iriam I. C raw ­ ford), 4. skup n i n am eni (F rank G. B urke, R obert L. Clark, ml., F ra ­ zer G. Poole), 5. stro ko v na kom u­ nik acija m ed tem i področji (Ro­ b ert L. B rubaker), 6. bibliografija prispevkov na to tem o z a n o ta c iji- mi (M arietta Malzer). D odan je še indeks im en in pojm ov. P ro blem atik a odnosov m ed a rh i­ vi in knjižnicam i v naši p raksi ni tako nepoznana, četudi se m orda m a n jk ra t n ačen ja v sam i stro k ov ­ ni lite ra tu ri. T ale k n jig a je zan i­ m ivo b ran je, ki ga p a n i lahko o b ­ noviti in p red stav iti n a kratk o, saj gre ponekod v p recejšn je d etajle, spet drugod pa je pristop le po vr­ šinski in seveda izh aja skoraj iz­ ključno iz am erišk ih razm er. R az­ lik a v položaju d ru žb enih d ejavn o ­ sti v E vropi in v ZDA p a seveda ni m ajhna. K oristno bi bilo, d a so bili priteg n jen i tu di av to rji iz E v ­ rope in bi lahko zanim ivo te m a­ tiko dopolnili z njihovim i izkuš­ n jam i in jo teoretično poglobili. (Prim . n a p rim e r: G erh ard E nders v A rchivverw altungslehre, B erlin 1962 in L ju bo m ir D urkovid-Jakšič v A rhivskem pregledu 1968, št. 1- 2). Iz p u b lik acije izvemo, da je bil prvi pom em bnejši sestan ek m ed ar- hivisti in b ib lio tekarji n a m edna- 244 rodnem kongresu v B ru slju že leta 1910. Tu so o b rav n avali term ino lo ­ gijo, m ednarodno standardizacijo, fotografsko reprodukcijo gradiva, statistiko, p rav ila klasifik acije in katalogizacije, kataloge, m edbiblio- tečno sodelovanje, m ednarodno iz ­ posojo, pub lik acije v arhivih, a r­ h iv ira n je disertacij, izobraževanje arh iv sk ih delavcev, m etodologijo arhivskega dela, seznam e arhivskih pom agal in k arto tek , problem atiko cerk ven ih arhivov, arh iv sk e ra z ­ stave itd. K ongres je sprejel tu d i Deweyevo decim alno klasifikacijo. V ZDA je bil že 1936. leta osnovan skupni odbor arh iv isto v in biblio­ tek arjev, ki se je 1970. le ta ponov­ no k o n stitu iral in pou d aril stične točke d elo van ja: izobraževanje kadrov, k o n serv acija p a p irja dn fflm a, sk up n a stan d ard izacija itd. Z bliževanje teh področij koristi obojim in seveda tud i u p o rab n i­ kom. Posebnost ZDA je skro m na pove­ zanost N acionalnega arh iv a v W ashirigtonu z ostalim i arh iv i v po­ sam eznih zveznih državah. W as­ hingtonski a rh iv je vodilen na področju am eriške arh iv istik e in im a tu d i več g radiva k ot vsi d ru ­ gi arh iv i skupaj. A rhivi delujejo v sestavi knjižnic, zgodovinskih d ru štev ali sam ostojno. Položaj v a ­ riira po posam eznih področjih, po­ nekod je delo dobro organizirano, drugod spet ne. Ja v n o st je večk rat prem alo za in te re siran a za njihovo delo, zato se dogaja, da arh iv i n i­ m ajo p rim e rn ih delovnih pogojev. P reko 2000 zgodovinskih d ru štev o bstaja sicer v ZDA, a le nekaj d e­ setin m ed n jim i je resnično zan i­ m ivih za am eriškega zgodovinar­ ja! A rhiv i u n iv erz in koledžev so se ra'zvijali počasi, d o stik ra t tudi nenačrtno, vm es je prišlo še n e­ zdravo tekm ovanje. G ospodarski arh iv i so n ajb o lje u rejen i p ri fir­ m ah Boeing, W alt Disney, W estern Electric, F ord M otor Com pany, R ockefeller F oundation, B an k of K n již n ic a 29(1985)2-3