ZGODOVINA ZA VSE 69 (str. 135-140), Iz muzejskega dela (str. 141-168), Drobtinice iz šolske preteklosti (str. 169-184), Poročila in ocene (str. 185-196). Vsebina je pestra in prinaša širok izbor pri- spevkov, ki bodo zanimivi tako za strokovnjaka kot za običajnega bralca, saj posegajo na po- dročje vzgoje in izobraževanja tako problemsko kot tudi informativno. Tako se v prispevku Maje Žvanut Vzgojni ideali v 17. stoletju (str. 7-14) sre- čamo z vzgojo v času verske prenove na osnovi dela Speculum Generosae Juventutis, namenje- nega plemiški mladini, in dela Orbis pictus sen- sualium, namenjenega vsem otrokom. Avtorica ugotavlja, »da je bila nekdaj za izoblikovanje mladega človeka najpomembnejša vzgoja, izob- razba pa je bila le njen bolj ali manj pomemben sestavni del. Danes je ravno obratno, izobrazba naj bi bila ključ do vsakršnih uspehov, vzgoja pa nebodijetreba, in se z njo najraje ne bi nihče ukvarjal«. V nadaljevanju prvega poglavja se srečamo še z razpravami Zorana Radonjiča (Druga svetovna vojna v slovenskih učbenikih za zgodovino, str. 15-34), Vande Trdan (Šolstvo na Kočevskem od druge polovice 19. stoletja do konca prve svetovne vojne, str. 35-60) in Stanislava Južniča (Življenje in delo jezikoslovca Rudolfa Južniča, str. 61-78). V drugem poglavju se seznanimo s tristoletni- co delovanja uršulink v Ljubljani, predstavljen nam je Učiteljski tovariš, ki je nasledil Šolskega prijatelja in se sprehodimo po zgodovini šolstva v Brežicah - do trgovske in ekonomske šole. Poglavje Jubileji ni namenjeno osebnim jubile- jem, ampak (visokim) jubilejem šol in ga skrbno pripravlja Slavica Pavlic. Osnovni podatki iz zgodovine posamezne šole, ki jih avtorica črpa iz arhivskih virov (kronik), časopisov in brošur, imajo poseben namen - »spodbuditi šole k praz- novanju in raziskovanju svoje preteklosti«. Čisto suhoparno strokovna pa Šolska kronika tudi ni, kajti za to poskrbijo zanimivi in včasih prav hudomušni prispevki v poglavju Drobtini- ce iz šolske preteklosti. Druga številka s podnaslovom Ostankov zbornik je namenjena življenju in delu Franceta Ostanka, ki je bil dolgoletni ravnatelj muzeja, učitelj, pomemben kulturni delavec in razisko- valec šolske preteklosti. France Ostanek se je rodil leta 1902. Po maturi na učiteljišču v Ljubljani se je zaposlil na osnovni šoli v Sodražici in nato v Vodicah, kjer je bil šol- ski upravitelj. Od leta 1935 je služboval v Ljublja- ni na prosvetnem področju. Leta 1951 ga je pot pripeljala v Slovenski šolski muzej, kjer je postal ravnatelj in vodil muzej do leta 1974. Prispevki številnih avtorjev nam ne predstavi- jo samo Franceta Ostanka, kulturno prosvetnega delavca in raziskovalca, ampak tudi pregledno orišejo obdobje, v katerem je živel in ustvarjal. Pričujoča Šolska kronika prinaša za vsakega nekaj. Je informativno poučna in berljiva, opre- mljena z mnogimi fotografijami in likovno pri- jetnega videza. Ivanka Zaje Cizelj OD DOBRIH DEKLET DO FEMINISTK Splošno žensko društvo 1901-1945; urednici Nataša Buatta Kodrič, Aleksandra Serše; Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana 2003; 575 strani. Pričujoč zbornik, ki so ga pripravili sodelavci Arhiva Republike Slovenije, Zgodovinskega arhi- va Ljubljana, Narodnega muzeja, Inštituta za no- vejšo zgodovino, SAZU in Univerze na Dunaju, je v bistvu odmev in nadaljevanje istoimenske razstave, ki je bila predlani na ogled v prosto- rih Arhiva Republike Slovenije. Če je omenjena razstava služila kot nekakšna vaba ali namig, ki naj sproži intenzivnejše zanimanje za slovensko »žensko« zgodovino, potem je ta zbornik precej velik del omenjene zgodovine. Urednici sta k pi- sanju povabili 30 pisk (!) in piscev (čast moških rešujejo trije), ki so prispevali kar 47 tekstov. Uvodni prispevek Marte Verginelle je odličen pregled vstopanja žensk v slovensko zgodovino. Nadaljuje ga razprava Staneta Grande o ženskah in revoluciji leta 1848, ki začenja tematski sklop »Začetki ženskega gibanja«. Avtorice in avtorji v tem poglavju predstavljajo posamezne mejni- ke in pomembne procese, ki so pripomogli k artikulaciji ženskih zahtev. V prvem delu so ob- javljeni prispevki Nataše Budna Kodrič (Žensko gibanje na Slovenskem do druge svetovne vojne in Feministične zahteve), Mateje Jeraj (Vloga in VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE položaj žensk v obdobju 1918-1941), Nevenke Troha (Slovensko žensko gibanje v Trstu na pre- lomu 19. in 20. stoletja), Vasilija Melika (Ženske in volitve pred drugo svetovno vojno) ter Bar- bare Pešak Mikec o prvi slovenski pesnici in pisateljici, ki je »žensko vprašanje« spravila tudi v literaturo - Pavlini Pajk. Slavljencu - Splošnemu ženskemu društvu (SŽD) je posvečeno drugo poglavje s prispev- ki Nataše Budna Kodrič (SŽD, Članice SŽD in Franja Tavčar), Igorja Zemljica (Ženska v dru- žini in družbi), Anje Dular (Knjižnica SŽD), pri- spevki Žive Vidmar Qosipina Vidmar), Mateje Jeraj (Minka Govekar), Katarine Keber (Minka Gašperlin) in Mojce Šorn (Maša Grom) pa za- čenjajo »biografski del« zbornika. Najprej so predstavljene »stebrice« društva, sledi pa jim po- glavje o radikalkah (Feministke) z zapisi Mateje Jeraj (Angela Vode), Darinke Drnovšek (Alojzija Štebi) in Andreje Klasinc Škofljanec (Cirila Štebi Pleško). Naslednja poglavja predstavljajo posamezne segmente članstva SŽD. Učiteljice in profesori- ce (avtorici Aleksandra Serše in Tatjana Hojan), zdravnice (Aleksandra Serše, Živa Melik), pra- vnice Oelka Melik), novinarke (Nataša Budna Kodrič, Igor Žemljic, Nina Vodopivec in Metka Gombač), prve slovenske pesnice in pisateljice (Katja Sturm Schnabl, Irena Dolschon, Barbara Cuzioc Weiss, Barbara Pešak Mikec in Polona Mlakar), glasbenice (Aleksandra Serše), poštne in občinske uradnice (Aleksandra Serše, Ljiljana Šuštar). (Pre)obsežen biografski (hagiografski) del se konča s podpornimi člani SŽD (Barbara Pešak Mikec) in poglavjem o podružnicah SŽD (na- sploh o njih piše Nataša Budna Kodrič, celjsko in še kup drugih ženskih asociacij v mestu ob Savinji predstavlja Ivanka Zaje Cizelj, mariborsko pa Metka Vrbnjak). Zbornik končujeta dve bolj politični razpravi - Anke Vidovič Miklavčič o Slovenski krščanski ženski zvezi in Vlaste Stavbar o vlogi žensk v de- klaracijskem gibanju. S pričujočim zbornikom avtorji (avtorice) po- pravljajo »krivico«, ki jim jo je doslej delala urad- na zgodovina. Izbran segment »ženske« zgodo- vine - ženstvo med marčno revolucijo in dekla- racijskim gibanjem s posebnim poudarkom na Splošnem ženskem društvu so obdelale z vseh mogočih aspektov. Resda so določena poglavja pripravljena v slogu, ki ga je »moška« zgodovina že prerasla - tako koncentracijo biografij lahko najdeš le še v biografskem leksikonu, Letu svet- nikov ali pa v knjigah o narodnih herojih. Biogra- fije so sicer jako »nucna« reč, bralca, ki ga zanima izključno nek fenomen in proces, pa žal ne pri- tegnejo. Vseeno ostaja moj odnos do knjige izra- zito pozitiven - veselim se že nadaljevanja, ko bo trnova pot doseganja družbene enakopravnosti žensk ubesedena v zanimivih študijah in mono- grafijah, temelječih na modernejši eksploataciji virov. »Ženske« zgodovine namreč ni, ravno tako ne kot »moške« zgodovine. Preteklost, sedanjost in prihodnost so skupne dimenzije. Podobno kot življenje smo si prisiljeni deliti tudi zgodo- vino in prav privoščljivo veselje me je navdajalo tudi (in zlasti ob) prebiranju biografij - vse, prav vse zagrete feministke so se idej za politično delovanje navzele v (prosvetljenem!) domačem krogu in vse so imele v svojem življenju tega ali onega »mentorja« (moškega!). Naj na koncu parafraziram priljubljen rek feministk: za vsako uspešno žensko stoji pravi moški. Aleksander Žižek MELIK.DOC Vasilij Melik, Slovenci 1848-1918. Razprave in članki. Izbral, uredil in spremno tiesedo na- pisal Viktor Vrbnjak, Študentska založba Litera, Documenta et studia historiae recentioris XV, Maribor, 2002, 766 str. V začetku marca letos je slovensko zgodovino- pisje obogatil zbornik razprav in člankov akad. prof. dr. Vasilija Melika. Knjiga, ki je izbor Meli- kovega obsežnega raziskovalnega dela, je bila v programu založbe Obzorja in urednika Andreja Brvarja že več let. Luč sveta naj bi ugledala ob avtorjevi osemdesetletnici leta 2001, vendar ji splet okoliščin žal ni bil naklonjen. Nekoč vodil- na mariborska založba je namreč propadla. Na srečo pa se je za zbornik ogrela založba Litera in jo ponudila v branje tako zgodovinarjem kot tudi širšemu krogu bralcev na Slovenskem. Sedeminpetdeset člankov in razprav, kolikor jih šteje knjiga, pomeni veliko olajšanje vsakemu raziskovalcu, ki se ukvarja s Habsburško monar- hijo in Slovenci po marčni revoluciji. Medtem ko je bilo poprejšnje raziskovanje Melikovega dela VSE ZA ZGODOVINO