118 Glasnik SED 60|2 2020 Knjižne ocene in por očila Mar je t a Pisk svet socialne varnosti in relativne ena- kosti. Ljudje so zaupali, da bodo javne institucije poskrbele za njihovo fizično in socialno varnost (360). Ljudje v po- litični sistem niso dvomili, dokler so bile njihove življenjske razmere do- volj dobre ali so v njem videli možnost napredka (250). Znotraj in na robu sistemskih možnosti so iskali načine za izboljšanje ekonomskega položaja, možnosti za dobro življenje. Analiza ni posvečena le življenjskim okoliščinam, temveč tudi motivacijam, strategijam in praksam, ki so jih posamezniki spre- jemali za obvladovanje vsakdana in iz- boljšanje življenjskih razmer. Avtorica tako upošteva raznovrstne potenciale ljudi, da soustvarjajo družbo, v kateri živijo, izkoriščajo njene slabosti in se na račun anomalij šalijo. Posebna vrednost monografije je, da obravnava spremembe v Ljubljani, ki so se pozneje širile tudi v druge dele Slovenije, obenem pa zasleduje hete- rogenost in časovno dinamiko razvo- ja v mestnem in primestnem okolju. Avtorica se v monografiji uspešno iz- ogiba pastem vrednotenja obdobja in osredinjenja zgolj na enostranske vi- dike socializma, kot npr. poudarjanje pomanjkanja, posploševanje idr. Ves čas opozarja na povezanost spominov s socialno pozicioniranostjo izvorne družine sogovornikov v socialistični družbi ter na spreminjajočo se podo- bo in značilnosti socialistične družbe v posameznih desetletjih. Delo je zato s številnimi podatki in z izrisom osre- dnjih točk spominov na življenje v so- cializmu nadvse pomembna pridobitev v raziskavah vsakodnevnega življenja druge polovice 20. stoletja. Knjižne ocene in por očila N ašk o Kr ižnar* ANDREJ BREN CE: Vinog r adništv o na p tujsk em območju od poja v a tr tne uši k onec 80. le t 1 9. s t ole tja do le t a 1 99 1 . P okr ajinski muzej Ptuj Or mož, Ptuj 20 1 9, 1 4 4 s tr . Območje v naslovu je večdesetletno delovišče Andreja Brenceta, kustosa etnologa v Pokrajinskem muzeju Ptuj Ormož, vinogradništvo pa gospodarska panoga par excellence tega območja. Brencetova monografija je obširna in dobro dokumentirana kronika vino- gradništva v ključnem obdobju njego- vega razvoja, to je, v obdobju sanacije po trtni uši v času Avstro-Ogrske in v obdobju postopnih modernizacij v 20. stoletju. Brence je knjigo pripravljal več let. Njegove članke o tej temati- ki zasledimo že v letih 2003 in 2017. Vmes se je posvečal zlasti pustnim še- gam (glej monografijo Fašenk za halo- škimi vrtami, Lancova vas 2018). Leta 2012 je postavil Stalno zbirko tradici- onalnih pustnih mask. Med njegovim vodnjem muzeja v obdobju 2014–2015 je pod njegovo odgovornostjo nastal bogato opremljeni katalog monograf- skega značaja Razkošje na podeželju: Pohištvo v ptujskem gradu (2014). Obravnavana monografija je sestavlje- na iz štirih razdelkov. V prvem je pri- kazan razvoj vinogradništva na sloven- skem Štajerskem od pojava trtne uši do leta 1941, v drugem vinogradništvo od leta 1941 do 1991, v tretjem so prika- zani načini obnove vinogradov, v četr- tem pa kletarstvo. Vsi razdelki skupaj štejejo 14 poglavij. Brence v knjigi navaja 46 avtorskih publikacij, pregledal je 17 periodič- nih regionalnih in lokalnih publikacij, od katerih je najdlje izhajal Slovenski gospodar (1879–1931), in v Zgodovin- skem arhivu Ptuj našel 36 uporabnih arhivskih enot. Knjiga velikega forma- ta je bogato ilustrirana. Fotografije, ve- činoma črno-bele, številnih avtorjev in iz različnih arhivov, so iz vseh obrav- navanih obdobij. Na notranji strani platnic je spredaj in zadaj dvostranska črno-bela fotografija, domnevno z za- četka 20. stoletja, ki vsebuje vse atri- bute vinorodnih Haloz: gričevnat svet, viničarijo, trse, križ, klopotec in vino- gradnika s sodom. Poglavje o trtni uši in sanaciji po njej je lahko podlaga za primerjavo z istim obdobjem na drugih vinogradniških območjih današnje Slovenije. Štajer- ska vinorodna območja, zlasti Bizelj- sko, so bila najuspešnejša v novem or- ganiziranju vinogradnštva po trtni uši in vzor drugim. Škoda, da primorska vinorodna območja, ki so po prvi sve- tovni vojni prišla pod Italijo, tega vzo- * N ašk o Kr ižnar , dr . e tnologi je, upok ojeni znans tv eni sv e tnik; nask o@zr c-sazu.si . 119 Glasnik SED 60|2 2020 Knjižne ocene i n por očila N ašk o Kr ižnar ra niso bila deležna v večji meri. Bren- ce navaja, da je imel ptujski vinorodni okoliš pred trtno ušjo najnižji hektarski donos, zato je bila sanacija vinorodnih okolišev po trtni uši priložnost za nov zagon vinogradništva. Manjša težava v Brencetovi monografiji je oprede- litev območja obravnave, ker so se v prikazanem razdobju zamenjale štiri državne uprave in prav toliko politič- nih sistemov. Z njimi so prihajale nove razdelitve upravnih in vinorodnih oko- lišev, vendar je iz obravnave obdobja 1941–1991 razvidno, da se Brence posveča v glavnem ptujskemu vinoro- dnemu okolišu, Halozam in Srednjim Slovenskim goricam. Kljub temu bi v tej in podobnih publikacijah bralcu za lažje spremljanje razvojne dinamike veliko pomagali zemljevidi. Besedilo je berljivo in posejano s šte- vilnimi zanimivostmi tudi za laičnega bralca. K sreči so se v vsakem obdobju Brencetove tematike našli vestni zapi- sovalci, kronisti, ki so v pisanju zapu- stili ključne podatke za sledenje razvo- ja vinogradništva. Zelo napeto je na primer branje o sanaciji vinogradništva po trtni uši. Takrat se je začelo izobra- ževanje pridelovalcev, ustanovile so se šole in tečaji tako za delo v vinogradu kot tudi za kletarsvo. V obravnavanem obdobju se je zame- njalo veliko število vinskih vrst. Leta 1841 je na primer izšla publikacija, ki je za Štajersko objavila slike 300 raz- ličnih vinskih vrst, kar je kazalo na nenačrtno vinogradništvo. Leta 1905, sredi obnove po trtni uši, je izšel pre- dlog trtnega izbora z osmimi vrstami belega vina in štirimi rdečega, kar naj bi bilo podlaga za prihodnje intenzivno vinogradništvo. Brence v poglavju Obramba proti toči, ki je za nepoučene eno zanimivejših, omenja poškodbe pri streljanju proti toči. Naj dodam, da je to je motiv, ki ga je uporabil Tone Partljič v scenariju za film Vdovstvo Karoline Žašler (1976), v katerem se glavna junakinja na kon- cu razstreli v eni od strelnih hišic proti toči. Po letu 1908 je bilo streljanje pro- ti toči ukinjeno. Vinogradnštvo je panoga, ki je ptujske meščane povezovala s podeželjem, na primer s Halozami. Meščani so tam imeli vinograde in gosposke zidanice ali vile, kamor so se preselili v času trgatve. Brence omenja slikovite pri- zore, ko so se »po cestah valile kolone kmečkih voz s sodi in kočije, naložene s posteljnino in drugo opremo, ki so jo lastniki potrebovali za časa bivanja v gosposkih zidanicah.« V Brencetovi knjigi si tako sledijo do- bro dokumentirana poglavja o organi- ziranosti vinogradnikov, lastninskih razmerjih in spremembah, bogatenju in propadu velikih trgovcev z vinom, sejmih, trsničarstvu, trgovini z vinom, alkoholizmu, šolanju o vinarstvu, dr- žavnih ukrepih in siromaštvu ptujske- ga podeželja, vse do obdobja po drugi svetovni vojni, ko se nacionalizirana posestva meščanov, graščakov, tujih lastnikov in veleposestnikov združu- jejo v državna kmetijska gospodarstva. Po odpravi stoletnih viničarskih raz- merij postanejo nekdanji viničarji de- lavci v državni službi, v novo nastalem Kmetijskem kombinatu Ptuj, ki je ob- segal haloška gospodarstva, Vinarsko zadrugo na Ptuju in druge. V obdobju po drugi svetovni vojni je bila velika pozornost posvečena obnovi vinogra- dov. V poglavjih o obnovi družbenih in zasebnih vinogradov etnolog Brence poseže po svojem bogatem poznava- nju ptujskega podeželja, ljudi, njihovih življenjskih razmer in gospodarjenja, in to z vsemi podrobnostmi tradicio- nalnih delovnih postopkov v vinogra- dništvu. Pred nami, kot v zgodovin- ski freski, zaživijo haloški viničar in ptujski meščan, podeželje in mesto, ki ju vinogradništvo povezuje skozi vso zgodovino Ptuja od antike do danes. Z Brencetovo knjigo je podan kako- vosten diahron diskurzivni okvir za nadaljnje podrobnejše študije vinogra- dništva in njegovih sestavin. Vsak bra- lec bo lahko iz knjige potegnil kakšno zanimivo spoznanje o zgodovini vino- gradništva na ptujskem območju. Naj omenim samo eno. Vsaka spremem- ba političnega sistema oz. državnega okvira je vinogradništvu na ptujskem prinesla najprej krizo, nato pa posto- pno izboljšanje in nove perspektive. Sledili so si: katastrofa po trtni uši, iz- guba avstrijskega tržišča po prvi sve- tovni vojni in izguba jugoslovanskega po osamostvojitvi Slovenije. O posle- dicah zadnje spremembe razen opu- stelih državnih vinogradov priča na- slednji podatek: v obdobju 1980–1985 so na tem območju pridelali 3.570.000 litrov vina, danes pa 1.300.000.