Križišče pri Iskri urejeno — V petek, 25. novembra, je bilo usposobljeno za promet novo križišče pri tovarni Iskra v Kranju. Križišče je opremljeno s semaforji, promet pa se v prvih dneh delovo nja odvija normalno. Le pešci bi morali biti bolj disciplinirani in bi morali prečkati cesto po prehodih, ne pa neorganizirano, kot je bilo v navadi prej! (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXX. Številka 92 TRIDESET LET 1947-197? Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek, 2. 12. 1977 Cena: 3 din Li»t izhaja od oktobra 1947 kot tednik fed januarja 1958 kot poltednik, od janu arja 1960 trikrat tedensko, od januarji 1964 kofr poltednik ob sredah in sobotah od julija 1974 pa ob torkih in petkih GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO DOGOVORIMO SE 5., 6. stran: V sredo, 7. decembra, ob 16. uri bo skupna seja vseh treh zborov občinske skupščine Škofja Loka. Tudi tokrat objavljamo na 5. strani povzetke gradiva. Delegati bodo med drugim razpravljali in odločali o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine, o osnutku sprememb družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike, o stanovanjski gradnji, spremembi zazidalnega načrta za Ziri, prispevku za izgradnjo vodovodnega omrežja in kanalizacije in o smučarski gimnaziji. Na naslednji strani je rubrika Na seji smo se dogovorili. V njej so zbrana mnenja delegatov o nekaterih vprašanjih, o katerih so razpravljali na prejšnji seji, poročilo o uresničevanju sklepov novembrske seje skupščine, vprašanja delegatov in odgovori. Skratka, delegatsko stran smo skušali nekoliko razširiti in povedati, kako se dogovorjeno uresni- čuJe- 7. stran: seja kranjske občinske skupščine V sredo, 7. decembra, popoldne se bodo v Kranju na ločenih sejah sestali vsi trije zbori občinske skupščine. Čeprav so delegacije in delegati gradivo za sejo v veČini dobili že pred prazniki, objavljamo tudi danes v rubriki Dogovorimo se povzetke. Ob telti še posebej opozarjamo na dva pomembna dokumenta, ki naj bi ju sprejeli vsi trije zbori, to sta program izgradnje cestnega omrežja v mestu Kranj do 1986. leta in predlog dogovora o financiranju tega programa. Sprejem obeh dokumentov bo izrednega pomena za nadaljnji družbeni in gospodarski razvoj mestnega in širšega območja kranjske občine. Zanimiva bo na seji tudi nedvomno analiza o gibanju zaposlenosti v občini v letošnjih devetih mesecih. Razen tega pa delegacije in delegate še posebej opozarjamo na razpravo o osnutku odloka o določitvi naselij, ki se v občini štejejo za mesto ali za naselje mestnega značaja in na predlog odločbe o opustitvi starega dela pokopališča v Kranju. Prvi sadovi tržiškega samoprispevka Za praznik republike so v Tržiču odprli nov dom družbenih dejavnosti in prizidek pri osnovni šoli heroja Bračiča Tržič — Stara šola heroja Bračiča v mestu Tržič ne bo več propadala in stala prazna. Tržičani so v njej uredili dom družbenih dejavnosti in za urejevanje potrošili 3 milijone 770.000 dinarjev. Večino de- narja so zbrali delovni ljudje in občani s samoprispevkom, za katerega so se odločili decembra lani, in organizacije združenega dela. Otvoritev doma družbenih dejavnosti je obenem uresničitev prve nalooe i« Radovljica — Pred Postajo milice v Radovljici so v soboto dopoldne odkrili spomenik Varnosti in družbene samozaščite, delo avtorja Toneta Svetine. Spomenik je odkril sekretar komiteja občinske konference zveze komunistov Radovljica Jože Bohinc. — A. Z. — Foto: F. Perdan Otvoritev novih šolskih prostorov v Bistrici — V počastitev dneva republike so v Tržiču odprli prizidek pri osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. O pomenu praznika in novih šolskih prostorov je govoril predsednik občinske skupščine Milan Ogris, kije ob tej priložnosti podelil Pavli Stamcar, Francu Lukancu, Francu Kopaču, Jožefi Kralj, Albinu Plantanu, Francu Rajglju, Edvardu Rakovcu, Emilijanu Ropretu, Milošu Saviču, Stanetu Tonkliju, Stanetu Zmitku in Francu Tadelnu odlikovanja predsednika Tita. (jk) - Foto: F. Perdan programa lani izglasovanega samoprispevka. Druga največja naloga 12 tega programa je gradnja zavoda ze varstvo ostarelih v Bistrici. Začel« se bo spomladi prihodnje leto. Dorr družbenih dejavnosti je za Tržič izrednega pomena. Mnoge družbene dejavnosti, ki so se doslej stiskale v neprimernih prostorih, so dobile boljše delovne pogoje. V domu so Avtomoto društvo, lokalna radijska postaja, ki slavi obenem 15. obletnico delovanja, skupne službe samoupravnih interesnih skupnosti, knjižnica, taborniki, smučarski klub, folklorna skupina Karavanke, filmski klub, Društvo za vzgojo ptic pevk ter nekateri skupni prostori Dom družbenih dejavnosti je odpri predsednik občinske konference SZDL Marjan Jaklič. Tržič je dobil za letošnji praznik tudi drugo pridobitev velikega družbenega pomena, za kar so tudi združevali sredstva občani in delovni kolektivi. To je prizidek k osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču. Veljal je okrog 1,8 milijona dinarjev. S tem bo šola v precejšnji meri razbremenjena prostorske stiske, ki je dosegla že kritično mejo. Spet bo lahko uveden dvoizmenski pouk. Otvoritev prizidka je bila združena z osrednje proslavo ob dnevu republike, na kateri so med drugim podelili odlikovanja predsednika republike, slavnostni govornik pa je bil predsednik občinske skupščine Milan Ogris. Sicer pa so proslave ob prazniku pripravili v skoraj vseh skupnostih tržiške občine. J. Košnjek ■.m Kranj — Za praznik republike so bile v kranjski občini številne prireditve. Osrednja proslava pa je bila v petek, 25. novembra, v kinu Center v Kranju. Pripravile so jo družbenopolitične organizacije in skupščina občine. Slavnostni govornik je bil predsednik izvršnega sveta občinske skupščine Drago Štefe. V kulturnem programu so nastopili Akademski komorni zbor iz Kranja in naši rojaki s Koroške, in sicer ansambel Korotan s pevci, SPD Danica iz Št. Vida v Podjuni, mešani oktet SPD Danica, moški zbor SPD Vinko Polja-nec iz Skocjana in moški zbor SPD Trta iz Žitare vasi ter folklorna skupina SPD Zarja iz Železne Kaple. Na proslavi so podelili tudi odlikovanja predsednika republike Matiji Suhadolniku, Vladimiru Jevšku in Stanetu Miha-liču. — A. Ž. — Foto: J. Zaplotnik Jesenice - V soboto, 26. novembra, so na Javorniku slovesno odprli proizvodno halo Gorenjskih oblačil, ki ob tridesetletnici Gorenjskih oblačil ni le velika pridobitev za delovno organizacijo, temveč tudi za vso jeseniško občino. V njej bodo zaposlene predvsem ženske. Proizvodno halo so odprli po kulturnem programu pihalnega orkestra jeseniških železarjev, po govoru predsednika zbora združenega dela republiške skupščine Štefana Nemca in po pozdravnem govoru direktorja Gorenjskih oblačil. - Foto: F. Perdan I DB XVIII NOVOLETNI .SEJEM OD 18. DO 26. DECEMBRA 1977 Naročnik: Predsednik Tito v Romunijo r Dolga vrsta kupcev Zavodi Crvene zastave so letos založili tržišče s 130.000 osebnimi avtomobili. Od tega so doma izdelali 97.000 vozil, iz tako imenovanega dopolnilnega programa v okviru ko-operacije s proizvajalci na Poljskem, v ZSSR in Italiji pa 3.300 vozil. Pri prodaji letos kljub podražitvi ni bilo zastojev. Na do-dobavo posameznih tipov vozil so morali kupci čakati tudi po več mesecev. Največ je bilo treba čakati na »lado«. Vrsta naročnikov se je tudi podaljšala, ker so v Zastavi izdelali 5000 vozil manj kot so pričakovali. Sodobna farma Ob dnevu republike so v Perutninskem kombinatu Pivka, kjer za letošnje leto načrtujejo proizvodnjo 130.000 ton piščancev ter okoli 15 milijonov jajc, odprli novo farmo za valilna jajca. V tej novogradnji, ki je najsodobneje opremljena tovrstna farma pri nas, bodo letno vzgojili okoli 4 milijone enodnevnih piščancev, kar bo predstavljalo okoli 5500 ton mesa letno. Farmi na Ravnah, ki je veljala okoli 30 milijonov dinarjev, se bosta do konca srednjeročnega obdobja pridružili še dve — farma za konzum-na jajca v Cerknici z letno proizvodnjo 30 milijonov jajc ter nova valilnica v Žabicah pri Ilirski Bistrici z zmogljivostjo 15 milijonov en dan starih piščancev letno. Z vsemi temi novogradnjami ter modernizacijo dosedanjih prostorskih zmogljivosti nameravajo v Perutninskem komibnatu Pivka konec leta 1980 proizvesti 17.000 ton piščančjega mesa in 50 milijonov konzumnih jajc. Varovanje jezer Makedonska Jezera — Ohridsko, Prespajnsko in Dojransko — bodo zavarovali s posebnim zakonom. O tem bodo odločali delegati republiške skupščine že na decembrski seji. Zakon predvideva zavarovanje jezer z njihovimi pritoki vred. Namen ukrepov, ki jih predvideva zakon, je obvarovati naravnost, geološke, biološke in fizikalno-kemične in druge značilnosti jezer. Poskušali bodo tudi ohraniti in razvijati živalski fvet v teh vodah. Potreba po zanonu o varovanju jezer se je pokazala pred leti, ko so postavili hidroelektrarni Globočico in Spilje. Ti dve centrali sta močno prizadeli rastlinstvo in živali Ohridskega jezera. Prve lopate Mladina in delovni ljudje ter občani Timoške krajine se pripravljajo na uradni začetek gradnje hidroelektrarne Djer-dap II. Priprave so sklenjene tako na naši kot na rumunski strani. Na naši obali so na Kusjaku postavili razgledišče z umetniško oblikovanim spomenikom, na katerem bo za vedno zapisan pričetek gradnje hidroelektrarne Djerdap II. V objektu so tudi uredili trajno razstavo z maketami in skicami bodoče elektrarne, gostje in obiskovalci pa bodo s te ploščadi spremljali napredovanje del. Zgradili so tudi nov potniški pristan, odprli pa bodo nov mejni prehod in z njim povezali jugoslovansko in romunsko rdbišče. Gladina Donave se za jezom bodoče elektrarne dvignila za 11 metrov, nastalo pa bo 80 kilometrov dolgo jezero. Preko jezu bodo zgradili cestni most, obstajajo pa tudi pogoji za gradnjo železniške proge, s čimer bi nastala še ena povezava med jugoslovanskimi in romunskimi železnicami. 20 let vzpenjače Ob dnevu republike je delovni kolektiv pohorske vzpenjače proslavil 20-obletnico ustanovitve. Vzpenjata povezuje Maribor z rekreativnimi središči na Pohorju in je bila prva na Balkanu. Dolga je 2540 metrov in je še danes najdaljša v Evropi. V eni uri pripelje 400 potnikov, povezana pa je s sistemom žičnic in vlečnic na Pohorju, ki imajo zmogljivost 8000 smučarjev na uro. Z mariborsko vzpenjačo je povezan tudi začetek jugoslovanskega turizma. Jesenice — Med številnimi prireditvami v jeseniški občini ob dnevu republike (slovesnost v dvorani amaterskega gledališča, otvoritev razstave Dolika in razstave udeležencev slikarske kolonije v Prisanku v K rajski gori) so minulo soboto v zgornjih prostorih Kazine podelili tudi diplome slušateljem A in B programa občinske politične partijske šole. Po besedah predsednika komisije za idejnopolitično izobraževanje pri komiteju občinske konference ZKS Jesenice Valentina Erjavška so s takšnim izobraževanjem komunistov dosegli svoj namen, vendar se bodo morali mladi še naprej izobraževati. Diplome je podelil namestnik sekretarke komiteja ZK Mirko Rabič. — Foto: F. Perdan Kranj — V domu JLA v Kranju so v ponedeljek, 28. novembra, odprli razstavo pod naslovom »Tito — življenje in delo.« V počastitev partijskih in Titovih jubilejev sta jo pripravila Gorenjski muzej iz Kranja ter Muzej ljudske revolucije iz LJubljane. Razstava, ki prav tako že sodi v okvir praznovanj ob dnevu JLA, ho v kranjskem domu JLA odprta do konca decembra, (jg) - Foto: F. Perdan Kropa — Krajevna konferenca socialistične zveze in Lovska družina Kropa sta v soboto, 26. novembra, v sindikalnem domu pripravili proslavo v počastitev Titovih in partijskih jubilejev, dneva republike, 60-letnice oktobrske revolucije in 70-letnice slovenske lovske organizacije. V programu so nastopili pevski zbor Stane Žagar, recitatorji osemletke Stane Žagar in lovci. Po proslavi pa so v sindikalnem domu odprli lovsko razstavo (na sliki). — A. Ž. — Foto: F. Perdan Tržičani o Kardeljevi knjigi Tržič - Razprava o knjigi Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega 9i8tema socialističnega samoupravljanja bo ena najpomembnejših družbenopolitičnih akcij v tržiški občini. Zanjo je odgovorna občinska konferenca SZDL, ki je že oblikovala delovno skupino, odgovorno za organizacijo in vodenje javne razprave. Kardeljevo knjigo in razpravo o njej je obravnavala tudi komisija za idejna vprašanja in usposabljanje članov ZK. Menila je, da je treba čim prej usposobiti vodje razprav, da bo obravnava čim bolj enotna. Pomembni so predlogi, da bi o Kardeljevem delu razpravljali tudi člani marksističnih krožkov, osnovne organizacije Zveze socialistične mladine, slušatelji politične šole, mladi komunisti in študentje. -mv Za tesnejše stike V okviru praznovanj ob dnevu republike je prejšnji teden delegacija zdravstvene službe iz kranjske vojašnice na povabilo sindikata obiskala kranjski Zdravstveni dom. Delegacijo so pozdravili člani odbora za SLO, predstavniki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij ter vodilni delavci. V pogovoru so izrazili željo po tesnejših medsebojnih stikih tako na strokovnem kot na samoupravnem področju. Delegacija se je zanimala predvsem za delo otroškega dispanzerja, fizioterapije, zobozdravstva in reševalne službe. Sodelovanje nameravajo razširiti tudi na področju splošnega ljudskega odpora, radi pa bi tudi, da bi njihovi pacienti v izjemnih primerih koristili fizioterapijo in bazen v ZD Kranj. Gostje so si nato ogledali nekatere oddelke Zdravstvenega doma ter predstavnike ZD Kranj povabili na ogled njihove ambulante v vojašnici ob prazniku JLA 22. decembru. ( Milena Šifkovič BEOGRAD - Predsednik socialistične federativne republike Jugoslavije in predsednik Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz-Tito bo jutri, S. decembra, odpotoval na uradni in prijateljski obiak v sosednjo socialistično republiko Romunijo. V goste ga je povabil generalni sekretar romunske Komunistične partije in predsednik socialistične republike Romunije Nicolae Ceausescu. Z našim predsednikom bodo na obisk odpotovali zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minič, član izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ Dragoljub Stavrev in drugi. Med obiskom našega predsednika v sosednji državi, ki bo končan v nedeljo, 4. decembra, bosta Tito in Ceausescu slovesno začela gradnjo druge etape hidroenergetskega sistema Djerdap. Jutrišnji obisk v Romuniji sodi k utrjevanju tradicionalnega prijateljstva in sodelovanja med sosednjima socialističnima državama. BLIŽNJI VZHOD V NEGOTOVOSTI KAIRO, TEL AVIV - Bližnjevzhodna kriza je po obisku egiptovskega predsednika Sadata v Izraelu Se vedno v žarišču mednarodne politike. Sadat je deležen številnih napadov v arabskih državah zaradi svojega obiska. Le-te imajo pomočnika tudi v Sovjetski zvezi, medtem ko je Alžirija svoje obtožbe na račun egiptovskega obiska v Izraelu omilila. V Kairu je že vse pripravljeno za uvodni sestanek pred ženevsko konferenco o Bližnjem Vzhodu, ki se po napovedih utegne začeti jutri. Nekatere arabske države so že odklonile vabilo, prav tako pa sta storili tudi Sovjetska zveza in Palestinska osvobodilna organizacija. Prihod pa so napovedali Egipčani, Izraelci, Američan1 in zastopniki Organizacije združenih narodov. Libija in Irak pa načrtujeta za ponedeljc k »protisadatovske« sestanke Arabcev. To opozarja na negotovost položaja na Bližnjem Vzhodu. V reševanje krize po Sadatovem obisku v Izraelu se ie vključil tudi generalni sekretar Organizacije združenih narodov dr. Kurt VValdheim s predlogom za sestanek vseh prizadetih, vključno s Palestinci. Izrael je predlog že zavrnil, obenem pa je zunanji minister M ose Dajan predlagal sklenitev separatnega miru z Egiptom in pristal na delen umik Izraelcev z zasedenih ozemelj. V zaplet se vedno bolj vključuje tudi Romunija, ki je poslala v Kairo neposredno po obisku izraelskega tregovinskega ministra svojega opazovalca. Naša država zastopa že znano stališče, da bližnjevzhodne krize ne bo moč rešiti brez enakopravnea zastopstva in ureditve vprašanja Palestincev. PRIPRAVA ZAKLJUČNEGA DOKUMENTA BEOGRAD — Beograjska konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi se nadaljuje z razpravljanjem po štirih delovnih skupinah. V nekaterih je razprava že končana in bodo delegati začeli oblikovati zaključno besedilo. Vodja sovjetske delegacije Voroncov je na sovjetski televiziji izjavil, da pričakuje uspešen izid beograjskega srečanja. Menil je, da je bilo v Beogradu slišati številne predloge, med katerimi ima za najpomembnejše predloge za omejevanje oboroževalne tekme. Svoj nastop je izkoristil tudi za grajo Američanov. Menil je, da to stališča Američanov in držav članic NATO preveč propagandistična in da Američani niso dali v Beogradu niti enega koristnega predloga. Republiški sekretariat za notranje zadeve Uprava javne varnosti v Kraniu Cesta JLA 7 razpisuje javno licitacijo za prodajo garažnega boksa na parceli št. 58/12 k.o. Tržič v Tržiču, Cankarjeva ulica št. 22. Začetna cena je 40.000 din. Ogled garaže je možen 7. decembra 1977 od 12. do 16. ure. Pismene ponudbe z 10-odstotnim pologom od začetne cene sprejemamo do 12. decembra 1977 do 12. ure na UJV v Kranju. Občinsko sodišče na Jesenicah objavlja prosto delovno mesto strojepiske — zapisnikarice Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo dokončano 4-letno ekonomsko ali 4-letno administrativno šolo ali drugo ustrezno srednjo šolo, — poskusno delo traja 2 meseca — pred sprejemom bo opravljen preskus znanja iz strojepisja, — kandidati naj pismene ponudbe z ustreznimi dokazili pošljejo najkasneje v 15 dneh od objave na naslov: Občinsko sodišče na Jesenicah, Titova 37. Kandidati bodo v nadaljnjih 25 dneh obveščeni o izbiri. JESENICE V ponedeljek, 5. decembra, bo redna seja predsedstva občinske konference SZDL Jesenice, na kateri bodo razpravljali o samoupravnih aktih lokalne radijske postaje Triglav Jesenice, imenovali organizacijski komite Pokal Vitranc, razširili koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja z delegatom izvršnega sveta skupščine občine ter obravnavali nekatera druga vprašanja. Na zadnji seji sveta krajevne skupnosti Dovje-Mojstrana so govorili o pripravah na zimsko sezono in sicer o organizaciji pluženja, posipanja in urejanja lokalnih cest ter o ostalih komunalnih delih v zimski sezoni. Na seji so imenovali tudi odbor za praznovanje 16. decembra, krajevnega praznika Dovjega in Mojstrane. Praznik bodo tudi letos združili s praznovanjem dneva JLA, osrednjo proslavo pa bodo pripravili 16. decembra v dvorani kulturnega doma na Dovjem. Občinska konferenca ZSMS je pripravila seminar za člane Zveze socialistične mladine na osnovnih in srednjih šolah jeseniške občine. Skupaj se je seminarja udeležilo 80 učencev in dijakov, ki so se seznanili z metodami dela v ZSMS ter s pripravami na X. kongres ZSMS. Ob koncu so ocenili delo v osnovnih organizacijah osnovnih in srednjih šol ter se s predstavniki občinske konference ZSMS Jesenice dogovorili 'o aktivnosti v predkongresnem obdobju. J. R. TRŽIČ V ponedeljek, 5. decembra, bo na tržiški občinski skupščini pogovor o problematiki krajevne skupnosti Jelendol, na katerega so vabljeni predstavniki Gozdnega gospodarstva Kranj, družbenopolitičnih organizacij tega delovnega kolektiva, samoupravne stanovanjske skupnosti, občinske skupščine Tržič in njenega izvršnega sveta ter predstavniki krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij Jelendola. Družbenopolitične organizacije tržiške občine pripravljajo razpravo o Kardeljevi knjigi Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Decembra bo za vodje razprav seminar, ki ga v sodelovanju s CK ZKS pripravlja Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič. -jk V današnji številki vam predstavljamo petkovo prilogo h Glasu. Ze doslej smo imeli nekaj podobnega na štirih straneh, vendar pa smo se v uredništvu zavedali, da se je le-to kar nekdm zgubilo v Glasu. Odslej bomo poskusili na osmih straneh. Kaj bodo vsebovale te strani? 1. stran: gorenjske zanimivosti (seveda ne samo zgodovinske), 2. stran: reportaža ali problemski prispevek, 3. stran: nagradna križanka, od vsepovsod, šahovski krožek, gorenjski kraji in ljudje (prispevki našega stalnega sode- lavca Črtomira Zorca), 4. stran: družinski pomenki (ureja Ana Bizjak), 5. stran: s šolskih klopi (ureja Helena Jelovčan), telesna kultura — v pravem pomenu besede (prispevki prof. Jožeta Ažmana), 6. stran: nadaljevanka, filmski spored, 7. stran: radijski spored in 8. stran: televizijski spored, izbrali smo za vas. Zasnova je seveda predstavljena samo v grobem in najbrž jo bomo še spremenili. Veseli bomo vaših pripomb oziroma predlogov. urednik Albin Učakar Slavje zdravstvenih delavcev ob srebrnem jubileju Dr. Tone Košir je izročil ob 25-letnici zdravstvenega doma škofja Loka priznanja najprizadevnejšim, najpožrtvovalnejšim in najzvestejŠim delavcem — Foto: J. Zaplotnik Škofja Loka - V četrtek, 24. novembra, so zdravstveni delavci škofjeloške občine slovesno proslavili 25-letnico obstoja in dela zdravstvenega doma Škofja Loka. Poleg njih so se slavja udeležili tudi mnogi gostje, predstavniki zdravstvenih ustanov s celotnega področja Gorenjske, predstavniki škofjeloške občinske skupščine in občinskih družbenopolitičnih organizacij ter drugi. »Plošča na stavbi zdravstvenega doma zgovorno priča, da smo pred petindvajsetimi leti .prišli pod isto streho',« je dejal na proslavi slavnostni govornik dr. Tone Košir, direktor škofjeloškega zdravstvenega doma. Nato pa je spregovoril o težavah, ki sd zdravstvene delavce Ered tem pestile, kajti po »privatnih išah« delo ni bilo niti malo enostavno in lahko. »Zdaj, ko imamo svojo temeljno organizacijo združenega dela, je delo za nas mnogo lažje,« je poudaril dr. Tone Košir. »Kajti tisti, ki o svojem delu zares lahko odloča, je za delo tudi mnogo bolj zainteresiran. Toda našega srebrnega jubileja in naših dosežkov ne bi mogli slaviti brez ljudi, ki so pred petindvajsetimi leti .prevzeli* ključe loškega zdravstvenega doma. Zato se moramo tokrat še posebno spomniti naših upokojenih delavcev.« Zdravstvena služba v škofjeloški občini je preteklega četrt stoletja zares izredno napredovala. Tu je potrebno omeniti, da so »zrastle« moderne zdravstvene postaje v Železnikih, Zireh in Gorenji vasi, da je bil prav pred nedavnim zgrajen Srizidek pri zdravstvenemu domu kofja Loka ... »Ob slavju jubileja našega zdravstvenega doma se istočasno moramo spomniti tudi jubileja naie reševalne postaje,« je dejal dr. Tone Košir. »Vedeti namreč moramo, da je bila prav tako ustanovljena pred petindvajsetimi leti. Za prvi reševalni avto so takrat okoliški kmetje prispevali les. Stal pa je več kot danes najmodernejši reševalni kombi. To lahko potrdi tudi prvi šofer tega reševalnega avtomobila, danes upokojenec, Jurij Stucin. Leta 1962 je tudi reševalna postaja dobila nove prostore. Danes imamo pet avtomobilov ter šest šoferjev. Toda še vedno mora od časa do časa kdo od bolnikov po klicu malo počakati...« Nato je dr. Tone Košir spregovoril o velikem pomenu novih prostorov, ki si jih je škofjeloški zdravstveni dom pridobil potem, ko je bil pri domu zgrajen prizidek. Namesto v druge zdravstvene ustanove zdaj lahko hodijo pacienti s škofjeloškega področja na preglede kar v Škofjo Loko. Po otvoritvi prizidka so namreč v zdravstvenem domu začeli z delom tudi logoped, psiholog, psihiater, prav pred dnevi pa tudi arto-dont, specialist za ustne bolezni. »Tudi v prihodnje nas čaka še veliko dela,« je nato poudaril slavnostni govornik. »Lokacijo za zdravstveni dom v Gorenji vasi smo v teh dneh že dobili,« je dejal, »zgrajen pa bo najkasneje leta 1979. V Železnikih načrtujemo gradnjo nove lekarniške in zdravstvene postaje, prav tako pa tudi v Zireh. S kadri imamo si Nemški rovt nad Bohinjsko Bistrico — Po letu dni prostovoljnega dela vaščanov, ki so opravili 6000 delovnih ur in po prispevku skupščine občine in samoupravne stanovanjske skupnosti Radovljica so končno le odprli vodovod, ki pomeni za vaščane Nemškega rovta eno največjih pridobitev v zadnjih letih. Slovesnosti minulo soboto so se poleg vaščanov udeležili tudi predsednik občinske konference SZDL Radovljica Franc Jere, predsednik skupščine občine Leopold Pernuš in drugi. — Foto: F. Perdan VjsUjvcl KRANJ OBVESTILO Cenjene potrošnike obveščamo, da namesto v prodajalni URA, Kranj sprejemamo v popravilo vse vrste ur (ročne, stenske in namizne) v novi sprejemnici urarskega servisa v Tavčarjevi ulici 6 (ulica za prodajalno Tekstil, Kranj) vsak dan, razen sobote od 7. do 15. ure in ob sredah od 7. do 17. ure. Zagotavljamo hitro in strokovno popravilo ur! cer trenutno še nekaj težav, vendar se nam že odlično obrestuje naša načrtna štipendijska politika. Ugotavljamo, da denar vložen v štipendije ni vržen proč, kajti že v kratkem pričakujemo, da bomo imeli dovolj ustrezno usposobljenih zdravstvenih delavcev.« Potem so tistim, ki so še posebno veliko doprinesli k uspešnemu delu zdravstvene službe v škofjeloški občini, za njihovo požrtvovalno, vestno in večletno delo podelili priznanja. Prejeli so jih Pavla Dolenc, Anica Krajnik, Slavka Lesičnik, Nana Zakotnik, Angelca Gartner, Mici Doljak, Anica Kobal, Marta Turkovič in Stane Mlakar. Še posebne pozornosti < pa so bili deležen i upokojenci. Pozdrav vseh zdravstvenih delavcev Kranja in Tržiča je Škofjeloča-nom nato izročil primarij dr. Jože Sušteršič, spregovoril pa je tudi predsednik izvršnega odbora konference sindikata ZZD Kranj. V kulturnem programu na proslavi so nastopili mlada citrašica Simona Avguštin, člani MKUD gimnazije Škofja Loka ter vokalni kvartet »Spev.« J. Govekar /O ljubljanska banka podružnica Kranj obvešča da je 1. 12. na Planini v Kranju (pote&Doma upokojencev) odprla nove poslovne prostore kjer bo opravljala bančne posle ob ponedeljkih in torkih od 12. do 18. ure, ob sredah od 6.30 do 1 7. ure, ob četrtkih in petkih od 6.30 do 12. ure. Kamniška skupščina bo zasedala Seja zbora združenega dela bo v ponedeljek, 5. decembra, seja družbenopolitičnega zbora v ponedeljek, 12. decembra, seja zbora krajevnih skupnosti pa bo v torek, 13. decembra Kamnik — Predsednica zbora združenega dela občinske skupščine Kamnik Slava Repše, predsednik družbenopolitičnega zbora Vinko Dobnikar in predsednik zbora krajevnih skupnosti Nande Vode so sklicali za ponedeljek, 5. decembra, za ponedeljek, 12. decembra, in za torek, 13. decembra, redna zasedanja zborov. Predsedniki predlagajo za zasedanja obsežne dnevne rede, saj bodo delegati zbora združenega dela razpravljali o 21 točkah, delegati družbenopolitičnega zbora o 16 točkah in delegati zbora krajevnih skupnosti o 17 točkah dnevnega reda. Delegati bodo razpravljali med drugim o osnutku resolucije o politiki izvajanja družbenega plana Slovenije v prihodnjem letu, o uresničevanju družbenega dogovora o temeljih družbenega plana Slovenije in o uresničevanju družbene- Dom AMD Radovljica ga plana kamniške občine, o osnutku proračuna kamniške občine za prihodnje leto, o osnutkih samoupravnih sporazumov o pravicah in o obveznostih iz zdravstvenega varstva, enotnem programu zdravstvenega varstva v Sloveniji, zagotavljanju solidarnostnih sredstev občinskih zdravstvenih skupnosti v regiji in o izvajanju zdravstvenega varstva v kamniški občini, o uresničevanju zakona o združenem delu, o nadomestilih za uporabo stavbnega zemljišča, o financiranju, gradnji in vzdrževanju komunalnih objektov in družbenih naprav v občini, o podeljevanju priznavalnin udeležencem NOV in drugih vojn, o gradnji Fructalove tovarne v Kamniku, o sodelovanju s pobratenimi mesti in občinami ter o kadrovskih vprašanjih. Na sejah bo govora tudi o programu dela občinske skupščine, o občinskih upravnih taksah in o delegiranju in volitvah delegatov v nekatere družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti ter v zbor združenega dela republiške skupščine. Delegati zbora krajevnih skupnosti pa bodo volili novega predsednika zbora. Dosedanji predsednik Nande Vode je bil izvoljen za predsednika občinske konference SZDL Kamnik. Za novega predsednika je občinska konferenca SZDL predlagala Vlada Osolnika iz Šmarce. J. Košnjek Krajevni praznik v Šenčurju odprt Radovljica — Letošnji praznik republike je v Radovljici še posebno slovesno proslavilo prek 660 članov Avtomoto društva. V soboto, 26. novembra, so namreč odprli društveni dom, ki so ga začeli graditi 1966. leta. Zgradili so ga v glavnem s prostovoljnim delom in s pomočjo radovljiške družbene skupnosti. Dom ne pomeni le veliko pridobitev za razvoj društvene dejavnosti, marveč tudi za delo drugih družbenih organizacij v Radovljici. Omenimo še, da je Avtomoto društvo po ustanovitvi 1951. leta do danes doseglo številne uspehe, tako pri vzgoji članstva kot eri organizaciji različnih prireditev. >om je v soboto odprl prvi predsednik društva Edi Gnilšak, ob tej priliki pa so podelili tudi priznanja vsem, ki so sodelovali pri izgradnji doma. A. 2. Občani Šenčurja in Srednje vasi bodo letos praznovali krajevni praznik 10. decembra, in sicer na dan, ko je bila leta 1941 v Šenčurju ustanovljena Kokrška četa. Program prireditev ob praznovanju krajevnega praznika pa bo trajal kar teden dni. Začel se bo v soboto, 3. decembra, s slavnostno sejo v Srednji vasi, med tednom pa bodo potem številne kulturne in športne prireditve (košarkarski, namiznoteniški in šahovski turnir). V nedeljo bo AMD Šenčur pripravilo propagandno vožnjo po krajih bivše šenčurske občine, popoldne pa si bodo Šenčurjani ogledali slovenski partizanski film Na svoji zemlji. V ponedeljek, 5. decembra, bo Miro Erzin predvajal film, ki ga je posnel na potovanju po Angliji in v pobratenem mestu Kranja Old-hamu. V torek, 6. decembra, pa bo Stane Tavčar predaval in prikazal diapozitive o lepotah Slovenije. Tako kot že nekaj let nazaj bo KK SZDL Šenčur tudi letos pripravila slavnostni sprejem mladih v SZDL, ki bo v četrtek, 8. decembra. Isti dan bo tudi podelitev priznanj in odlikovanj RK Šenčur in TD Šenčur. Vrh praznovanj bo v soboto, 10. decembra, 00 ZSMS bo najprej pripravila orientacijski pohod od spomenika do spomenika NOB na območju Šenčurja ter spominskih obeležij na Okroglem in v Letencah. Ob 16. uri bo nato razglasitev poimenovanja doma kulture v Dom Ko-krške čete in odkritje obeležja 47 padlim borcem Kokrške čete. V dvorani bo nato osrednja proslava ob krajevnem prazniku Šenčurja, obletnici ustanovitve Kokrške čete ter jubilejih partije in tovariša Tita. Slavnostni govornik bo dr. Jože Vilfan, v programu pa bo sodeloval tudi partizanski pevski zbor iz Ljubljane. Na to zaključno slovesnost so vabljeni vsi borci, aktivisti in občani, še posebno pa svojci padlih borcev Kokrške čete. F. Erzin ■V soboto so- v Radovljici odprli dom Avtomoto društva — Foto: F.I'entun Referendum v zdravstvu uspel Referendum konec prejšnjega tedna, ko se je 1900 gorenjskih zdravstvenih delavcev odločalo za novo organiziranost, je bil uspešen. Za združitev v delovne organizacije zdravstveni domovi, bolnišnice in lekarne je glasovalo 80 odstotkov delavcev, za združitev delovnih organizacij v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenjski zdravstveni center pa enak odstotek. Udeležba na referendumu je bila dokaj visoka, saj se je o združevanju odločalo 92 odstotkov vseh delavcev. Ze pred referendumom pa sta se o delitvi dela sporazumela Insitut za pljučne bolezni in tuberkulozo Golnik in Splošna bolnišnica Jesenice; Institut, ki je tozd Kliničnega centra Ljubljana, se namreč ne integrira z ostalimi zdravstvenimi organizacijami na Gorenjskem. L. M. 30 let Kokre Tri pomembna obdobja v razvoju — Veliki načrti za prihodnost — Nova skladišča za grosistično dejavnost, veleblagovnica na Planini — Urejeni dohodkovni odnosi s proizvodnjo V soboto so delavci Veletrgovskega in proizvodnega podjetja Kokra Kranj proslavili 30. obletnico ustanovitve podjetja. — Foto: J. Zaplotnik Ta mesec mineva 30 let od ustanovitve Veletrgovskega in proizvodnega podjetja Kokra Kranj. O tem jubileju in razvoju delovne organizacije je na sobotni proslavi, ki so jo pripravili v kinu Center v Kranju, spregovorila predsednica delavskega sveta Majda Balanč- Povedala je, da so bila za razvoj značilna tri obdobja; od ustanovitve do leta 1960 je Kokra bila grosistično podjetje za prodajo tekstilnega blaga po Jugo- slaviji. Od leta 1961 pa do leta 1970 je razširila svojo dejavnost tudi na detajlistično področje s pridružitvijo raznih manjših delovnih organizacij. Hkrati se je močno povečal tudi obseg grosistične dejavnosti z izgradnjo najemnih skladišč. Od leta 1970 pa do danes se je z novo veleblagovnico Globus obseg detajlistične dejavnosti še povečal. Poslovanje pa je Kokra razširila Radovljica — Podjetje Veletrgovina Živila Kranj je v soboto, 26. novembra, v Predtrgu v Radovljici odprla novo samopostrežno trgovino. Prodajni in skladiščni prostori merijo prek 150 kvadratnih metrov. Gradbena dela je izvajalo SGP Gorenje iz Radovljice, gradnja z vsemi drugimi stroški pa je veljala prek 3,5 milijona dinarjev. Izgradnja te trgovine je bila potrebna, saj prebivalci Predtrga doslej niso imeli urejene preskrbe z živili. Trgovino je odprl predsednik sveta KS Radovljica Jože Rebec. — A.Ž. — Foto: F. Perdan ' i ... ! PST* r $ *M% * r m V petek, 25. novembra, so v hotelu Toplice na Bledu delavci Kemične tovarne Podnart p. o. slovesno proslavili 25 let dela in obstoja tovarne. Prisotni so bili udi predstavniki družbenopolitičnih organizacij občine Radovljica, slav-tostni govornik pa je bil republiški sekretar za delo in član IS tovariš Pavle Jantar. - D. D. - Foto: J. Rotar V nedeljo so v krajevni skupnosti Podnart svečano odprli most in cesto Ceš-n,.\ju — Dobravica. Most in cesto je odprl Ciril Rozman. — Foto: F.Perdan tudi na zunanji trg. Na tem področju je največje uspehe dosegla lani. Z združitvijo s konfekcijo Okus Radlje pa se je poslovanje Kokre razširilo tudi na proizvodnjo. Gospodarske razmere so narekovale delovni organizaciji, da je večji del naporov za razvoj usmerila v razvoj detajlistične dejavnosti. Takšna usmeritev se je v zadnjih desetih letih pokazala kot edino pravilna, saj se je prostor za grosistično dejavnost vse bolj krčil. Uspešno zastavljeni razvojni program je omogočil tudi krepitev samoupravljanja. Tako so ustanovili tri temeljne organizacije in sicer Engro, Detajl in Zunanjo trgovino. Večletne izkušnje pri poslovanju temeljnih organizacij dajejo jamstvo za še boljše samoupravljanje in uspešno gospodarjenje celotne organizacije. »Vendar«, je poudarila Majda Balantičeva, »vse naloge še zdaleč niso opravljene. Če bomo hoteli, da se bo Kokra še naprej uspešno razvijala, bomo morali utrditi novo samoupravno organiziranost po temeljnih organizacijah in v praksi uresničiti dohodkovne odnose med trgovino in proizvodnjo. Zgraditi bomo morali nove moderne skladiščne prostore za grosistično dejavnost in s tem povečati obseg ponuđenoga blaga ter boljšo kakovost trgovinskih storitev. Pripraviti moramo vso potrebno dokumentacijo za izgradnjo veleblagovnice na Planini in v okviru finančnih zmožnosti kupiti nove prostore v Novem Sadu. Zgraditi nova skladišča, kadrovsko okrepiti strokovne službe, sestaviti programe modernizacije delovnih organizacij in z boljšim gospodarjenjem v temeljnih organizacijah in ob sodelovanju s proizvodnjo nameniti več denarja za poslovni sklad. Prav tako bomo morali ob upoštevanju zakona o združenem delu in nove samoupravne organiziranosti začeti z razpravo o smotrnosti združevanja nekaterih delovnih organizacij v občini in izven nje. Z doslednim uresničevanjem zakona o združenem delu pa bomo vzpodbujali slehernega delavca v prizadevanjih za boljše gospodarjenje in s tem dosegli, da bodo porasla sredstva za osebne dohodke in družbeni standard.« Za njo je o letošnjih jubilejih predsednika Tita in partije, ki so jih delavci Kokre proslavili hkrati s tridesetletnim jubilejem svoje delovne organizacije, spregovoril sekretar osnovne organizacije ZKS Kokra Janez Pogorele. Potem so podelili delavcem jubilejne nagrade za deset in dajsetletno neprekinjeno delo v njihovi delovni organizaciji. Posebno toplo pa so sodelavci pozdravili Polonco Berce, ki je v Kokri zaposlena že 30 let. To se pravi, vse od ustanovitve podjetja. Priznanja za aktivno delo v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah v podjetju pa so dobili Marija Pintar, Pavle Ciperle, Ruža Srečnik in Jože Bolka. L. Bogataj Dvojno praznovanje v Podnartu Podnart — V krajevni skupnosti Podnart v radovljiški občini so minuli mesec slavili dvojni praznik. Sredi novembra so z različnimi športnimi in drugimi prireditvami slavili krajevni praznik v spomin na prve volitve v krajevne vaške odbore 1944. leta. Osrednja kulturna prireditev pa je bila 26. novembra v kulturnem domu v Podnartu. Najprej so odprli razstavo črnobelih fotografij o delu in življenju v krajevni skupnosti od 1941. do 1977 leta, ki so jih prispevali aktivisti, preslikal in pripravil za razstavo pa jih je član fotokino kluba Radovljica Jože Rotar. Na razstavi je tudi več zanimivih slik iz NOB. Zvečer pa je bila v kulturnem domu proslava, na kateri so v kulturnem programu nastopili pevski zbor in dramska skupina DPD Svoboda Podnart, pionirji osnovne šole Ovsiše in operna pevka Milena Glavačeva. Slavnostni govornik je bil prvi komandant Prešernove brigade Janez Javor-Igro. Na proslavi so sprejeli tudi cicibane v prionirsko organizacijo in podelili tri krajevna priznanja aktivnim družbenopolitičnim delavcem. V nedeljo, 27. novembra, pa so v krajevni skupunosti odprli most in cesto Češnjica-Dobravica. Dela pri gradnji mostu in sanaciji cestnih usadov so veljala blizu 1,4 milijona dinarjev; denar je zagotovila občinska skupščina. Sicer pa so letos v krajevni skupnosti na dvajsetih kilometrih cest postavili prometne znake, smerokaze in ogledala. /Z\ Veletrgovina Živila Kranj TOZD Maloprodaja Kranj Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu objavlja naslednji prosti delovni mesti 1. vodje PE — gostinstvo 2. K V gostinskega delavca za področje Podljubelja Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1.: višja komercialna ali ekonomska šola, 3 leta delovnih izkušenj na področju gostinstva, poskusni rok 90 dni; pod 2.: gostinska šola, 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni. Pismene prijave z dokazili je treba poslati v 15 dneh po objavi delovnih mest kadrovski službi Veletrgovina Živila Kranj, Cesta JLA 0/IV. LOKA proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n.soLo. kofja Loka, TOZD gostinstvo Jelen Kranj komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja naslednje prosto delovno mesto: materialnega knjigovodje na upravi TOZD Za kandidate se zahteva poleg izpolnjevanja splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja še izpolnjevanje naslednjih pogojev: — da ima srednjo ekonomsko šolo — praksa ni potrebna — dvomesečno poskusno delo Pismene prijave z dokazili o izobrazbi in izpolnjevanju zahtevanih pogojev je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: LOKA, Škofja Loka, D8SS - kadrovski sektor, Kidričeva 54. ar Razpisna komisija pri OZD olmira alpska modna industrija Radovljica razpisuje prosto delovno mesto direktorja splošno-kadrovskega sektorja Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima izobrazbo pravne ali kadrovske smeri, in to: visoka izobrazba in 2-letna praksa na odgovornih delovnih mestih, višja izobrazba in 4-letna praksa na odgovornih delovnih mestih. — organizacijsko-vodstvene sposobnosti in moralnopolitične vrline Prejemki in nagrajevanje po obstoječih pravilnikih. Prijave z dokazili o strokovni izobrazbi in z opisom dosedanjih del ter potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Razpisne komisije Almira Radovljica — Jalnova ul. št. 2. Komisija za medsebojna delovna razmerja pri svetu del. skupnosti skupščine občine Kranj razpisuje prosti delovni mesti v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve - SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA V SLUŽBI ZA GRADBENE IN STANOVANJSKE ZADEVE Pogoj: visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in 4 leta delovnih izkušenj Zagotovljeno družinsko stanovanje v oddelku za skupne službe - ŠEFA ODSEKA ZA OBČO UPRAVO IN REFERENTA ZA OMT Pogoj: visoka strokovna izobrazba pravne, organizacijske ali ekonomske smeri in 4 leta delovnih izkušenj Posebni pogoj za razpisani prosti delovni mesti je moralno-politična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja upravnih organov skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. VoUjul KRANJ OBVESTILO! Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo vse sobote v decembru prodajalne v Kranju »KOKRA - Kranj« odprte tudi v popoldanskem času do 19.30, razen v soboto, dne 31. decembra, le do 17. ure. (IT)ŠKOFJA LOKA DOGOVORIMO SE 26. SKUPNA SEJA zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Prispevek za komunalne storitve Škofja Loka Seja bo v sredo, 7. decembra 1977, ob 16. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Škofji Loki, Poljanska cesta 2 Dnevni red — verifikacija pooblastil delegatov — potrditev zapisnika 25. skupne seje zborov in 13. seje zbora združenega dela z dne 9. 11. 1977 ter poročila o izvršitvi sklepov — osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja občine Škofja Loka 1975- 1980 v letu 1978 — osnutek spremembe družbenega dogovora o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini Škofja Loka — analiza izpolnjevanja stanovanjske gradnje 1972- 1978 — predlog sporazuma o združevanju sredstev za nakup opreme za razširitev konfiguracije elektronskega računalnika v TOZD Računski center v delovni organizaciji LTH Škofja Loka — predlog odloka o spremembi zazidalnega načrta za Žiri — predlog odloka o obveznem prispevki uporabnikov komunalnih storitev z območja krajevnih skupnosti Škofja Loka, Sv. Duh, Godeiič in Reteče za sofinanciranje izgradnje druge etape primarnega omrežja loškega vodovoda in kanalizacije ter povečanje čistilne naprave v Škofji Loki — predlog odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — informacija o izvajanju odloka o ureditvi prometa v delu mesta Škofja Loka — predlog za potrditev statuta kmetijske zemljiške skupnosti — volitve in imenovanja — delegatska vprašanja Z uveljavitvijo zakona o združenem delu, ki je prinesel vrsto novih rešitev na področju družbenoekonomskih odnosov, kot so odnos delavcev do sredstev za proizvodnjo ter do sadov njihovega dela in novo funkcijo poslovodnih organov v temeljnih organizacijah združenega dela, uvedba paritetne razpisne komisije individualnega poslovodnega organa v Organizaciji združenega dela ter razvitost samoupravnih odnosov v združenem delu narekujejo, da je potrebno spremeniti občinski družbeni dogovor o enotnih načelih in merilih kadrovske politike v občini. Ker zakon o združenem delu ne pozna več delovnih mest, niti njihove sistematizacije in tudi ne ukinitve delovnega mesta, natančno in podrobno določanje nalog na posameznem delovnem mestu, je potrebno s splošnim samoupravnim aktom, ki ureja delovno razmerje, določiti pogoje, ki jih mora delavec izpolnjevati, da bo lahko opravljal določena opravila v temeljni organizaciji združenega dela glede na njeno dejavnost, tehnologijo in druge pogoje dela. Namesto vodilnih delovnih mest se določijo posli in delovne naloge, pri katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornost. V dopolnjenjem družbenem dogovoru je potrebno bolj urediti tudi vprašanja varstva starejših delavcev, področje štipendiranja, ki je sestavni del kadrovske politike pa urejata družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji in samoupravni Delegati se bodo odločali tudi o predlogu za uvedbo obveznega prispevka uporabnikov komunalnih storitev z območja krajevnih skupnosti Škofja Loka, Sv. Duh, Godešič in Reteče za sofinanciranje izgradnje druge etape primarnega omrežja loškega vodovoda in kanalizacije ter ovečanje čistilne naprave v kofji Loki. Ker poraba vode narašča hitreje, kot jo zagotavljajo sedanji viri, hkrati pa naraščajo količine odpadnih voda in potrebe po njihovem čiščenju, je potrebno v škofjeloški občini zgraditi drugi del primarnega omrežja loškega vodovoda in kanalizacijo na območju krajevnih skupnosti Škofja Loka, Sv. Duh, Godešič in Reteče ter povečati čistilno napravo v Škofji Loki. Vrednost predvidenih del na primarnem vodovodu je ocenjena na 57,610.000 Analiza uresničevanja plana stanovanjske gradnje v škofjeloški občini izhaja iz stvarnih podatkov na področju družbene gradnje, medtem ko so podatki o zasebni gradnji narejeni bolj na podlagi ocen. V družbeni gradnji je bilo zgrajenih 530 stanovanj, v zasebni gradnji pa je bilo od 1972 do 1976 dokončanih nekaj nad 300 stanovanj. V družbeni gradnji je bilo zgrajenih sporazum o štipendiranju učencev in študentov. Bolj jasno se tudi opredeljujejo moralno politične zahteve, ki pomagajo pri imenovanju individualnih poslovodnih organov v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ob razpisih. Nekatere delovne organizacije združenega dela tudi nimajo opredeljenih delovnih mest oziroma nalog, na katerih imajo delavci posebna pooblastila in odgovornost, čeprav vemo, da so v sleherni delovni organizaciji določena strokovna dela in posli, ki so skupnega pomena za uspešno poslovanje in opravljanje proizvodnih ali drugih glavnin dejavnosti delovne organizacije. Delavci so, .tako predvideva družbeni dogovor o kadrovski politiki, praviloma izbrani z razpisom za določen čas in so po preteku tega časa po razpisu lahko znova izbrani. S tem je samoupravnim organom dana možnost preverjanja uspešnosti njihovega dela. --v Nakup opreme za računalnik Delegati vseh treh zborov bodo razpravljali tudi o sporazumu o združevanju sredstev za nakup opreme za razširitev konfiguracije elektronskega računalnika v TOZD računski center v delovni organizaciji LTH Škofja Loka. Poslušali bodo tudi informacijo o izvajanju prometnega režima na mestnem trgu ter predlogih za njegovo spremembo. dinarjev, na primarnem kanalizacijskem omrežju in čistilni napravi pa na 51,246.000 dinarjev. Sredstva, ki se po sedanjih predpisih zbirajo za razširjeno reprodukcijo komunalnih naprav, ne zadoščajo za kritje predvidene investicije. Zato so na podlagi programa izgradnje komunalnih objektov in naprav s samoupravnim sporazumom nameravali zagotoviti potreben dotok denarja. Za vse tiste organizacije, društva in skupnosti, ki sporazuma niso podpisali, in občane predlagajo, da občinska skupščina z odlokom predpiše prispevek. Višina prispevka pa bo odvisna od količine porabljene vode in kanalščine. Za kanalizacijo in čistilno napravo naj bi se na podlagi prispevka do leta 1981 nateklo 15,817.800 dinarjev, za vodovod pa 11,459.330 dinarjev. S tem denarjem in z dodatnimi viri sredstev komunalne delov- 90 stanoyanj več, kot so planirali. Primanjkljaj znaša konec 1976. leta 737 enot ali 166 stanovanj manj kot leta 1971. Skupno je bilo konec leta 1976 v družbenem sektorju 1772 stanovanj ali 20,3 odstotka vseh v občini. Na tisoč prebivalcev so v Škofji Loki v tem obdobju zgradili 5,3 stanovanja, kar je zaostanek tako za planom kot za republiškim poprečjem. Na prebivalca v občini odpade 18,7 metra stanovanjske površine. Enota za družbeno pomoč je v planiranem obodobju rešila 122 stanovanjskih problemov; in sicer je bilo 70 stanovanj namenjenih občanom z nizkimi osebnimi dohodki, 52 stanovanj pa mladim družinam. Postavljen plan 180 stanovanj bi bil v celoti realiziran, če bi bilo mogoče na tržišču dobiti manjša stanovanja. V tej enoti je bilo konec leta 1976 zato neporabljenih 11,919.000 dinarjev, kar pomeni 50 do 60 manjših stanovanj. Struktura stanovanj tako glede na število prostorov ni ustrezala niti potrebam, niti postavljenemu planu. Zgrajenih je bilo 135 trosobnih, 116 dvosobnih s kabinetom, 125 dvosobnih, 125 enosobnih stanovanj in 29 garsonjer. Manjkajo predvsem manjša stanovanja in to okoli 500. Analiza tudi ugotavlja, da je veliko denarja, namenjenega za stanovanjsko gradnjo ostalo neporabljenega. Velika je vsota pri enoti za družbeno pomoč, gradnja v Zireh, Gorenji vasi in Železnikih stoji že dve leti na mrtvi točki, veliko neporabljenega denarja pa je tudi na računih TOZD. Stanovanjska gradnja od 1976 — 80 bo morala potekati hitreje, tako, da se bo zmanjšal stanovanjski primanjkljaj. Na podlagi programov revitalizacije naj bi nudili možnost kreditiranja tudi za obnovo starih hiš. Urediti je potrebno tudi urbanistično dokumentacijo, ki zaostaja za potrebami in kasni gradnjo. Gradnjo pa je potrebno voditi strnjeno in to na izbranih mestih, ki bodo omogočala kar najbolj racionalno izrabo prostora in denarja. -. Statut kmetijske skupnosti Kmetijska zemljiška skupnost je 5. oktobra na svoji redni seji sprejela statut, ki ga sedaj daje skupščini občine v potrditev. Ustanovljena je bila z družbenim dogovorom o ustanovitvi in financiranju kmetijske zemljiške skupnosti leta 1975. Njena naloga pa je skrb za pravilno in namensko rabo kmetijskih zemljišč v občini, da sodeluje pri izdelavi osnutkov prostorskih načrtov, da daje soglasje k spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, gospodari s skladom kmetijskih zemljišč v občini ter da opravlja vse druge naloge v zvezi s kmetijskimi zemljišči, ki izhajajo iz družbenega dogovora in statuta. Ustanovitelji KZS so organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, skupščina občine Škofja Loka in občinska konferenca 3ZDL, lovska, ribiška in čebelar-ka družina, v_ J ne organizacije in komunalne skupnosti, kot so namenska sredstva krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela, nadomestila za uporabo mestnega zemljišča ter bančni krediti, bo zagotovljena gmotna podlaga za izvedbo sprejetih obveznosti. Osnutek odloka so delegati sprejeli na septembrski seji občinske skupščine in ga dali v javno razpravo prizadetim krajevnim skupnostim in občanom. Pripombe je obravnaval izvršni svet, ki predlaga, da se odlok sprejme. Prihodnje leto naj bi produktivnost dela rasla hitreje. Gimnazija Boris Ziherl v Škofji Loki je v dogovoru s športnimi organizacijami v občini in republiki ter družbenopolitičnimi organizacijami v občini v preteklem šolskem letu poskusno ustanovila prve oddelke smučarskih razredov. Po enoletni praksi je pripravila gradivo, ki je potrebno za verifikacijo te dejavnosti pri Zavodu za šolstvo SR Slovenije. Za verifikacijo vzgojnoizo-braževalne dejavnosti so potrebna soglasja oziroma pristanek ustanovitelja, ki je za škofjeloško gimnazijo občinska skupščina, pristanek delovne organizacije oziroma sveta šole ter zagotovila o finančnem pokritju dejavnosti od republiške izobraževalne skupnosti, republiške telesnokulturne skupnosti in smučarske zveze Slovenije. Na podlagi omenjenih aktov bo Zavod za šolstvo SR Slovenije izdal odločno o poskusni uvedbi smučarskih razredov. Gimnazija Boris Ziherl ima v letošnjem šolskem letu 18 oddel- --. Predlog odloka o ... . i. spremembi zazidalnega načrta za Žiri se nanaša samo na del zazidalnega načrta iz leta 1971 in sicer za stanovanjsko sosesko S-8. Po novem predlogu je predvidena gradnja treh večjih stolpičev, garažni objekt z 12 enotami, zunanja ureditev z otroškim igriščem, ureditev parkirnega prostora in druga pripadajoča komunalna oprema. V stolpičih bodo enosobna, dvosobna in trosobna stanovanja ter garsonjere. V vsaki stavbi bo 22 stanovanj. Zemljišče je komunalno opremljeno z javnimi vodi elektrike, vodovoda in PTT voda. Kanalizacije še ni in za vse stolpiče je predvideno ogrevanje iz skupne kotlovnice. ... o posebnem' občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Sedaj veljavni odlok o občinskem prometnem davku je bil sprejet februarja 1975 in od takrat že štirikrat spreminjan in dopolnjevan. Zato je vsebina postala nepregledna in ovira delo tako upravnih organov kot delovnih organizacij. Zato je dan v razpravo nov predlog odloka. v_J kov, od tega so štirje smučarski. V smučarskih oddelkih je 62 dijakov. Organizacija vzgojnoizo-braževalnega dela v teh oddelkih je usklajena z učnimi načrti in poteka v soglasju športnih organizacij in klubov. Gradivo o poskusni organizaciji smučarskih razredov so poslali Zavodu za šolstvo SR Slovenije, republiški izobraževalni skupnosti, smučarski zvezi Slovenije, republiški telesnokulturni skupnosti, Visoki šoli za telesno kulturo v Ljubljani in telesnokulturni skupnosti Škofja Loka z namenom, da dajo morebitne pripombe in soglasje. Zavod za šolstvo SRS je gradivo preučil in odgovoril, da podpira prizadevanja škofjeloške gimnazije pri uvajanju poskusnih oddelkov smučarske gimnazije. Kolektiv in dijaki pričakujejo, da bodo tudi od drugih naslov-ljencev dobili soglasja čimprej. Potrebujejo jih zaradi sklenitve pogodb s financerji te dejavnosti. Uresničevanje družbenega plana škofjeloške občine Prihodnje leto manj v porabo Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana razvoja škofjeloške občine v prihodnjem letu je dopolnjen nz obširno analizo, ki obravnava uresničevanje letošnjega dela srednjeročnega plana. Osnovno značilnost gospodarskih tokov v letošnjem letu daje izredno dinamičen razvoj proizvodnje, zaposlenosti in investiranja,ki pa se zrcali v velikem primanjkljaju plačilne bilance in dejstvu, da temelji celotna dinamična rast na porabi, ki presega možnosti doseženega dohodka. Zato možnosti, ki sta jih prinesla visoka industrijska proizvodnja in porast dohodka, niso bile izrabljene za izboljšanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva. Na podlagi ugotovitev o gospodarjenju v letu 1977 in ključnih nalog pri uresničevanju družbenega plana razvoja SR Slovenije v prihodnjem letu je potrebno, da se organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti kot samoupravni nosilci planiranja .in razvoja občine dogovorijo, da bodo kljub odstopanjem v uresničevanju ciljev srednjeročnega plana še nadalje postavljali okvir vsem razvojnim odločitvam in ponašanju. Posebno pozornost pa bodo posvetili problemom pri uresničevanju plana in sicer pretirani rasti zaposlovanja, odstopanjem v delitvi osebnih dohodkov, tehnični strukturi naložb, prenizki udeležbi negospodarskih investicij, nizki akumulativnosti v gospodarstvu in materialnim stroškom proizvodnje, organizacijski nepovezanosti gospodarstva, relativno slabim izvoznim rezultatom in močni uvozni odvisnosti, intenziviranju družbenega razvoja, večji učinkovitosti gospodarstva, hitrejšemu reševanju zemljiške in prostorske problematike, vključno z urbanizmom in močnejši zavzetosti in drugim dejavnikom, ki krepijo razvoj podeželja. Če bodo sestavljavci planov TOZD, KS in SIS upoštevali ta priporočila in se tudi ravnali po njih, naj bi se prihodnje leto obseg proizvodnje povečal za 7 odstotkov in za toliko tudi gospodarske investicije. Porastel bo delež proizvodnje reproma-terialov in polizdelkov ter naprav in strojev. Družbeni proizvod bo večji za okoli 6 odstotkov, število zaposlenih za 3 odstotke. Realni osebni dohodki na zaposlenega na podlagi teh rezultatov ne smejo porasti več kot za 2 odstotka, porastel naj bi predvsem stimulativni del. Obseg izvoza pa se mora po v oč a ti v taki stopnji, da bo omogočil več kot 60 odstotno pokritje uvoza. Analiza stanovanjske gradnje od 1972 — 1976 Zgrajenih 530 družbenih stanovanj Soglasje za smučarsko gimnazijo Uskladitev z zakonom o združenem delu 13. SEJA /.bora združenega dela skupščine občine Šk. Loka razširjena s skupno komisijo podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, ki je bila 9. novembra 1977 25. SKUPNA SEJA /bora združenega dela, /bora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega /.bora skupščine občine Škofja Loka, ki je bija 9. novembra 1977 Rekli so ... ... Zvone Teržan, načelnik oddelka za gospodarstvo: »Kadrovska politika bo dobra takrat, ko bo delavec resnično samoupravno odločal o kadrovanju in s tem tudi o štipendiranju, ki je sestavni del kadrovske politike. Dokler pa bodo strici in tete pomagali pri pridobi- NA SEJI SMO SE DOGOVORILI Uresničevanje sklepov vanju .čimboljše' štipendije, bo treba še vrsto določil in sporazumov in tudi sankcij, da bi bilo področje štipendiranja vsaj kolikor toliko urejeno. In toliko časa bomo še štipendirali peke, če potrebujemo krojače... ... Tone Polajnar, predsednik občinske skupščine: »Ne velja dajati pripomb potem, ko je že vse dogovorjeno in bi zaradi ene pripombe morali ponoviti celoten postopek dogovarjanja, temveč takrat, ko so dokumenti v javni razpravi ... ... 13. seje zbora združenega dela skupščine občine Skorja Loka razširjene s skupno komisijo podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov, ki je bila 9. novembra 1977. Predlagane spremembe, dopolnitve in opredelitve do variant v osnutku predloga sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju štipendijske politike v SR Sloveniji so bile posredovane strokovni službi Zveze skupnosti za zaposlovanje v Ljubljani, da jih preuči in jih po možnosti upošteva pri končnem oblikovanju sprememb in dopolnitev družbenega dogovora. ... 25. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Škofja Loka, ki je bila 9. novembra 1977. 1. Predlagatelj poročila o realizaciji samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za obdobje 1976—1980 za devet mesecev leta 1977 je bil obveščen o sprejetju poročila in o priporočilu za zagotovitev manjkajočih sredstev kulturni skupnosti. 2. Dopolnitev k družbenemu planu razvoja občine Škofja Loka za družbene dejavnosti v obdobju 1976-1980 bodo objavljene v uradnem glasilu kot sestavni del družbenega plana občine za obdobje od 1975-80. 3. Predlog odloka o spremembi odloka o podeljevanju Prešernovih nagrad s prečiščenim besedilom mora sprejeti še skupščina kulturne skupnosti Škofja Loka. Tako sprejet odlok bo posredovan skupščini občine Kranj za skupno objavo v Uradnem vestniku Gorenjske, izvajale pa ga bodo kulturne skupnosti Gorenjske. 4. Sprejeti osnutek odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča je bil poslan vsem delegacijam, TOZD in drugim v javno obravnavo. Za organizacijo javne razprave so bile s sklepom občinske skupščine zadolžene delegacije. 5. Odlok o spremembi odloka o določitvi Števila sodnikov Splošnega sodišča združenega dela v Kranju je Mnenja delegatov Franc Potočnik, delegat KS Bukovica: »Za našo delegacijo je bila najbolj zanimiva točka dnevnega reda osnutek odloka o zaščiti kmetij. Menimo, da kmetije morajo biti zaščitene, da se pri dedovanju ne bodo preveč obremenjevale z dednimi deleži in drobile. Imeli pa smo pripombo, da bi morali po hribih zaščititi tudi kmetije, ki imajo pod 5 ha obdelovalne zemlje. Veliko lribovskih kmetij ima namreč malo ljiv in travnikov, ima pa veliko gozda. Postajajo prav tako pomembne v kmetijsko-gozdarski proizvodnji in bi jih bilo potrebno zaščititi in jim tudi po tej strani omogočiti hitrejši razvoj. spremenil imena, temveč prinaša nekaj sprememb. Stavbno zemljišče je razdelil v stanovanjsko in poslovno cono. Cene v stanovanjski coni so ostale enake in sicer znašajo v I. kategoriji 0,40 din na kvadratni meter, v II. kategoriji 0,30 din in v III. kategoriji 0,20 din na kvadratni meter. V poslovni coni pa je cena enotna 2 din na kvadratni meter, od nezazidanega zemljišča pa znaša prispevek 0,20 din na kvadratni meter. Naša delegacija meni, da je takšna razdelitev med stanovanjsko in poslovno cono in razlika v ceni popolnoma pravilna in jo pozdravljamo.« Stane Oblak, delegat krajevne skupnosti Škofja Loka: »Osnutek odloka o nadomestilu za lporabo stavbnega zemljišča ni le Milica Primožič, delegatka družbenopolitičnega zbora: »Skupščina danes sprejema odločbo o likvidaciji TOZD Žičnice Stari vrh in TOZD Inženering, žičnic Škofja Loka. Res je, da stroškov žičnic ne morejo kriti delavci Alpetoura in prepozno je, da bi sedaj ugotavljali ekonomske vzroke za takšno stanje in tudi prepozno za reševanje teh temeljnih organizacij. Potrebno pa je »rešiti« žičnice na Starem vrhu. Zato pa ni prepozno. Na sejah družbenopolitičnih organizacij smo se že pogovarjali o ustanovitvi posebne samoupravne interesne skupnosti.« bil poslan skupščini občine Kranj za skupno objavo v Uradnem vestniku Gorenjske. 6. O sprejetju odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij je bil obveščen predlagatelj. Kmetijska zemljiška skupnost je po sklepu občinske skupščine zadolžena za organizacijo javne razprave. 7. Sklep o pooblastilu strokovne delovne organizacije za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanističnega planiranja na območju občine je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, št. 18-216/77, 22. novembra 1977. Sklep začne veljati osmi dan po objavi. 8. Odločbi: — o uvedbi postopka redne likvidacije TOZD Inženering Žičnic Škofja Loka, ki je v sestavu delovne organizacije Žičnice Kranj in — o uvedbi postopka redne likvidacije TOZD Žičnice Stari vrh, ki je v sestavu delovne organizacije Žičnice Kranj sta bili z ostalo potrebno dokumentacijo poslani Okrožnemu gospodarskemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek. Posredovan je bil tudi predlog, da sodišče imenuje za likvidatorja Janeza Debeljaka. 9. Sklep o imenovanju Boruta Kobija za javnega pravobranilca Javnega pravobranilstva Gorenjske je bil poslan izvršnemu svetu skupščine občine Kranj, ki bo izdal skupni sklep o imenovanju. 10. Delegatska vprašanja na katera niso bili dani odgovori na seji, so bila posredovana izvršnemu svetu, da pripravi odgovore. Sekretar občinske skupščine Ferdinand Buh je pripravil poročilo o uresničevanju sklepov prejšnje seje Najslabše delegati družbenopolitičnega zbora 25. skupne seje zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora se je udeležilo 70 delegatov. Zbor združenega dela ima 45 delegatskih mest. Prisotnih je bilo 37 delegatov. Manjkali so delegati delegacij oziroma konferenc delegacij Iskra Reteče, KZ Škofja Loka — območje Poljane, KZ Šk. Loka — območje Selška dolina, garnizija Škofja Loka, Gradiš Škofja Loka, Etiketa Žiri, Nama Škofja Loka in Kmetijsko gospodarstvo Šk. Loka. Zbor krajevnih skupnosti ima 26 delegatskih mest. Na skupni seji je bilo prisotnih 22 delegatov. Manjkali so delegati krajevnih skupnosti Gorenja vas, Javorje, Sv. Duh in en delegat KS Škofja Loka. Družbenopolitični zbor je bil komaj sklepčen. Od 21 delegatov jih je prišlo na sejo komaj 11. Peter Finžgar, Ivo Kržišnik, Janez Miklič, Miro Pinterič, Djodje Buble, Matjaž Cepin, Stane Preskar, Stane Rant in Roman Teržan se seje niso udeležili. Težave zaradi zaprtega Mestnega trga Delegatka ABC Škofja Loka je postavila vprašanje, če bi lahko njihova temeljna organizacija Peks dostavljala kruh v trgovine na Mestnem trgu tudi izven časa, ki je določen za dostavo blaga. S tem vprašanjem se je lotila dokaj žgočega problema in sicer urejevanja prometa na Mestnem trgu. Na podlagi njenega in številnih drugih vprašanj je komisija za urejanje mesta pri krajevni skupnosti 16. novembra obravnavala pripombe na prometni režim na Mestnem trgu. Večino jih je ocenila kot neutemeljene, zato je sklenila, da obstoječega prometnega režima ne menja, ker je dosegel namen — Mestni trg je namenjen predvsem pešcem. Tako je priporočila Pek-su naj prilagodi proizvodnjo in dostavo blaga potrebam trgovin na Mestnem trgu, kar pomeni, naj blago dovaža trgovinam v času, ki je določen zato. Prav tako je menila, da ni potrebno, da bi kupci iz trgovine Merkur na Mestnem trgu sami odvažali težje blago. Trgovina naj za prevoz poskrbi z lastnimi vozili oziroma naj takšno blago čimprej preseli v skladišče izven Mestnega trga in ga tam direktno izdaja kupcem. Komisija je obravnavala tudi problem parkirišč v mestu. Predlagala je, da bi za parkiranje na Novem svetu veljala časovna omejitev, prav tako kot pred zgradbo občinske skupščine in v drevoredu. Tovornjaki naj bi parkirali v Puštalu, parkiranje pri vrtnariji pa ne bi bilo časovno omejeno. Starši, ki imajo otroke v vrtcu in v jaslih Kroj, pa so prosili, da bi se jim omogočil prevoz v vrtec od 5.30 do 7. ure in od 14. do 15. ure. Prošnjo so utemeljili s tem, da v bližini vrtca ni parkirnih prostorov oziroma so zasedeni. Varnostni kolegij, ki je prošnjo obravnaval, je menil, da bo za večino staršev problem odpadel, ko bo zgrajen nov vrtec v Podlubniku. Delno bo problem rešen tudi z uvedbo mestne avtobusne proge in pa s predvideno spremembo režima na nekaterih parkiriščih. Delegatska vprašanja Delegat krajevne skupnosti Žiri je postavil dve vprašanji: »Kdaj bo cesta Žiri —Rovte dobila asfaltno prevleko? Od Rovt do Logatca bodo namreč cesto asfaltirali že prihodnje leto. Drugo vprašanje pa se je nanašalo na določanje katastrskega dohodka v posameznih katastrskih okrajih. Povedal je, da imajo kmetje v žirovskem koncu veliko pripomb in žele odgovor, kako more biti v logaškem okraju katastrski dohodek od njiv in travnikov višji od katastrskega dohodka v kranjskem katastrskem okraju.« Krajevna skupnost bo dobila pismen odgovor, ker je treba določene stvari uskladiti z republiško zemljiško skupnostjo. Delegat krajevne skupnosti Trebija je postavil dve vprašanji in sicer: Na območju KS Trebija sta dve podružnični šoli, ki sta v zelo slabem stanju. Kdo bi jih moral vzdrževati in zakaj jih ne? Drugo vprašanje pa se je nanašalo na vključevanje viken-dašev in lastnikov zemljišč v reševanje krajevnih problemov, predvsem pa, če lahko od njih zahtevajo, da plačujejo samoprispevek. Prvo vprašanje so posredovali občinski izobraževalni skupnosti, na drugo pa bo odgovor pripravil izvršni svet občinske skupščine. Delegat KS Selca pa je dejal, da vaški odbor Dolenja vas ne dobi lokacijskega dovoljenja za gradnjo trgovine v Dolenji vasi. Zbrano ima že vso dokumentacijo, razen dovoljenja republiškega komiteja za promet glede cestnega priključka na glavno cesto. Predlagano je bilo, naj se opravi komisijski ogled predlaganega priključka in naj se zadeva takoj uredi, ker z gradnjo kasnijo že pol leta. 25. skupne seje vseh treh zborov občinske skupščine se je udeležilo 70 delegatov. Posvet pred razpravo ... Zakaj so Žiri v II. kategoriji? Delegat krajevne skupnosti Žiri je želel pojasnilo zakaj spadajo Žiri po osnutku odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v II. kategorijo, medtem, ko je področje Trate (vasi) v III. kategoriji. Odgovorila je načelnica oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve pri občini Šk. Loka Mana Veble-Grum, ki je povedala, da so področja oziroma kategorije razdeljene tako kot v prejšnjem odloku, ki je bil sprejet leta 1974 in takrat je bila vas Trata komunalno zelo slabo opremljena. Zirovci pa so na lastno željo »dobili« II. kategorijo, da bi tako zbrali več denarja za urejanje komunalnih zadev. KRANJ 39. SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj sreda, 7. decembra 1977, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine 38. SEJA zbora združenega dela skupščine občine Kranj sreda, 7. decembra 1977, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine 34. SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj sreda, 7. decembra 1977, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine DOGOVORIMO SE Osnutek odloka o ... ... določitvi naselij, ki se v občini Kranj štejejo za mesto ali naselje mestnega značaja. Republiški zakon o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, določa pogoje, kdaj lahko preneha lastninska pravica na določenih območjih. Občinska skupščina mora za urejanje teh vprašanj na podlagi zakona najprej sprejeti Dnevni red 3». SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika so na dnevnem redu se naslednja vprašanja: — predlog programa izgradnje cestnega omrežja v mestu Kranj v obdobju um- 1888 — predlog dogovora o sofinanciranju programa izgradnje cestnega omretja v Kranju od leta 1977 do leta IMS — kratkoročna analiza o gibanju zaposlenosti in zaposlovanja v razdobju Januar—september 1977 za občino Kranj — osnutek odloka o določitvi naaelij, ki se v občini Kranj štejejo za mesto ali naselje mestnega značaja — predlog odločbe o opustitvi starega dela pokopališča v Kranju — kadrovske zadeve: 1. spremembe v občinski volilni komisiji; 2. izvolitev sodnikov Splošnega »odista združenega dela v Kranju, ki nimajo lastnosti delavca v združenem delu; 3. izvolitev uredniškega odbora za Kranjski zbornik 1980; 4. izvolitev komisije za pripravo odloka o grbu občine Kranj; S. razrešitev in imenovanje komandirja Postaje milice Kranj — predlogi in vprašanja delegacij in delegatov 38. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 84.8EJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Dnevni red zasedanj obeh zborov je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora, le da bo zbor združenega dela razpravljal in sklepal še o naslednjem kadrovskem vprašanju: — določitev liste članov za disciplinske komisije TOZD O vseh predloženih točkah dnevnega reda bodo vsi trije zbori občinske skupščine razpravljali in sklepali na ločenih sejah. Predlog Opustitev starega dela pokopališča Izvršni svet občinske skupščine predlaga, da se staro pokopališče na Planini (del, ki je omejen z zidno ograjo) opusti. Postopoma bi ga uredili v spominski park. To določa tudi odlok o urbanističnem načrtu Kranja iz leta 1975. Predlagatelj tudi ugotavlja, da je opustitev tega dela pokopališča usklajena s predvideno zazidavo po zazidalnem načrtu Planina II. Zazidalni načrt za Planino II je prav zdaj v postopku sprejemanja. Načrt predvideva v neposredni bližini tega dela pokopališča osnovno šolo in športni park. To pa je tudi razlog, da se ta del pokopališča opusti in postopoma preuredi v park. odlok o določitvi mest in naselij mestnega značaja. V predloženem osnutku odloka se za mesto štejejo: mesto Kranj; in sicer ožje mestno ureditveno območje po odloku o urbanističnem načrtu Kranja. Naselja mestnega značaja pa so: Naklo, Malo Naklo, Pivka, Polica, Strahinj, Cegelnica, Okroglo, Bobo-vek, Ilovka, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Srakovlje in Tatinec ter naselja Cerklje, Šenčur in Preddvor. Za Golnik—Gorice in Jezersko po urbanističnem programu občine Kranj predvidena urbanistična načrta še nista sprejeta. Urbanistični načrt je namreč pogoj, da je po zakonu možno predvideti naselje (ali del naselja) mestnega značaja. Zato v osnutku odloka Gorice—Golnik in Jezersko še niso navedeni. Počakati bo treba na sprejem urbanističnih načrtov in šele nato odlok dopolniti, če bo potrebno.^ Za drugi občinski odlok, po katerem bo določeno območje za kompleksno graditev prešlo v družbeno lastnino, gradivo še ni pripravljeno. Takšna območja pa so lahko v mestih, v naseljih mestnega značaja ali drugje, če je kompleksna graditev določena z zazidalnim načrtom. Ko bo tudi ta občinski odlok sprejet, bo na takšnem območju prenehala lastninska pravica občanov, občina pa bo z dnem uveljavitve odloka dobila pravico uporabe na tem območju. Namen tega odloka je torej poenostavitev postopka za pridobivanje zemljišč za pospešeno organizirano in usmerjeno gradnjo. Umiritev v zaposlovanju Delegatom vseh treh zborov občinske skupščine bo na sredini seji predložena tudi kratkoročna analiza o gibanju zaposlenosti in zaposlovanja od januarja do septembra letos v občini. Analizo je pripravila skupnost za zaposlovanje Kranj in skušala z njo predvsem ugotoviti, če so postavljeni letni plani realni, kako so planirane stopnje rasti zaposlenosti dosežene in kako se to odraža v primerjavi s srednjeročnimi plani. Vendar pa je bilo pri primerjanju podatkov nekaj težav zaradi enotne klasifikacije dejavnosti in nekaterih premikov določenih dejavnosti med gospodarstvom in negospodarstvom, zaradi nekaterih organizacijskih sprememb in zaradi novega popisa aktivnih zavarovancev pri zdravstveni skupnosti konec leta 1976. ' # Pri uresničevanju teh predpisov je prišlo do večjih zamud, saj se je na primer tako imenovani teritorialni princip v večini delovnih organizacij začel upoštevati šele letos. Razen tega so se ta čas dogajale nekatere organizacijske spremembe v negospodarstvu, ker so se določene službe reorganizirale in zaposlenih ne prikazujejo več združeno v svojih regionalnih središčih, marveč ločeno po občinah. Podobne spremembe pa so se dogajale tudi v gospodarskih dejavnostih; predvsem kar zadeva razvrščenja TOZD in delovnih skupnosti. To je torej nekaj glavnih vzrokov za težave pri primerjanju podatkov. Vseeno pa ugotovitve kažejo, da so delovne organizacije načrt vale v srednjeročnem obdobju večje stopnje rasti zaposlenosti kot posamezne gorenjske občine. Vse gorenjske občine so namreč načrti vale 2-odstotni porast zaposlenosti, le škofjeloška občina 2,4 odstotk V kranjski občini je bilo od januarja do septembra letos popre.' zaposlenih 29.851 delavcev, od tega 48,3 odstotka žensk. V deve mesecih letos se je število zaposlenih povečalo za 1,4 odstotka, na G renjskem pa za 3,4 odstotka. Skupnost pri tem ugotavlja, da se je ha Gorenjskem zaposlovanje najbolj umirilo v kranjski občini, ki je edir ob tričetrtletju imela manjšo stopnjo rasti od predvidene. Sicer pa se stopnja rasti zaposlenosti ne Gorenjskem nasploh prav tako gib< v načrtovanih okvirih. Do konca leta na tem področju ni pričakova bistvenih sprememb. Povečanje zaposlenih v delovnih organizacijah ima osnovo v rs širjeni reprodukciji. Pri tem pa je zanimivo, da industrija ni dosegH predvidene stopnje rasti, ki znaša za letos 1,5 odstotka. V devet mesecih so namreč v industriji zabeležili le za 0,5 odstotka večji pora> zaposlenih. In kako je z brezposelnostjo? V devetih mesecih so zabeležili v ob čini 260 registriranih iskalcev zaposlitve (od tega 116 žensk). Med vsen prijavljenimi pa je okrog 100 težje zaposljivih. Na Gorenjskem pa j bilo v tem" obdobju poprečno 760 iskalcev zaposlitve. Brezposelnost je tako v 'kranjski občini porasla za slabih 35 odstotkov, na Gorenjskem pa za slabih 25. Vendar pa brezposelni tako v občini kot na gorenjsker predstavljajo približno samo 1 odstotek vseh zaposlenih. To pa je mai od republiškega poprečja, ki znaša 1,5 odstotka. 10-letni program izgradnje ces Po programu bi do 1986. leta uredili prometno mrežo na širšem območju Kranja — Uresničitev te naloge je ocenjena na blizu 300 milijonov dinarjev Izvršni svet kranjske občinske skupščine je že pred dobrim letom oziroma 17. novembra lani razpravljal o predlogu koordinacijskega odbora, ki je izdelal osnutek programa izgradnje cest v Kranju do 1986. leta. Izvršni svet je takratno zasnovo sprejel kot osnovo za dogovarjanje o skupnem financiranju med Republiško skupnostjo za ceste in Skupščino občine Kranj. Koordinacijski odbor je pri zasnovi predloženega programa upošteval predvsem sedanje prometne razmere na območju mesta, sred- Desetletni program izgradnje cest bo veljal blizu 300 milijonov dinarjev. njeročni načrt razvoja občine do 1980. leta, nadalje novelirani urbanistični načrt mesta Kranj in urbanistični program občine, načrt in dinamiko izgradnje avtocest v Sloveniji (upoštevaje odsek Naklo — Ljubljana) in stališče, da mora biti program usklajen z omrežjem magistralnih in regionalnih cest. V Kranju se je v zadnjih letih močno povečal tranzitni promet. Naraščanje le-tega se še vedno nenehno povečuje, tako da že duši promet v samem mestu. Zakaj? Skozi Kranj poteka magistralna cesta Karavanke — Kranj — Ljubljana, nadalje regionalna cesta Jezersko — Kranj — Škofja Loka in regionalna cesta Žirovnica — Begunje — Tržič — Golnik - Kranj - Brnik - Moste — Trzin. Ko pa bo zgrajen predor skozi Karavanke, se bo močno povečal tudi tovorni tranzitni promet. Na dušenje prometa v samem mestu Kranju pa vplivajo še nekateri razlogi. Iz dneva v dan narašča mestni promet zaradi vse večjega števila »motoriziranih« občanov, zaradi izgradnje novih stanovanj na severnem delu mesta, na Planini in v Stra-žišču. K temu pa sodi tudi nadaljnji razvoj industrije (povečanje delovnih mest) v dolini Save na območju mesta, na Laborah in v komunalni coni na Prim-skovem. Ob tem pa predstavljata veliko oviro pri reševanju pro- Kadrovska vprašanja O kadrovskih zadevah bodo na sredini seji razpravljali in sklepali vsi trije zbori občinske skupščine. Predlagane so naslednje kadrovske spremembe: V občinski volilni komisiji je zaradi odhodka na drugo delovno dolžnost treba — razrešiti predsednika Boruta Kobija, tajnika Alojza Bostiča, Člana Jureta Hribarja, namestnika tajnika Antona Perneta, namestnika člana Mirana Štefeta in Baldo-mira Bizjaka ter — na novo imenovati predsednika Marka Sorlija, tajnika Borisa Bavdka, člana Tineta Zaletela, namestnika tajnika Bojana Dolarja, namestnika člana Darka Šegula in Mata Gostiša. Izvolitev sodnikov Splošnega sodišča združenega dela v Kra- nju, ki nimajo lasnostni delavca v združenem delu — Po spremenjenem odloku o določitvi števila sodnikov Splošnega sodišča združenega dela je treba dodatno izvoliti skupaj 23 sodnikov, od doslej izvoljenih pa 5 razrešiti zaradi smrti ali odhoda na drugo delovno dolžnost. Izvolitev uredniškega odbora za Kranjski zbornik 1980 -Kranjski zbornik, ki izide vsakih pet let, bo izšel spet 1980. leta. V uredniški odbor za pripravo zbornika so predlagani za predsednika Franc Puhar in za člane dr. Cene Avguštin, Milan Bajželj, Slavko Luin, mgr. Janez Sušnik, Tine Zaletel in dr. Jože Zontar. Izvolitev komisije za pripravo odloka o grbu občine Kranj — Zaradi priprave predloga odloka o grbu občine Kranj je treba izvoliti posebno komisijo. Vanjo so predlagani mgr. Janez Sušnik, Fedja Klavora, Slavko Malgaj, Franc Puhar, Vinko Tušek, Črtomir Zoreč in Majda Zontar. Razrešitev in imenovanje ko-mandiraja Postaje milice Kranj — Dosedanji komandir Postaje milice Kranj odhaja na novo delovno dolžnost v Upravi javne varnosti. Za novega komandirja Postaje milice Kranj je predlagan Miroslav Dovžan. Zbor združenega dela občinske skupščine pa bo razen tega še razpravljal in sklepal še o določitvi liste članov za disciplinske komisije TOZD - V skladu z zakonom o združenem delu je treba določiti listo, s katere TOZD nato izbirajo člane v disciplinsko komisijo, ki niso delavci njihove organizacije. Predlagana je lista 65 članov. metnih tokov dolini Save in Kokre. Tak6 sedanje (predvsem pa prihodnje) omenjene prometne težave so upoštevali že predlagatelji noveliranega urbanističnega načrta Kranja. Tako je že v načrtu dana prednost povezavi Planine z Laborami, povezavi Planine s centrom mesta z vzhodno vpadnico in ureditev obvoznice v dolini Save s križiščem pri Iskri in razširitvijo magistralne ceste do Orehka. Desetletni program izgradnje cestnega omrežja v mestu Kranj je v sedanjem predlogu, ki naj bi ga sprejeli vsi trije zbori občinske skupščine na seji v sredo, 7. decembra, razdeljen na dva dela. Do 1980. leta naj bi v trasi tako imenovane vzhodne obvozne ceste (povezovala bi magistralno cesto Ljubljana — Kranj in avtocesto Naklo —Ljubljana) zgradili izvennivojsko križišče Orehek, štiripasovno cesto Ore-hek-Mlekarna (Čirčiče) s 365 metrov dolgim mostom prek Save in dvopasovno cesto od Mlekarne do križišča s cesto Kranj —Brnik. Zaradi preureditve magistralne ceste in izgradnje vzhodne obvozne ceste je predvidena izgradnja novega odseka ceste Labore — Orehek. Zgrajen pa naj bi bil tudi podaljšek Ceste 1. maja od Planine do Čirčič preko novega križišča pri Mlekarni. V drugem obdobju (do 1985. leta) pa bi bilo treba rešiti najbolj kritične točke v tako imenovani osnovni cestni mreži na širšem območju Kranja. Po programu je predvidena izgradnja dveh dodatnih pasov na magistralni cesti na odseku od križišča pri Iskri do križišča na Orehku. Načrtovana je izgradnja nove Likozarjeve ulice od križišča pri Jaku do mostu čez Kokro pri hotelu Evropa. Ta cesta bo povezovala obstoječo cesto prek Ceste 1. maja in novega mostu čez Savo z magistralno cesto (in s tem smer Jezersko in Preddvor s Skofio Loko in Ljubljano). In kot tretja v drugem delu programa je izgradnja dvopasovne vpadnice od vzhodne obvozne ceste do križišča z Likozarjevo ulico in naprej prek Kokre do Gregorčičeve ulice. Predvidena je tudi rekonstrukcija Gregorčičeve ulice do križišča c Cesto Staneta Žagarja. Skupaj z Indok službo Kranj pripravil Andrej Zalar DOGOVOR O SOFINANCIRANJU Uresničitev tako začrtanega in predloženega desetletnega programa je ocenjena na blizu 300 milijonov dinarjev. Delegatom bo na sredini seji predložen tudi že predlog dogovora o sofinanciranju. Pri uresničitvi bi sodelovali s sredstvi Republiška skupnost za ceste in Skupščina občine Kranj. V predlogu je predvideno, da bosta podpisnika dogovora financirala program po dogovorjenih deležih. Tako naj bi pri izgradnji magistralnih in regionalnih cest Republiška skupnost za ceste sodelovala s 75 odstotki sredstev, občina pa s 25 odstotki. Pri izgradnji tako imenovanih hitrih obvoznih cest pa bi prispevala vsak polovico. Na Republiško skupnost za ceste tako odpade 197,660.000 dinarjev, na Skupščino občine Kranj pa 100,400.000 dinarjev. Uresničitev celotnega programa bi torej veljala 298,000.000 din. Ker ovrednotenje vseh del temelji na današnjih cenah, lahko do 1986. leta pričakujemo tudi podražitve. Vendar predlog dogovora o sofinanciranju upošteva tudi te: sorazmerni delež podražitev naj bi nosila oba »so-financerja« oziroma podpisnika. Kranjska občina namerava svoj delež zagotoviti z denarjem iz povečanega prispevka za uporabo mestnega zemljišča (le-ta se po novi odmeri zbira že od 1. januarje letos). Republiška skupnost pa namerava prvi del programa financirati s pomočjo premostitvenih kreditov, v prihodnjem srednjeročnem obdobju pa bo v programu zagotovila denar za vračilo obveznosti tako imenovane prve etape in za financiranje drugega dela programa od 1980. do 1986. leta. Za lažjo opredelitev (in odločanje) delegatov o takšnem programu opozorimo, da je izvršilni odbor Republiške skupnosti za ceste že potrdil takšen predlog dogovora o sofinanciranju. Skupščina Republiške skupnosti za ceste pa bo o predlogu sklepala v začetku tega meseca. Predlog dogovora o sofinanciranju pa je že obravnaval tudi izvršni svet občinske skupščine in ga podpira ter predlaga, da ga sprejmejo tudi delegati vseh treh zborov občinske skupščine. Čeprav ni običaj, da bi pri objavah gradiva za sejo skupščine komentirali posamezne tačke dnevnega reda, velja ob preloženem programu vseeno podcrtati pomembnost in v marši; n odločilno vlogo za nadaljnji vsestranski razvoj Kranja in občine. Izšla je redna knjižna zbirka Prešernove družbe Za leto 1977 je Prešernova družba izdala naslednje knjige: Izbrane pesmi Otona Župančiča. Za stoletnico Zupančičevega rojstva je Prešernova družba namenila svojim bralcem knjigo izbranih Zupančičevih pesmi. Kot vsak tak izbor, je tudi v tej knjigi zasnovan tako, da naj bi ga sestavljale najboljše in najznačilnejše pesmi velikega poeta, ki naj bodo razvrščene po takem ali drugačnem smiselnem redu. Najboljše in najznačilnejše pesmi? Vsak pesnik doživlja in izraža marsikatero čustvo večkrat v življenju. Včasih govori o njem lagodneje in lahkotneje, včasih pa s polnim občutkom in z vso zavestjo o tem, kar se godi v njegovem srcu. Pesmi, v katerih se izraža polno in z vso tako vednostjo, so najlepše in najpomembnejše. Te spadajo v tak izbor. Pesmi je izbral in uredil Josip Vidmar. Knjiga Živa Afrika skuša vsaj nekoliko odgrniti zastor nad to Pokrajina 77 Nič lažjega, kot napraviti posnetek pokrajine, utegne reči, kdor tega še nikoli ni poskusil sam. Odgovoril b: je čimprejšnje popravilo preprečitev nadaljnje škode, ki je iz dneva v dan bolj občutna. Ne v enem ali dveh, v več deset in sto starih milijonih se napoveduje, zato nadaljnje odlašanje pomeni le ponoven malomaren in neodgovoren odnos do družbenega objekta. rj. Sedej mki gorenjski kraji in ljudje nadaljevanka s šolskih ji in ljudje nadaljevanka ki ka izbrali sir ta teden na t ILOGA blem in še marsikaj drug *ski škrat gorenjske zanimivosti reportaža problem in V dvoje Foto: Jože Zaplotnik Jubilej v Podbrezjah Devetdeset let Strojeve tete Podbrezje — »Nič nenavadnega ni, če se sredi novembra tudi v nižini prikaže sneg,« je tistega novembrskega dne r modrovala Cecilija Keršič ali Strojeva teta iz Podbrezij. »Tistega leta, ko so ubili kralja Aleksandra, je do 15. oktobra zapadel kar trikrat, pa tudi kasneje je bila snežna odeja pogosto hitreje pri nas kot letos ...« Cecilija ali Cilka Keršič, poznana pod imenom Strojeva teta iz Podbrezij, je slavila 25. novembra 90. obletnico življenja, kar jo uvršča med najstarejše Gorenjce in tudi Slovence. Leta 1887 se je rodila v Podbrezjah v družini z osmimi otroki. Med njimi je le še Cecilija živa, vendar zaradi visoke starosti ni izjema. Njena mati je dočakala 87 let, pa tudi nekateri sorodniki so dočakali zavidljivo starost. »Prav čudim se,« pripoveduje slavljenka, »da mi je usojeno tako dolgo živeti. Od mladosti dalje sem bila pogosto bolna in sem zaradi bolezni leto kasneje začela obiskovati osnovno šolo. Vendar je morala bolezen vedno popustiti. Danes se nad zdravjem ne morem pritoževati. Le vid mi je precej opešal, sicer pa imam težave, kakršne ima vsak star človek. Neverjetno je, da sem ob številnih boleznih in delu brez prestanka dočakala toliko leti« Mlada Cecilija je morala kmalu v svet. Delala je v Sent Jakobu v Rožni dolini na Koroškem. Lepe spomine ima na življenje na Koroškem pred usodnim plebiscitom. Pestovala je otroke, med katerimi je bil tudi sedanji voditelj Slovencev na Koroškem dr. Franc Zwitter. »Razmere so postajale za Slovence vdno bolj hude. Preganjali in zasmehovali so nas, nekatere §a so mučili in trpinčili do smrti, e pred plebiscitom sem morala domov, ker onstran Karavank zaradi naraščajoče mržnje nisem mogla več vzdržati,« pripoveduje Strojeva teta, ki ima kljub visoki starosti izreden spomin. Vrnila se je v domače Podbrezje k Stroju. S sestro sta pomagali bratu na kmetiji in med obema vojnama prevzemali breme gospodarjenja popolnoma nase. Brat je bil vojak in ujetnik, med zadnjo vojno pa je bil izseljen v Valjevo. »Njegovo slovo pred odhodom v Valjevo je bil najbolj žalosten trenutek mojega življenja, njegova srečna vrnitev pa najlepši trenutek veselja,« pravi Cecilija Keršič. Slavljenka ima zagotovljen topel dom v rojstni Strojevi hiši v Podbrezjah. Zanjo skrbe nečak Dušan Korenčan, njegova žena Marica in njuni štirje otroci. Teta iim pomaga, kolikor zmore. V kuhinji najde vedno dovolj dela, če le more, pa kaj postori tudi okrog domačije. Prija ji svež zrak, ki ga je na deželi še dovolj. Rada se tudi pelje z avtomobilom, in če ji oči dovoljujejo, pogleda televizijo. Se posebej pa je bila počaščena, ko so jo podbreški gasilci izbrali za kumico nove gasilske brizgalne. Kot najstarejša krajanka Se je s kolesljem peljala po vasi, ljudje pa so jo navdušeno pozdravljali! Se eno veliko ljubezen je imela Cecilija Keršič. Kljub delu, ki je neusmiljeno priganjalo, je vedno našla čas za sodelovanje v pevskem zboru in v domači igralski skupini. Obilo družabnosti je vladalo včasih po naših vaseh. Danes jo je tako malo, pravi slavljenka Cecilija Keršič! j. Košnjek J Skorja Loka — Martin je za nami, mošt seje spremenil v vino, tile purani v Škofji Loki pa bodo še tudi živeli najmanj do prihodnjega veselega praznovanja Martina, (-jg) — Foto: J. Zaplotnik Erni Gregorčič je doma na Jese nicah in ga dobro poznajo vs tisti, ki obiskujejo disco elub i hotelu »Prisank* v Kranjski gori Erni je namreč tam zaposlen ko disco jockey in to delo opravljt že deveto leto, od tega že skora tri leta v hotelu »Prisank«. Do se daj je delal že v več kot dvajseti/ diskotei h doma in v tujini. Kranjskogorski disco club v »Pri sanku« je eden redkih, če ne edin v Jugoslaviji, ki vrti izključn črnsko soul glasbo. Vse plošč Erni Gregorčič nabavlja v tujin največ v Londonu, kamor potuj na vsake dva meseca, stroške p si krije kar sam. Trudi se, da j izbor glasbe čim bolj pester i, moderen. Erni pa je še dodal, da imej disco jockeyi bodočnost, posehn tisti, ki svoje delo dobro opravijo jo, bodo slej ko prej dobih veljav in ceno, kakršna jim pripada. Pt vedal pa je še, da ga obiskoval lahko obiščejo v diskoteki hote »Prisank« v Kranjski gori, kjei bodo lahko prepričali o vredno?: »črnske glasbe« in novostih r tem glasbenem področju. A. K. Ja, ja, brucka, ponižno je treba klečati pred »starimi bajtami«, ki za bruce ugotavljajo, »da nič znajo«. ne Škofja Loka — Jesen je! Jesen.ki se že preveša v zimo. Cas za različne prireditve. Veliko jih je v teh dneh po različnih krajih Gorenjske. Veliko zabav in veselic. »Prestali« smo razne vinske trgatve pa martinova-nje... in zdaj so na vrsti brucova-nja. Na Gorenjskem le-ta si£er niso posebno poznana, bolj jih poznajo drugod, toda neutrudni loški študentje ga pripravijo vsako leto. če pa katero leto odpade, ga naslednje leto pripravijo dvakrat. In ker k Škofji Loki, k škofjeloškemu študentskemu klubu, pripadata še sekciji v Selški in Poljanski dolini, je zabave vsako leto na pretek. Kar tri brucovanja so vedno. Novembrske dni je bilo v Škofji Loki. Skofjeločani niso od muh. To so dokazali že v preteklih letih pa tudi letos. Na študente, ki pripravljajo brucovanja, mislim. Letos so si izbrali zanimivo temo. O turizmu v škofjeloški občini so spregovorili, povedali marsikatero pikro s tem v zvezi, zraven pa so se kajpada še poveselili. Kaj pa je to sploh brucovanje, boste vprašali? Naj vam kar takoj razložim. Gre za lep star običaj, za običaj, ki se je ohranil skozi dolga leta, ko starejši študentje, študentje drugih, tretjin in četrtih letnikov fakultet, visokih in višjih šol sprejmejo medse, v svoje vrste »novopečene« študente, bruce, študente, ki so zaključili srednje šole in se odločili za nadaljnji študij. Res za lep običaj gre. Tole soboto vreme ni bilo prav nič prijazno. V Škofji Loki je gosta megla segala ves dan do tal. Zeblo je. Kar rezalo do kosti. Toda v dvorani loškega TVD Partizan je bilo toplo. Kako tudi ne, saj se je na bruco-vanju zbrala kaj pisana druščina ljudi, mladih in malo starejših, ki so se skupno z loškimi študenti sklenili skupno poveseliti. In veselih trenutkov res ni manjkalo. Malo po osmi uri so se zavrteli prvi pari na plesišču. Za glasbo je vso noč skrbel priljubljeni koprski ansambel Prizma. Pa še domači pevci, Skofjeločani, denimo, Radovan Pavičevič, ki pravi, da mu za ples ni dosti, da pleše le kadar ni gneče in kadar ima za ples »prave čevlje«, da mnogo raje prepeva, so se nkl Korenjaki Kraji ln ljudje nadaljevank« a uolaklaj tnakl pojaj kJu-aji ln ljudje nadaljevanka riliral .ASOVA •PA EOVA [LOGA »blati ln ae marsikaj drut akl krat Korenjake la/itnilvoati reportaža problen lr. K* Bruci v pričakovanju. Kdaj bo prišel strogi bruc major? Kdaj bo treba pred Kdo bo najbolj napihnil balonček v dvajsetih sekundah? čakala ga je lepo »stare bajte« na »razgovor«? nagrada. Rado Ferlan mu bo namreč brezplačno prebarval okno na WC. Do »starih bajt« štempelj! Štempelj! Tako se je večkrat slišal klic iz dvorane. In člani »delovnega predsedstva« so ga ob vsakem takem klicu morali zvrniti kozarček ... mu priključili. Ozvočenje je bilo seveda privito »do konca«, a to prav nikogar ni motilo. Natanko ob pol desetih se je pred prepolno dvorano pojavilo »delovno predsedstvo«, »stare bajte«, starejši Študentje, ki so želeli še enkrat preizkusiti sposobnosti njihovih »naslednikov«, brucev. Prišli so predstavnik gospodarske zbornice SR Slovenije za pospeševanje turizma Ferdo Polž, predstavnik delovne organizacije Alpetour German Planar, predstavnik škofjeloške občine, ki ima na skrbi turizem, Mogla Raglja, predstavnik hotela »Stranturist« (Transturist, recimo, op. p.) Pepi Nikolinič ter referent za kmečki turizem v občini Lovre Seljak. Takoj so prešli »v napad«, povedali še in še pikrih na račun turizma v loški občini... Za dnevni red so predlagali tole: pregled stanja v loškem turizmu in diskusija o njegovi morebitni bleščeči prihodnosti s posebnim ozirom na varstvo okolja, razno, v točkah od tri do enajst konstruktivno debato o zadnji tekmi jugoslovanske repre- Humorist in slikopleskar Rado Ferlan iz Škofje Loke je za nekaj časa preskrbljen z barvami, kijih je dobil na srečelovu. »Tako poceni še nisem prišel do njih, kajti ,skoraj' vsaka srečka je zadela,« je dejal potlej, ko je na »loteriji« dobil še dve vrečki kislega zelja. zentance s Španijo in pod dvanajsto točko, zadnjo točko, zaključek seje s skromno zakusko v hotelu Lev in z analizo načrta tekme s Španijo. Medtem so se polnoštevilno zbrali v dvorani tudi bruci. Bili so kar malce preplašeni. In najbolj obupanega je »zvilo« že kmalu po začetku programa ... Obdelovali so, pošteno obdelovali loški študentje loške »oštarije« vsevprek. Najbolj na »prepihu« je bil hotel Transturist pa gostilna pri Mostu, pri Pavletu pa Plevna, gostilna pri Kajbitu, Visoko, Ber-gant v Stari Loki... Kritik, pripomb in šaljivih dovtipov zlepa ni zmanjkalo. Poglejte, denimo! Loški študentje so sklenili dati starovrške žičnice v Teleks, ki »gre do konca«. Ti bom dal »do konca« je dejal eden od članov »delovnega predsedstva«, pri tem pa je kajpada mislil na žičnico. Se boš peljal z žičnico na Stari vrh do konca, pa te bodo med vožnjo skupno s žičnico prestavili na Sorico in boš do konca na Lajnarju. Tudi o uranski cesti je bilo govora. Študentje so soglasno ugotovili, da bi bila najboljša Glasova, ja, naša, ia, prvoaprilska varianta. Pa o tem, iako v loškem hotelu vabijo pod izredno ugodnimi pogoji na treninge nogometne »momčadi«, doslej sta se že odzvala Vojvodina in Partizan, zato sta tudi tako visoko na prvoligaški »lojtrici«, in da bi se navsezadnje hotel lahko poimenoval tudi po enem od prvoligaških klubov, člani kluba pa bi potlej lahko imeli v Škofji Loki »specialne dopuste«. Najsrečnejši na brucovaniu je bil, vsaj tako je bilo mogoče soditi, loški slikopleskar in še bolj uspešen humorist Rado Ferlan. Tako poceni pa še nisem prišel do barv, je dejal, ko 1*ih je na srečelovu dobil reci in piši :ar dvanajst »škatel«, pa še dve vrečki kislega zelja in glavnike povrhu. Brucovanje se je kajpada »vleklo« do jutra. Jedlo se je, pilo in plesalo, vmes so bili mnogi skeči in šaljiva tekmovanja, veselo razpoloženje pa se je stopnjevalo iz minute v minuto. Zadovoljni so bili obiskovalci, zadovoljni bruci. Toda do »starih bajt«, do četrtega letnika, do diplome je še daleč. Zato novim »ta pravim« študentom vso srečo! Besedilo: J. Govekar Slike: F. Perdan je se daleč Torta za licitacijo. Pokazali sojo že zvečer, z licitirali pa šele proti jutru, ko je bilo razpoloženje na višku. Zato imena srečnega dobitnika ne moremo sporočiti. Tudi za sladokusce je bilo poskrbljeno. Zlasti »nezažgane« specialitete z žara so šle odlično v promet. Gneča, nepopisna gneča, na plesišču. Celo znani loški lekarnar Oto Burdych se ni mogel upreti vabljivim zvokom zabavnih melodij. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE 1— 2 3 4 5 6 7 8 9 10 41 12 13 14 15 16 i 1 18 i ■19 k T; ■ 22 ■ 23 24 25 ■26 ■ 27 2Š 29 ■30 31 32 33 ■ " 35 ■36 37 39 40 41 _ ■ 42 43 ■ 44 45 46 ■48 49 50 51 52 53 54 NAGRADNA KRIŽANKA VODORAVNO: 1. vratar, zlasti v hotelih, 7. špansko žensko ime, ime pevke Montiel, 13. vrsta zelo močnega razstreliva, 15. Enejev krmar, 16. znak za kemično prvino natrij, 17. trgovina, trgovinstvo, 19. Kurt Eisner, 20. kratica za Avstrijsko poročevalsko agencijo, 22. oguljenina, 23. cona, del zemeljskega površja med dvema vzporednikoma, 24. najvišja oblast v ruski pravoslavni cerkvi, 26. ime gledališkega igralca Cigoja, 27. v antični dobi naziv za obalni pas Črnega morja, 28. trščica, drobec, 30. nekdanji pobiralci daca, davščine na prodajanje tržnega blaga, 32. majhna slika, 34. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi. 35. rt na jugozahodu Avstralije v Indijskem oceanu, 36. stot, 38. majhen bat, batec, 41. romanska nikalnica, 42. žival, predmet, ki se mu pripisuje, da prinaša srečo, 44. ime slovenske pesnice Skerlove, 45. Edvard Beneš, 46. glavno mesto drŽave Kartažanov na severni obali Afrike blizu današnjega Tunisa, 48. Ivan Le var, 49. kratek ustni ukaz, zlasti v vojski; povelje, 51. vetrnica, okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, 53, preklic, storniranje naročila, knjižbe, 54. brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti. NAVPIČNO: 1. zaliv Tihega oceana v južnem delu južnoameriške države Čile, 2. prežvekovalec iz družine žiraf v kongoških pragozdovih, 3. Rajko Ranfl, 4. kradljivec, 5. kar se izrodi, 6. angleška igralka, znana iz filmske serije »Maščevalci«, Diana, 7. osrednja stena sata, 8. drugo ime ameriškega elektrotehnika, izumitelja Thomasa Edisona, 9. reka v španščini, tudi znani lokal v Ljubljani, 10. veznik, 11. južnoameriške žolne, 12. ječa, zapor, 14. staro mesto v severovzhodni Franciji ob reku Moselle, 15. samica zveste domače živali, 18. ženska, ki je vladana, 21. rumenkasta oljnata tekočina, ki se rabi zlasti za izdelavo barvil, 23. klonica, koliba, steljnik, 25. rimski pesnik Publius Ovidius Naso, 27. oljne, makove tropine, tudi siten, prgast človek, 29. italijansko moško ime, Rihard, 31. prebivalec Albanije, 32. vezela, vzpenjalka po drevju naših gozdov, 33. širša, načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, 35. dodatek, priloga k spisu ali pogodbi, 37. bela moška volnena halja brez rokavov, starorimsko oblačilo, 39. prislov, ki izraža omejenost na navedeno, samo, le, 40. psevdonim slovenskega pisatelja in kritika Kumbatoviča, Filip, 42. nemški pisatelj, nobelovec 1929., Thomas, 43. žensko ime, Valentina, 46. starorimski naravoslovec, filozof in pesnik, Tit Lukrecij, 47. mednarodne avtomobilske oznake za Avstrijo, Malto in Španijo, 50. avtomobilska oznaka za Mostar, 52. alpski vrh v švicarskem kantonu Graubuenden. Rešitev nagradne križanke z dne 18. novembra: 1. vrsta, 6. brst, 10. para, 14. Laura, 15. latinizem, 17. oves, 18. debata, 19. Igo, 20. GE, 21. trud, 23. sapa, 25. UN, 26. Alp, 28. Amos, 30. novela, 32. Elbasan, 35. total, 36. osoje, 38. tvarina, 40. Manila, 42. azil, 43. nos, 46. EM, 47. gams, 49. amok, 51. MO, 52. rog, 54. Imatra, 56. amen, 58. stresanje, 60. A vala, 61. Aaby, 62. Nast, 63. major. Prejeli smo 103 rešitve. Izžrebani so bili:. 1. nagrado (70 din) dobi Ciril Jurhar, 64000 Kranj, Ul. 31. divizije 54; 2. nagrado (60 din) Aleksander Goričan, 64202 Naklo, Naklo 121; 3. nagrado (50 din) Alenka Koželj, 64000 Kranj, Stuževo 86. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 6. decembra, na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. 06 VSEPOVSOD Moške gospodinje V ZDA je vedno več moških od 25 do 54 let, ki pustijo delo in prevzemajo vlogo gospodinje. V minulih desetih letih se je število nezaposlenih moških zvišalo za 71 odstotkov, tako da je zdaj okoli 22 milijona moških, ki ne iščejo dela. V sorazmerju s tem pa se viša število zaposlenih žena, tako da zdaj sestavljajo ženske v ZDA 52,4 odstotka delovne sile. Moderna tehnika Tehnika vse hitreje osvaja svet. Seveda pa se najdejo tudi izjeme. V nekem istanbulskem hotelu imajo menda zanimivo »iznajdbo«. V sobah visi obvestilo: »če želite poklicati osebje, odprite vrata in glasno zavpijte!« Enostavno, ni kaj. »Zbiralec« pisem Ljudje po vsem svetu zbirajo najrazličnejše stvari: star denar, znamke, orožje, slike itd. Kaj čudno zbirko pa sije ustvaril neki pismonoša v portugalskem mestu Porto. Policija je našla v njegovem stanovanju nad 120 kilogramov neodprtih pisem, ki jih poštar ni izročil naslovnikom. Nekatera pisma so bila stara tudi nad sedem let. Kitajska se odpira Pred dnfvi so kitajske oblasti »spet« dovolile svojemu državljanu, da se poroči s tujko. Tako potrjujejo mnenje, da se Kitajska odpira tujini. Prvi primer so zabeležili 26. septembra letos, ko si je Kitajec izbral francosko nevesto, tokrat pa bo mlada žena Avstralka. Obe bosta po poroki ostali na Kitajskem. Drago pismo Pismo, ki ga je pokojni nobelovec Ernest Hemingway poslal med drugo svetovno vojno svoji kasnejši ženi, prav gotovo sodi med najdražja na svetu. Pred kratkim ga je piščeva vdova Mary prodala na dražbi v Detroitu za nič manj kot 3400 dolarjev. Izkupiček je podarila javni knjižnici v Detroitu. Svetovni rekord Svojevrsten rekord je pred dnevi postavila Švedinja iz Faluna. Prometna Policija jo je po trčenju preizkusila z alkotestom. Balonček je verjetno Pordečel od sramu, ne le pozelenel, saj so namerili pogumni voznici celih 4,12 promila alkohola v krvi. Zanimivo je, da je bila tudi prejšnja svetovna rekorderka ženska. ŠAHOVSKI KROŽEK Prve poteze Trdnjava proti kmetu Trdnjava je v osnovni končnici proti kmetu praviloma uspešna, vendar je lahko tudi drugače, odvisno od razporeditve kmeta in kraljev. Temeljno teoretično sporočilo pravi, da trdnjava dobi proti kmetu, če skupaj s kraljem obvladata neko polje, preko katerega mora kmet na svoji poti do pretvorbe (gl. diagram 76). Diagram 76 Osamljen kmet v prodoru je nebogljen pred trdnjavo, zato mu mora nujno pomagati kralj. To pa omogoči nasprotnikovemu kralju, da se približa kmetu. Poglejmo rešitev primera na diagramu 76. 1. Tb5! g5 2. Kd7 Kh5 Nič boljše ni 2. ... g4, 3. Ke6 g3, 4. Tb3! g2, 5. Tg3 z osvojitvijo kmeta. 3. Ke6 Kh4 4. Kf5 g4 5. Kf4 g3 6. Kf3 in črni je v položaju, ko mora igrati, vsaka poteza pa ga takoj ugonobi; na 6. ... Kh3 sledi 7. Th5mat. V spopadu z zvezanima kmetoma je trdnjava običajno uspešna (diagram 77 A), razen, če sta kmeta že blizu mesta pretvorbe (diagram 77 B). b c d -e f g h Diagram 77 A Trdnjava osvoji oba kmeta B Trdnjava ne more zaustaviti obeh kmetov V položaju na diagramu 77 A beli zmaga na naslednji način: 1. Tc7! Ke8 2. Tc4!! b3 3. Tc3: b2 4. Tb3 in črni izgubi še drugega kmeta. Če pa sta oba kmeta na tretji vrsti, diagram 77 B, prehitita trdnjavo, npr.: 1. Th3 g2 2. Tg3 f2 3. Tg2: flD in nastala je končnica dame proti trdnjavi, kar po teoriji zadošča za zmago črnega. dr. Srdjan Bavdek — Tebi pa očka greje posteljo! (47. zapis) Kapusova hiša — Kamna gorica št. 29 — bi zaslužila večjo skrb tudi zato, ker je povezana s starim delavskim gibanjem. Zares starim, morda enem od prvih pojavov socialne revolucije na slovenskih tleh. Kar preberimo napis na železni plošči, vzidani v vnanjo steno propadajoče Kapusove hiše: V TEJ HlSl SO SKLENILI MAJA 1904 MEZDNO STAVKO ZEBLJARJEV IZ KAMNE GORICE IN KROPE IN PRISTOP K ZEBLJARSKI ZADRUGI PLAMEN Nehote se mi ob tem napisu in spominu na star revolucionarni čas utrne misel: kdaj že so se kamno-goriški in kroparski železarji upirali svojim kapitalističnim gospodarjem! In samoupravno ustanavljali svoja zadružna podjetja. Mar ni že ta čas slišati glasnike današnjih dni? Delavci — gospodarji svojega dela in dohodkov! Ni pa bila Kamna gorica le gospodarsko (obrtno-industrijsko) pomemben kraj — vsaj osebno mi je dosti bližja zaradi dveh mož, ki sta s častjo stopila v slovensko kulturno zgodovino. Bila sta to Matevž Langus (1792-1852) in Lovro To-man (1827-1870). Prvi, sloveč slikar, Prešernov sodobnik in prijatelj njegov; drugi, pesnik in politik pa še soprog Josipine Turnograjske (od 1833 do 1854), prve slovenske pisateljice. PESNIK IN SLIKAR a ta zapis o slikarju Langusu mi je najljubša pobuda Prešernov sonet, z akrostihom posvečen Langusu. Pesem je očitno nastala ob» pesnikovem gledanju Langusovega portreta Julije Prim-čeve. Seveda pa se je Prešernu zdel portret le senca resnične Julijine lepote. No, pa preberimo še enkrat pesem samo: Marskteri romar gre v Rim, v Kompostelje, Al tja, kjer svet Anton Jezusa varje, Trsat obišče al svete Lušarje Enkrat v življenju al Marijino Celje. V podobah gledat hrepeni veselje Življenja rajskega. Sled sence zarje Unstranske glorje vtisnjeni v oltarje Ljubezni verne ohladi mu želje. Ak tak podobo gledat me device, Nebeške nje lepote senco, sanje Goljufne, v kterih komaj sled resnice, Ukaz želj vleče v tvoje domovanje Srce obupa manj more puščice, Ur krajši tek, tam milše prs zdihvanje. Navpično, prve LANGUSU. črke: MATEVŽU Zal, ob pesnikovi smrti, je padla na slikarja senca. Kroparski rojak inženir Franc Potočnik je rotil Lan-gusa, naj vendar vsaj mrtvega pesnika upodobi, da bi se ohranile njegove poteze poznejšim rodovom. Kajti že tedaj je bilo znano, da se Prešeren nikoli ni dal portretirati. — A, glej! Langus je sporočil Potočniku, da je sam nekaj bolan in zato ne more priti. — Zaradi nekega ma- Rojstna hiša slikarja Matevža Langusa v Kamni gorici LANGUSOVA HIŠA Kot sem v prejšnjem zapisu slikal Kamno gorico bolj v mračnih barvah; tak je prvi vtis, ko se prebijaš skozi ozke, preozke in zavite ulice med iztrošenimi hišami. Toda, ko se s trga ozreš proti hribu,*na katerem stoji farna cerkev sv. Trojice, skoro ostrmiš. Tako lepo, smiselno, tudi slogovno čisto so uredili slikarjev rojstni dom! Občutek, da je kraj ponosen na svojega velikega sina, je očiten. Tako bi morali biti urejeni tudi drugi domovi slovenskih velmož. (Zal, pa niso!) Ze slika pove, še bolj pa ogled sam, da je tudi gradbeno stvar vzorno urejena. Vzidana spominska plošča pa je le previsoko. To je edini moj pomislek — toda ni samo tu tako; tudi v Kranju na Prešernovi smrtni hiši, na Valjavčevi rojstni hiši na Beli, na Jenkovi smrtni hiši v Kranju pa še mnogokje je tako — to je bil najbrž star način. Sodobni princip je, da bodi plošča z napisom v višini ogledovalčevih oči, ne kje visoko, da le stežka razbereš vklesane besede. No, naj bo tako, ker je že tako! Na hiši, Kamna gorica št. 48, je vzidana plošča z napisom: TU SE JE RODIL MATEVŽLANGUS SLIKAR - ROJEN 9. SEP. 1792 UMERL 20. OKTOBRA 1855 Cvetje na oknih, zimzeleni nasad pred hišo, urejena »škarpa« — to vse je lepo in prav. Toda Langusova kapelica z njegovimi freskami — tik pred slikarjevo hišo — je žalostno zapuščena! Ne gre le za sakralni spomenik — gre za umetnostni spomin na zaslužnega slikarja in Kamnogoričana (ali Kamničana, kar je bolj prav povedano). Sicer pa je kapelica dekor trga, del arhitektonske celote, optične harmonije. Zato bi morala biti skrbneje vzdrže vana. lenkostnega Langusovega prehlada nimamo Slovenci pesnikove podobe ... Ne morem pa ob slikarjevem imenu pozabiti na Zavod Matevža Langusa, zaslužne šolske ustanove (o njej bom še pisal), na katere pročelju (Kamna gorica št. 55) je vzidana črna marmorna plošča z vklesanim in pozlačenim napisom : 13.1.1944 TINE STAROVERSKI ROJ. 12. 2.1924 IN JANEZ VIDIC ROJ. 3.9.1910 DELAVCA IZ KROPE TUKAJ PADLA V LETIH STRAHOTE ZA TVOJO SVOBODO, . DA IZKORIŠČAN NE BOŠ, LEPŠE BOS ŽIVEL, MOJ SIN. ski krat Korenjak ji in ljudje nadaljevanka s Soibkao JI ln ljudje nadaljevanka ASOVA Hciaji MrJbnku izbrali an ____aR^ta todnn na t IL.OGA r. in i* marsikaj dru. ivoati r«f crtala [ roblem ir. ■ - 'Milim «v.» DRUŽINSKI POMENKI Za mladosten videz vratu Prikazane vaje koristijo vratu in spodnjemu delu obraza, proti po-lončnim gubam med obrvmi pa obstaja preprosta vaja: nagrbančite ios. Predvsem pa držite brado vedlo čim više. Z brado se dotaknite prsnega koša in v krogu zanihajte z glavo v smeri urinega kazalca in v nasprotno smer. Iržite glavo pokonci. Zanihajte z jo najprej proti levi, nato proti lesni rami tako, da se z uhljem lotaknete ene in druge rame. 3 ^otisnite spodnjo ustnico preko igornje proti nosu in štejte do tri. Sprostite se. Vapra ite podobno kot pri tretji Kiji. Medtem ko imate spodnjo istnico zavihano, premikajte usta >roti levi in desni. Nasvet Od barve trde čopiče obesimo v točo razstopino sode s ščetinami cm nad dnom. Ščetine naj bodo v ej raztopini docela potopljene. Po nem dnevu zamenjamo raztopino v iovo in čopiče ponovno pustimo iseti en dan. Po preteku dveh dni h šele vzamemo iz posode, potol-jmo s kladivom, iztisnemo barvo in plaknemo. ASOVA ILOGA Stari orehi bodo kot sveži in dobrega okusa, če olup-ljene polijemo i vrelo vodo in jih v njej pustimo toliko časa, da se popolnoma ohladijo. S tako osveženih orehov boste z lahkoto odstranili tanko spodnjo kožico. Krčne žile (2) r Zaradi lažjega razumevanja si poizkušaj m o predstavljati globlje ležeče žile v nogah in plitveje ležeče žile pod kožo kot enosmerne poti. Nepoškodovane zaklopke v ožilju delujejo podobno kot ventili: odpirajo se samo navzgor, tako da je dotok krvi proti srcu čimbolj neoviran. Okvarjene zaklopke pri obolelih žilah pa se ne zapirajo več, vsled česar je pretok krvi počasnejši in Medtem ko prve snežinke naznanjajo, da prihaja v goste starka zima, pod spretnimi prsti vrste strokovnjakov oživljajo zamisli modnih ustvarjalcev za prihodnjo sezono. Z domiselnimi kombinacijami barv in materialov bo pletil-ska industrija v kratkem ponudila svojim odjemalcem trenirke, tkane po načinu double-facea. Gostejše pletivo vrhnjega dela trenirk bo tkano iz sintetičnih vlaken, spodnja zračnejša plast bo iz čistih bombažnih niti. Fotografija prikazuje vzorec trenirk za veselo družinsko trimčkanje — že z rahlim počitniških priokusom. nekako niha v spodnjih okončinah. Skozi vezno ožilje med žilami doteka iz globlje ležečih žil v krčne žile vse več krvi, ki se na mnogih mestih razširijo v dobro vidne žilne vozle. Obolenje ne poslabšuje samo dolgotrajno stanje, temveč tudi sedenje, posebno če sedimo s prekriža-nima nogama. Otekline (edemi), ščemenje. in občutek teže v nogah nedvoumno opozarjajo na takojšnje protiukrepe. Pomagajmo si na enostaven način tako, da od časa do časa nekajkrat stopimo na prste. Zaradi napona mišic v mečih se žile izpraznijo in vzpodbudijo tok krvi proti srcu. Polaganje nog na mizo je sicer proti vsem pravilom lepega vedenja, pomaga pa proti nastanku krčnih žU. Ob tem bo kri hitreje odtekala iz žil in pritisk v nogah bo popustil. Tudi hladni polivi nog zjutraj in zvečer koristijo, ker se žile zaradi mraza skrčijo. Ker pa vsakdo ne prenese hladnih polivk, velja ta nasvet vzeti z rezervo. Dlje ko imamo krčne žile, bolj izstopajo. Tako se na nekaterih mestih tvorijo žilni vozli, ki niso le nadležna lepotna napaka, ampak tudi stalna nevarnost za zdravje že zaradi morebitnih zunanjih poškodb. Zaradi upočasnjenega toka krvi se lahko tvorijo krvni strdki. Ti strdki dražijo stene žil, kar zopet povzroča boleča vnetja žil z oteklinami in pordelo kožo. Kadar se delček krvnega strdka sprosti in ga kri odplavi v pljuča, smo v nevarnosti, da zbolimo za embolijo. Za odpravo nastalih krčnih žil obstaja več načinov, od katerih je operativni najradikalnejši. Ob vsakršnih težavah s krčnimi žilami brez obotavljanja iščimo pomoč zdravnika, ki bo najbolje svetoval najustreznejši način zdravljenja. Težavam žensk s krčnimi žilami so začele posvečati pozornost nekatere tovarne nogavic. Na osnovi dolgotrajnih znanstvenih raziskav bomo v bližnji prihodnosti lahko tudi na pultih naših specializiranih prodajaln izbrali ustrezen izdelek. Poudarjamo, da nogavice krčnih žil ne morejo preprečiti. Z njimi proizvajalci poizkušajo vsaj delno rešiti problem v zvezi z nastajanjem krčnih žil in omiliti težave z že obolelimi nogami. MARTA ODGOVARJA Jasna: Prosim za nasvet, kaj bi imela iz blaga, katerega vzorec vam prilagam. Stara sem 25 let, visoka 164 cm, tehtam pa 53 kg. Odgovor: Blago je primerno za kostim, ki ga vidite na skici. Jopica je nekakšen blaizer s karo fazono, zapenjanjem na 3 gumbe; ti naj ne bodo preveliki. Žepi so pod poklopci, jopica se končuje zaokroženo. Krilo je širše, v pasu nekoliko nabrano in midi. Zadrga je pri strani. Punčeve tortice HOMOGMMI IX TRAKA iki Korenjaki kraji ln ljudje nadaljevanka s solakih .neki PojBflflffSHHŠaMaVfalL1'"')1 ln 1 Judje nadaljevanka ike zčBm PPftblem Ln Se marsikaj druj ki škrat Korenjake zanimivosti reportaža problom m imivi: mmsmmKmmm Iz toplejše pralne tkanine si lahko za vaš termofor ukrojite lično prevleko v velikosti termoforja, za robove pa je treba prišteti še 4 cm blaga. Preobleko, ki bo ščitila gumo in preprečevala prehitro ohlajanje tople vode, okrasite z obrobo in monogramom ali kakim drugim okraskom. S termoforom ogrevajmo le mrzlo posteljo, ker direktno gretje telesa — razen v primeru nekaterih obolenj — ni priporočljivo. Štedi m o z energijo pri ogrevanju V slehernem gospodinjstvu lahko s pravilnim ukrepanjem štedimo energijo in denar, če upoštevamo nekaj napotkov za smotrnejše ogrevanje bivalnih prostorov. — Preko noči ne izključite ogrevanja popolnoma. Bolje storite, če zmanjšate temperaturo za nekaj stopinj, kajti ponovno ogrevanje mrzlih prostorov bo manj gospodarno. — Pri slabo zaprtih in zatesnje-nih oknih in vratih uide veliko toplote. Oblepite jih s samolepilnimi trakovi iz filca. Ob prvem mraku pozaprite oknice ali rolete in zastrite okna s težjimi zavesami. — Z nesmotrnim odpiranjem oken in prepihom izgubite preveč toplote, zato storite bolje, če uravnate ogrevanje na manjšo temperaturo. — Od časa do časa morate prezračiti ogrevane prostore. Storite to kratko in temeljito pri izključenem ogrevanju. — Ob toplejšem vremenu izključite ogrevanje v sosednjih prostorih. — Ne pregrevajte brez potrebe vi-bivalnih prostorov, saj je primerna toplota prijetnejša in bolj zdrava. — Poskrbite za vlaženje prostorov, ker s tem pridobite nekaj stopinj pri toploti. — Namestite sobne termometre in termostate. „ — Poskrbite, da bodo grelne naprave delovale brezhibno. POTREBUJEMO: 12 dkg surovega masla, 12 dkg sladkorja, 13 dkg moke, 3 jajca, 1/81 belega vina, rum, 2 žlici sladkorja, 2 žlici marelične marmelade. IZPELJAVA: Penasto umešajte surovo maslo s sladkorjem in izmenično dodajajte moko in jajca, ki ste jih med stepanjem segreli v topli vodi. Naraslo testo razgrnite za prst na debelo na pomaščen, z moko oprašen pekač in specite v precej vroči pečici. Pečeno pecivo polijte z vinom, oslajenim z dvema žlicama sladkorja in dodajte malo ruma. Polovico testa namažite z marelično marmelado in ga pokrijte z drugo polovica. Ponovno razrežite pecivo na manjše kose in jih po želji prevlecite z ledom. Tortice lahko okrasite s sadeži. LED za prevleko punčevih tortic pripravimo iz 45 dkg fine presejane sladkorne sipe, polite z 1/161 tople vode. Maso je treba gladko umešati na precejšnji vročini, ne da bi zavrela. Z ledom oblite tortice postavimo za par trenutkov v precej toplo pečico, da se preliv posuši. Pečice medtem ne sniemo odpirati. Mleko — še vedno nenadomestljivo živilo L Da je mleko nepogrešljivo živilo za otroke, pač ni treba omenjati. To vsak tudi brez pomisleka potrdi. Zal pa ne ravnamo tako. Pri nas popijemo mleka veliko manj kot pa je to običajno v razvitih deželah. Zjutraj bela kava in morda zvečer mlečen zdrob je premalo za malega otroka, ko odraste steklenički. Vsaj še dva do trikrat na dan bi moral otrok dobiti mleko pri kosilu ali čez dan za žejo. Razpasla se je navada, da dobijo otroci veliko več kokte, deita ali raznih umetnih pijač, ki tudi niso poceni, po prehranski vrednosti pa nimajo posebnega pomena, le po nepotrebnem raztezajo želodčno steno, če jih v preveliki količini zaužijemo. Zlato pravilo je, da sta za žejo najboljša mleko ali voda. Seveda je mleko toliko boljše, kolikor bolj je sveže. Če smo mleko varovali tudi pred sončnimi žarki, smo mu ohranili veliko vitaminov. Čeprav se čudno sliši, otroci na deželi imajo včasih premalo mleka v svoji prehrani. Pa tudi, kjer je malo denarja, štedijo pri mleku. V takih družinah se poje premalo sadja, po drugi strani pa imajo preveč sladkarij, slajenih umetnih pijač, žvečilnih gumijev in podobno. Posledica so slabi zobje, pomanjkanje kalcija, vitaminov pa tudi beljakovin. Taki otroci so manj odporni, saj trpijo na podhranjenosti, pa čeprav so navidezno morda celo preveč rejeni. Odrasli pogosto zmotno mislijo: mleko je le za otroke. Kako prav bi naredili, če bi namesto pretirane količine mesa ali maščob uživali mleko, mlečne izdelke in sadie. Tudi v družbeni prehrani bi moralo biti več mleka in mlečnih jedi. Nekatere k mleku pripelje nazaj šele dieta, ki mu jo zdravnik predpiše. So ljudje, ki mleka takšnega kot je, ne morejo uživati. Njihov želodec ga morda ni sposoben predelati ali zaradi bolezni ali zaradi pomanjkanja nekaterih prebavnih snovi. Zelo redki so ljudje, ki so preobčutljivi na mleko. Zvečine si lahko pomagamo s tem, da namesto mleka uživamo razne mlečne izdelke. Odlično živilo je jogurt ali domače kislo mleko, saj je lahko prebavljivo. Mlečne-kisle bakterije, ki mleko skisajo, pomagajo pri prebavi, posebno kadar so zaradi bolezni, antibiotikov (zdravil) ali zaradi alkohola bile uničene koristne bakterije v črevesju. Pri raznih vročičnih boleznih je jogurt zelo priporočljiv. Posneto mleko je priporočljivo tam, kjer želimo mleko za žejo, a se ne bi radi zredili. Zelo prijetna pijača je tudi pinjenec, ki ga dobimo pri izdelavi surovega masla. Surovo maslo je dragocen vir energije, je lahko prebavljivo in ima tudi veliko vitaminov. Ce ne bi bili malomarni, nam ne bi bilo treba jesti žarkega masla, ki za obolela jetra ali dojenčke ni primerno. V zmrzovalniku se maslo zelo dolgo drži. Šele pred uporabo v hladilnik z njim! Skuta je jed za športnike, za tiste, ki bi bili radi vitki, za starejše, nikakor pa ne more nadomestiti mleka, ker je s sirotko odpadlo precej kalcija. Zato ga naj nosečnice uživajo le še kot dodatek k mleku. Trdi ali fermentirani siri ohranijo vse sestavine mleka, kolikor ni zmanjšana količina vitaminov in encimov. Seveda je mleko lahko tudi osnovna sestavina posameznih jedil, kot so pudingi, kreme, sladoledi, mlečne juhe ipd. Dobra gospodinja pa zna z mlekom pričarati še veliko dobrih jedi. Ker pa je mleko tako zelo hitro kvarljivo, je važno, da bi prav vsi, od tistega, ki mleko proizvaja, pa tistega ki mleko predeluje (mlekarna), in ne nazadnje do gospodinje, ki mleko postreže, ravnali z mlekom vestno in higienično. Ta čudežna tekočina zasluži spoštovanje, saj narava boljše pijače, ki je hkrati tudi popolna hrana, nima dr. Ana Kraker-Starman Ze v mladosti je očitna poklicna usmerjenost Mnogi se kaj kmalu soočajo z delom, veliko pa je takih, ki nadaljujejo s šolanjem, da bi si pridobili kar največ izobrazbe. Slednji so v mladosti bolj privilegirani, saj jih delo ne začne prezgodaj izčrpavati ali ovirati v razvoju. Še vedno pa dozorevajo in se telesno — gibalno razvijajo tisti, ki se odločijo za delo in se zaposle v gospodarstvu. Le-ti še vedno doraščajo v ritmu delovnega napora, težav in tudi v objemu nevarnosti. Vadba in igra, tako značilni spremljevalki mladih, za mnoge postajata bolj tuji, marsikdo opusti v šoli pridobljene športno-gibalne, gimnastične ali celo prenekatere zdravstveno-higienske navade. Tisti, ki obiskujejo poklicne šole, ponovno oživljajo učinek šolske in športne vadbe. Mnogi pa za osebno gibalno krepitev in razvedrilo skrbe sami. Preberimo nekaj takih poučnih in posnemanja vrednih pa tudi manj vrednih primerov: Pri poklicu, ki ga opravljam, trpe noge, saj moram veliko delati stoje. Pleskarski poklic zahteva dovolj spretnosti, saj moraš opravljati delo na višini. V prostem času gojim namizni tenis, tekmujem v atletiki, za razumsko bistritev pa se ukvarjam s šahom. Priljubila se mi je jutranja in večerna vadba, v prostem času rada hodim v hribe. Moje sodelavke trgovke so prav tako ljubiteljice gora. Gibanje v naravi mi vrne moč, tako da sem bolj živahna in bolj gibljiva za prodajalno mizo. Športno razvedrilna dejavnost učencev v gospodarstvu V naši organizaciji skrbe za razvedrilo učencev in mladih delavcev. Prirejajo tekmovanja, na voljo je nekaj športnih pripomočkov. Športu je posebno naklonjen naš poslovodja. Ko sem se začel učiti obrti in omenil zasebnemu mojstru, da ob nedeljah tekmujem, mi je dal takoj vedeti, da bom pri njem lahko gojil ob nedeljah dovolj športa v obliki nadurnega dela. Seveda se športu nisem odrekel, z mojstrom pa sem našel nekak sporazum. Naši mojstri skrbe za rekreacijo tako, da nam ukažejo prenašati težke zaboje. Veliko moramo delati in nam pri tem ne privoščijo dovolj počitka. Večkrat slišiš znano izjavo. »To pa bo že vajenec naredil!« Pri delu se kar pošteno utrudiš. Mislim, da bo bolje, ko bom postal pomočnik. Iz teh primerov je razviden odnos učencev, njihovih mojstrov in poslovodij do športnega razvedrila, aktivnega počitka in do tekmovanja. Časi se spreminjajo. Danes celo zakonski predpisi določajo trajanje dela, obremenitev učencev in mlajših delavcev. Gre za to, da ne bi trpelo njihovo zdravje in da ne bi bili ovirani v rasti in razvoju. Predpisi so napisani na papirju, praksa pa večkrat govori drugače. A prav delavski mladini moramo zagotoviti dovolj počitka, ji varovati in stopnjevati delovno moč in jo dodatno uriti in trenirati v priljubljenih panogah. Jože Ažman mki Korenjaki ajl in ljudje nadaljevanka s Šolskih i in ljudje nadaljevank« škrat Rorenjake ASOVA KlfLJknka izbrali m eW:'a^%tD teden na t ILOGA m in Še marsikaj drur ti reportaža problem in S ŠOLSKIH KLOP« Do 16. decembra pošljite spise, v katerih opišite vaše želje v novem letu. Najboljši prispevek bo nagrajen! Uredili smo spomenik Za našo vasjo v tihem, mračnem gozdu stoji spomenik padlima kurirjema. Vsako leto hodimo k spomeniku, odstranimi listje, posujemo novo prst ter prinesemo sveče in križan teme. Tudi to leto smo se domenili, da bomo uredili spomenik. Na dan mrtvih smo že zgodaj zjutraj prišli k spomeniku. Sestra je pripravila kratek program ter prebrala pesem, ki jo je sama spesnila. Dogovorili smo se, da ne bomo zanemarili spomenika ter da bomo nosili nanj cvetje. Mnogi grobovi so bili ob dnevu mrtvih zapuščeni, mnogi pa preveč razkošni. Moramo se posvetiti tudi zapuščenim grobovom ter prižgati vsaj svečko in položiti šopek rož. Jolanda Kobilica, 5. b r. osn šole Josipa Plemlja, Bled Ptičica Tam v gozdu ptička žvrgoli, v svojem gnezdu male vali. Mlade je zvalila in jih peti naučila. Sliši se v poljanah petje, a že končano je poletje. Poiskale so si tople kraje, gole veje veter maje. A prišla bo spet pomlad in z njo ptiček mlad. Poiskal si bo ženico, skupaj bo zapel z družico. Milenka Grošelj, 4. b r. osn. šole Davorina Jenka, Cerklje KOLEDAR 2. decembra 1868 se je rodil slovenski skladatelj Oskar De v 1916 je umrl slovenski pisatelj Fran | Leveč 1918 je umrl francoski pesnik Edmond Rostand 3. decembra \ 1800 se je rodil slovenski pesnik dr. France Prešeren i 1860 se je rodil slovenski pisatelj Fran Detela 1867 se je rodil slovenski pisatelj Fran Milcinski 4. decembra 187S se je rodil nemški pesnik Rainer Mana Rilke 5. decembra 1870 je umrl francoski pisatelj Alek-ksander Dumas 8. decembra I i 1638 je umrl največji dubrovniski pes- ; nik Ivan Gundulić 1957 je umrl slovenski pisatelj Ferdo Kozak Priznanji za gorenjska dijaka Ljubljana — V sredo, 23. novembra, je bila v Ljubljani svečana podelitev knjižnih nagrad učencem in dijakom osnovnih in srednjih šol v Sloveniji, ki so se uvrstili med avtorje najboljših spisov O knjigi na natečaju ob mesecu I knjige 77. Nagradi sta dobila tudi dva Gorenjca, in sicer Marija Markeš, dijakinja 1. razreda gimnazije na Jesenicah, in Jože Bogataj, dijak 3. razredd gimnazije Borisa Ziherla v Škofji Loki. »Knjiga je kot reka, ki veselo Šumi j a preko skal, je kot reka, ki otožno joče, ko se vije preko prostranstev sveta in gleda hudobijo in prekletstvo človeka ...,« začenja | svoje razmišljanje Marija Markeš, medtem ko Jože Bogataj v nagrajenem prispevku niza zgodbe o Marti, ki ni znala pisati in so jo vsi zaničevali zaradi tega, a je na koncu s trdno voljo premagala okvir ječe, v katero jo je za- I prla nepismenost. Pogovor s Tonetom Svetino 19. novembra smo učenci sedmih in osmih razredov osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja v studiu RTV Ljubljana sodelovali pri snemanju oddaje Morda vas zanima. Pogovarjali smo se z borcem NOB, pisateljem in kiparjem Tonetom Svetino. Živi na Bledu. Mi ga dobro poznamo, saj nas je že večkrat obiskal. Tudi razstavljal je že v naši šoli. Pogovor je tekel sproščeno in zvedeli smo marsikaj, kar nas je zanimalo. Največ smo se pogovarjali o Ukani. Te dni bo Ukana izšla kot slikanica. Pisatelj jo je iz ljubezni do mladine priredil za nas. Lea Ferjan, 8. a r. osn. šole Josipa Plemlja, Bled »60 let oktobra« Včeraj, 21. novembra, je bil v učilnici za zgodovino spominski kviz »60 let oktobra«. Člani kluba OZN, ki so kviz pripravili, so bili razočarani, saj je bilo gledalcev le deset. Tekmovalci so dobro odgovarjali na vprašanja o oktobrski revoluciji in delavskem gibanju po svetu. Seveda je bilo vmes tudi smeha dovolj. Kviz je bil dobro pripravljen. Skoda je le, da je bilo tako malo zanimanja zanj. Sandi Dolenc, 8. c r. osn. šole Prešernove brigade, Železniki Povodni mož Ko sem bila še majhna, mi je mama večkrat brala Prešernove pesmi. Dejala je, da je to največji slovenski pesnik. Najbolj se spominjam Prešernove pesmi o povodnem možu. Ljubljanska dekleta so plesale s svojimi fanti ob Ljubljanici. Najlepša in najbolj prevzetna -je bila Urška. Hotela je plesati z najlepšim fantom. Vsakemu je odrekla ples. To prevzetnost je opazil povodni mož, ki je kraljeval v reki. Prosil jo je za ples in zaplesala sta. Plesala sta divji ples, da godci niso mogli več igrati. Oglasila se je nevihta s strašnim gromom. Povodni mož je med grmenjem z Urško odplesal v tolmun Ljubljanice. Tako je nesrečno končala svoje življenje lepa Urška. Dani Ahčin, 5. a r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur Učenci vseh osnovnih šol so pretekli teden pripravili proslave, na katerih so peli in recitirali pesmi naši republiki za rojstni dan. Poleg tega so bili prvo-šolčki svečsino sprejeti v pionirsko organizacijo. Tale posnetek je nastal prejšnji petek na proslavi dneva republike v osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju. — Foto: J. Zaplotnik Na osnovni šoli heroja Bračiča v Bistrici pri Tržiču je zelo aktiven foto krožek. Vodi ga Stane Perko, obiskuje pa ga več kot dvajset učencev. Razdeljeni so v dve starostni skupini. Starejši že snemajo na raznih prireditvah na šoli in sodelujejo s člani novinarskega krožka pri pripravljanju člankov o delu šole. Sodelovali so že na več razstavah, nekaj slik pa je bilo objavljenih tudi v časopisih. Člani mlajše skupine pa se učijo fotografiranja, rdzvijanja filmov in izdelave slik. V krožku je tudi pet deklet, sicer pa vlada med fanti večje zanimanje za fotografijo. (Ib) — Foto: F. Perdan Kako sem vzljubila knjigo Ko sem hodila še v malo šolo, sem se že zanimala za knjige. Vsak dan sem opazovala staro mamo, kako bere časopis ali kakšno knjigo. To sem si velikokrat tudi sama zaželela. Mama pa mi je vedno, kadar sem to omenila, rekla, da se bom že v šoli naučila pisati in brati, saj bom kmalu šla v prvi razred. Včasih sem bila tudi huda na mamo in na vse, ker me niso hoteli naučiti brati. Rekli so mi, če se bom zdaj naučila, potem mi bo v prvem razredu dolgčas. Vseeno nisem tega zanimanja prihranila za prvi razred. Rekla sem si: »Če me doma ne bodo naučili, me bo ,Lišpanc'.« Tako smo pravili sosedovi punci, ki se je zelo rada ličila. Vem, da jo je ime bolelo, čeprav razumem to šele zdaj. Tako sem odšla k sosedu z namenom, da me nauči brati. Že od daleč sem jo zagledala. Sedela je na klopci pred hišo in brala. Z nejevoljo me je vprašala: »Kaj je narobe? Te spet kaj tišči? Težave?« »Oh, no ...,« sem bila v zadregi. »Će bi me naučila brati in pisati, ti nikoli več ne bi rekla J_ašpanc\« »Ne vem,« je premišljevala. »Počakaj do jutri, bom premislila.« Ze sem hotela reči: »Ja.« Nazadnje sem si premislila in rekla: »Zdaj ali pa nikoli.« »No, pa naj bo,« je rekla trudno, kot bi se kakšno breme zvalilo nanjo. »Zate zdaj nisem več JLiŠpanc', da veš.« »Kaj pa?« sem jo vprašala. »Ja, Vlasta, ja, kar tako mi reci. Zdaj pa pojdi po list papirja in svinčnik! Takoj zdaj bova začeli!« Ko sem pozneje že znala brati in pisati, sem bila zelo ponosna sama nase. Z veseljem sem drugim pokazala, kako berem. Starši so mi kupili slikanice, vendar z njimi nisem bila zadovoljna, hotela sem knjige. Od takrat naprej nisem bila več huda na starše, čeprav me oni niso naučili brati. Medtem ko sem korakala iz razreda v razred, mi je bila edina zvesta prijateljica knjiga. V šolski knjižnici sem si izposojala vedno nove. Moje branje se je začelo s pravljicami. Pred otroškimi očmi se je odprl lep pravljičen svet. Domišljija je peljala v deželo vil, palčkov, kraljic in prinčev. Vedno je zmagala dobrota, hudobija pa je bila kaznovana. Kar poskočilo je v meni nekaj, saj sama nisem vedela, kaj, ko je bila hudobna čarovnica kaznovana, dobra Sneguljičica pa je vsa srečna sedela med palčki. Tako sem vzljubila s pravljicami tudi knjige, ki niso bile več pravljice. Se danes rada berem potopisne knjige, ki odkrivajo zame še neznani svet. Zaprem oči in kar naenkrat sem sredi afriške puščave in nad menoj žari tropsko nebo. Pa zopet druga knjiga, ki opisuje severni tečaj, kjer vladata pol leta noč in pol leta dan. Da ne govorim o milijonskih mestih po svetu, ki mi predstavljajo svet vrvenja in pehanja. Tedaj šele cenim lepoto naše brezjanske ravnine, sredi katere stoji moj rodni dom. Tu kraljuje skrivnostna tišina, v kateri se lahko poglabljam ob branju knjig. Dobra knjiga je res najboljša prijateljica. Človek odkriva ob njej pozitivne like človeških osebnosti. Take knjige vzgajajo človeka in plemenitijo duha in srce. Zato ne berem navadnih cenenih romančkov, o katerih vem le to, da so slabi. Branje knjig zbudi v meni včasih toliko nenavadnih doživetij, da je moja notranjost polna. Začela sem pisati pesmi in jih pišem še danes. Vanje izlijem vse, kar mi narekuje prepolnost duše. Kadar me prevzame lepota narave in pesem v daljavi donečih zvonov, izlijem na papir vsa čustva, ki se rodijo v meni ob tem doživetju. In kadar večerno sonce poljublja triglavske planine v slovo in se nagne dan k zatonu, se zagledam v to lepoto in strmim, strmim. Priznati moram, da so mi knjige odprle oči, da znam občudovati lepoto narave in prisluhniti njenim skrivnostim. Dobra knjiga je in bo ostala moja najljubša prijateljica. Ne samo v urah moje sončne mladosti; slutim, da bo ostala moja velika tolažba tudi v tistih dneh, ko bom morala piti iz grenke čaše življenja. Slavka Zor, 7. d r. osn. šole A. T. Linharta, Radovljica Dve od osmih račk sta popolnoma enaki. Katere številke imata dvojčka? 5 l w p uoaoSpo Piše Andrej Štremfelj Ob 12.15 sva na vrhu. Objameva se, nolze sreče pa skrivava za očali. Kar ne morem verjeti. Na vrhu osemtisočaka, in to pri dvajsetih letih! Na vrhu sva, jaz in Nejc, njegov drugi osemtisočak. Veter pa tuli in razsaja po grebenu. 7 nadaljevanje Toda ledenik nas kmalu zopet prisili, da se spopademo z labirintom, ki ga je ustvarila narava. Pot pod grozeče visečimi glavami serakov, ovešenimi z ptlerijami ledenih sveč, med globokimi razpokami, ki jun ni videti dna, preko mostov, ki nudijo nevarne, toda edine prehode preko razpok, je vse prej kot prijetna. Sonce že pripeka z vso svojo močjo, ko dosežemo zgornji plato. Tu v širokih ovinkih iščemo pot med ogromnimi razpokami. Razpoke ki so vidne, niso običajno nič nevarne. Najhujše so tiste, ki so pokrite s snegom in jih sploh ne vidiš. Ze od jutra naprej mi je slabo, po želodcu pa mi zavija kot za stavo. Trikrat sem že šel na stranišče, pa še nič ni bolje. Pri počitku se drugi bašejo z okusno budjolo, jaz pa le s težavo pogoltnem nekaj grižljajev. Nejc skuša ob 12 uri preko walki-talkija vzpostaviti dogovorjeno vezo z bazo. Nihče se ne oglasi. Premaknemo se še malo više po platoju navzgor, pod sam JZ greben. Opazujemo steber, ki smo si ga izbrali za vzpon. V enem samem, domala navpičnem skoku, se vzpenja prav do vrha. 2400 m stene. Za vzpon po njem bi potrebovali najmanj 3 km vrvi, mi pa jih imamo le 2 km. Pa še časa imamo bore malo. Zato se soglasno zedinimo za JZ greben. Vi rahli snežni strmini skopljemo polico za dva šotora tabora ena, na višini 5500 m, 400 m nad baznim taboriščem. Šotora na enki smo poimenovali »Peko« in »Hidromontaža«, po dveh delovnih organizacijah, ki sta podprli našo odpravo. Pozno popoldne je že. Sonce se z vso svojo močjo upira v Z pobočja kote, pod katerimi smo prišli na enko. Zaradi nevarnosti plazov in padajočega kamenja se odločimo za po vrate k po drugi strani ledenika pod V steno Gasherbruma VI. Pri prečenju ledenika Nejc pade v zahrbtno s snegom pokrito razpoko, kakih 10 m globoko. S tem skokom nas je kar lepo prestrašil. Z razbitimi očali in pretreseno glavo smo ga potegnili ven. Tako je bil zmeden in brez orientacije, da jo je ubral kar nazaj proti enki. Se sreča, da smo bili navezani, kajti razpoka je bila videti brez dna. Do večera smo se mučili po razbitem ledeniku navzdol in komaj pred nočjo prišli v bazo. / Zopet gremo na enko. Tokrat gresta z nami tudi Marinko in Karim. Karim je bil naš najboljši nosač do baze, saj je nosil povprečno trideset kg težak tovor. Na poti1 do enke pa je višina opravila svoje delo. Vsake toliko časa se je usedel na tla in bruhal. Vedno znova je kazal na glavo, kako hudo ga boli. Počasi smo le prišli do tabora. Devet novih tovorov se je ogromno poznalo. Tokrat ostanejo na enki Sodr, Čita in Filip, mi pa se hitro vrnemo v dolino. Po bridki izkušnji z ledenikom, smo,potem vedno hodili na enko tako zgodaj, da smo v.rlli do tabora še pred soncem, in kdor je šel še nazaj v bazo, je prišel tudi nazaj, ko je bila pot še v senci. Kajti, ko sonce posije v labirint serakov, ta oživi in postavi nešteto pasti. Naslednjega dne snio mi počivali v bazi, Tržičani pa so napenjali vrvi po strmih žlebovih in snežiščih proti taboru dve. Nahrbtnik je že prerastel svoje normalne dimenzije. Spremenil se je v veliko omaro, ki naj bi na mojih ramah prišla na enko in še naprej na dvojko. Na vrh pri-vežem še višinske škornje in derezo. Do tabora ena hodimo brez derez v normalnih čevljih. Na enki se preobujemo v višinske škornje. Visoki so do podkolena in izredno topli, kar je za velike višine nujno. Čez škornje Začetek težav na poti proti taboru IV (Planika, 7500 m) nataknemo protektorje. To so platnene vreče, ki varujejo škornje pred mokroto. Čez protektorje si privežemo še dereze. Tako opremljeni s težkimi nahrbtniki, v katerih imamo vse za tabor dve pa še precej fiksnih vrvi, odidemo po sledeh tovarišev navzgor, na hrib. Čita, Sodr in Filip sestopajo v bazo. Prednji zobje derez grizejo v strm led, jumar pa v enakomernih sunkih drsi po vrvi navzgor. Dva koraka, jumar se premakne, pa zopet dva koraka, jumar... To se ponavlja v neskončnost. Kaj pa je to jumar? Priprava, ki drsi po vrvi navzgor, če pa jo obremeniš navzdol, se z zobci zazre v vrv in se ne premakne. Jumar uporabljamo zato, da si pri hoji pomagaš z roko in pa zato, da si avtomatično varovan. Kratka vrvica povezuje jumar in plezalni pas, ter tako služi kot samovarovanje. Po strmih žlebovih in snežiščih pridemo do konca vrvi, ki so jih napeli prvi trije. Tu so nam pustili dva svitka vrvi za naprej in šop klinov. Od tu naprej pa bomo mi napenjali vrvi. Pri napenjanju vrvi pride do pravega plezanja. Prvi je varovan od spodnjega s plezalno vrvjo, za seboj pa vleče še fiksno vrv. Razlika med obema vrvema je ta, da je fiksna vrv tanjša in slabše kvalitete. Fiksne vrvi običajno ostanejo v steni. Ob koncu raztežaja, se pravi ene vrvne dolžine plezalne vrvi, prvi fiksira fiksno vrv, in sicer običajno v klin. Drugi gre že lahko z jumarjem po fiksni vrvi in jo po potrebi pritrdi še kje vmes. Včasih ni možnosti da bi lahko zabil klin. Takrat vrv fiksiraš na »ded men«. To je aluminijasta plošča, približno 20 x 30 cm. V njej so luknje, za katere pri vezeš vrv. Nato ploščo zakoplješ čim globlje v sneg. Ko to še malo zamrzne, zdrži velike obremenitve. Sonce je že močno načelo sneg, ko pričnemo napenjati vrvi. Nejc je prvi. V južen moker sneg se mu udira do razkoraka. Gara kot žival. Enkrat se prav nemarno udira, drugič spet je pod derezami trd voden led, v katerega zlezejo le milimetri prednjih zob na derezah. Drago ga pozorno varuje. Jaz razmotavam klobčič vrvi, da le-ta enakomerno teče. Cela večnost mine preden je stometrske vrvi konec. Počasi se približujemo grebenu. Sonce neusmiljeno pripeka. Vsakih nekaj korakov zari-jem glavo v sneg, da se malo ohladi. Ob 12. uri pridemo na greben. Nejc vzpostavi vezo z bazo in pove, da je vse v redu in da bomo šli po grebenu navzgor proti majhnemu platoju, kjer bomo postavili tabor. Takoj na začetku grebena je žendar — strm stolp v grbenu. Nejc ga mojstrsko prepleza, ostali pa gremo že po fiksirani vrvi za njim. Preveč smo utrujeni, da bi šli še naprej. Sto metrov pod platojem v sneg izkopljemo polico, kjer odložimo vsebino nahrbtnikov. Potem pričnemo sestopati na enko. Spuščanje ob fiksnih vrveh je monotono. V vponko, ki je na pasu, vpneš fiksno vrv, in se počasi spuščaš ob njej navzdol. Pri klinu se prepneš in zopet sledi spuščanje do naslednjega klina. Sneg je gnil, tako da se sem in tja globoko vdira. Nekaj časa se jeziš, potem pa apatično spremljaš padce, ki niso redki. Če padeš na zadnjo plat še malo posediš, drugače pa se bolj ali manj ihtavo pobereš in greš naprej. Noge so mehke in te vedno ne ubogajo več. Včasih se zapleteš in komaj ujameš ravnotežje ali pa padeš. Tako enkrat z derezo zapnem v protektor in ga lepo raztrgam. Bo vsaj v bazi kaj dela. Vse to padanje vstajanje in zapletanje je včasih zoprno, ko pa se vdaš v usodo, pa tega sploh ne opaziš več. ■ 3 Počitek v bajnem taborišču KINO Kranj CENTER 2. decembra špan. barv. glasb. PRODAJALKA VIJOLIC ob 16., 18. in 20. uri 3. decembra špan. barv. glasb. PRODAJALKA VIJOLIC ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. vestema VOJDOVINJA IN POTEPUH ob 22. uri 4. decembra japon. barv. risanka OBUTI MAČEK ob 10. uri, špan. barv. glasb. PRODAJALKA VIJOLIC ob 15., 17. in 19. uri, premiera jug. barv. ljub. LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE BUDIMIRJA TRAJ-KO VIČ A ob 21. uri 5. decembra amer. barv. vestern VOJVODINJA IN POTEPUH ob 16., 18. in 20. uri , 6. decembra amer. barv. vestern VOJVODINJA IN POTEPUH ob 16., 18. in 20. uri 7. decembra amer. barv. vestem VOJVODINJA IN POTEPUH ob 16., 18. in 20. uri 8. decembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 2. decembra amer. barv. krim. MESTO NEVARNOSTI ob 16., 18. in 20. uri 3. decembra amer. barv. krim. MESTO NEVARNOSTI ob 16. in 18. uri, amer. barv. krim. MARATONEC ob 20. uri 4. decembra amer. barv. vestem MOZ IZ DOLINE ob 14. uri, amer. barv. krim. MESTO NEVARNOSTI ob 16. in 18. uri, premiera amer. barv. MOJA SLADKA DAMA ob 120. uri i 5. decembra amer. barv. MOJA ; SLADKA DAMA ob 16., 18. in 20. uri 6. decembra amer. barv. MOJA SLADKA DAMA ob 16., 18. in 20. uri 7. decembra ital. barv. ljub. BORA BORA ob 16., 18. in 20. uri 8. decembra amer. barv. vestem MOŽ IZ DOLINE ob 16., 18. in 20. uri Tržič 3. decembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 16. uri, ob 18. uri GLAS JESENI, ob 20. uri jug. barv. voj. AKCIJA STADION 4. decembra japon. barv. risanka OBUTI MAČEK ob 15. uri, ital. barv. erot. GRESNICA (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 5. decembra ital. barv. erot. GRESNICA (ni primeren za otroke) ob 17. uri 6. decembra ital. barv. ljub. BORA BORA (ni primeren za otroke) ob 17. in 19. uri 7. decembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO ob 17. in 19. uri 8. decembra franc. barv. drama KRIK ŽIVLJENJA ob 17. in 19. uri Kamnik DOM 3. decembra amer. barv. vestem PEKLENSKI PREGON ob 16. uri, ital. barv. ljub. BORA BORA (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri 4. decembra ital. barv. komed. TUDI ANGELI HITRO VOZIJO • ob 15. in 17. uri, amer. barv. pust. AVTO CESTA NASILJA ob 19. uri, jug. barv. voj. AKCIJA STADION, ob 21. uri 5. decembra amer. barv. vestem MOŽ IZ DOLINE ob 18. in 20. uri 6. decembra amer. barv. vestem MOŽ IZ DOLINE ob 18. in 20. uri 7. decembra franc. barv. drama KRIK ŽIVLJENJA ob 18. in 20. uri 8. decembra ital. barv. erot. GRESNICA (ni primeren za otroke) ob 18. in 20. uri Radovljica 2. decembra amer. barv. PREROKBA ob 20. uri 3. decembra ital. barv. BOŽANSKA ŽENSKA ob 18. uri, franc. barv. krim. BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE ob 20. uri 4. decembra franc. barv. krim. BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE ob 16. uri, amer. barv. PREROKBA ob 18. uri, ital. barv. BOŽANSKA ŽENSKA ob 20. uri 5. decembra amer. barv. PREROKBA ob 20. uri 6. decembra franc. barv. krim. BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE ob 20. uri 7. decembra ital. barv. BOŽANSKA ŽENSKA ob 20. uri 8. decembra amer. barv. drama KABARET ob 20. uri Bled 2. decembra indij. barv. PRIJATELJSTVO ob 20. uri 3. decembra angl. barv. komed. IZPOVED ČISTILCA OKEN ob 18. in 20. uri 4. decembra ital. barv. pust. SAN-i DOKAN - MALEZIJSKI TIGER — 2. del ob 16. in 20. uri, angl. barv. komed. IZPOVED ČISTILCA OKEN ob 18. uri 5. decembra ital. barv. BOŽANSKA ŽENSKA ob 20. uri 6. decembra amer. barv. PREROKBA ob 20. uri 7. decembra franc. barv. krim. BELMONDO V POSLANSTVU PRAVICE ob 20. uri 8. decembra ital. barv. BOŽANSKA ŽENSKA ob 20. uri Jesenice RADIO 2. decembra amer. barv. krim. DIVJA PRAVICA ob 17. in 19. uri 3. decembra nem.-jug. barv. pust. VVINETOU IN APANAČI ob 17. in 19. uri 4. decembra nem.-jug. barv. pust. VVINETOU IN APANAČI ob 17. in 19. uri 5. decembra nem. barv. vestem BRATA PO KRVI ob 17. in 19. uri 6. decembra nem. barv. vestem BRATA PO KRVI ob 17. in 19. uri 7. decembra amer. barv. krim. DETEKTIV MAC Q ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 2. decembra amer. barv. voj. PEKLENSKI KOMANDOSI ob 18. in 20. uri 3. decembra nem. barv. vestem BRATA PO KRVI ob 18. in 20. uri 4. decembra nem. barv. vestem BRATA PO KRVI ob 18. in 20. uri 5. decembra nem.-jug. barv. pust. VVINETOU IN APANAČI ob 18. in 20. uri 6. decembra nem.-jug. barv. pust. VVINETOU IN APANAČI ob 18. in 20. uri 8. decembra amer. barv. krim. DIVJA PRAVICA ob 18. in 20. uri M Dovje — Mojstrana 3. decembra jug. barv. drama REŠITELJ ob 19. uri 4. decembra amer. barv. melodrama LJUBEZENSKA PESEM ob 19. uri Kranjska gora 3. decembra amer. barv. melodrama LJUBEZENSKA PESEM ob 20. uri 4. decembra amer. komed. CHAR-LIE CHAPLIN ob 16.45, Šved. barv. glasb. ČAROBNA PlSČAL ob 20. uri 7. decembra nem. barv. vestem BRATA PO KRVI ob 20. uri Skorja Loka SORA 3. decembra angl. barv. komed. LOVCI NA DOTO ob 18. in 20. uri 4. decembra angl. barv. komed. LOVCI NA DOTO ob 18. in 20. uri 5. decembra angl. barv. film BIČ ob 19. uri 6. decembra amer. barv. komed. ZADNJA PREDSTAVA ob 20. uri 7. decembra amer. barv. komed. ZADNJA PREDSTAVA ob 18. in 20. uri 8. decembra amer. barv. drama TAKSIST ob 20. uri Železniki OBZORJE 3. decembra amer. barv. drama KRINKA ob 20. uri 4. decembra amer. barv. spekt. KLEOPATRA ob 17. in 20. uri 7. decembra nem. barv. vestem VVINETOU - 2. del ob 20. uri PREŠERNOVO GLEDALIŠČE SOBOTA, 3. decembra, ob 19.30 za IZVEN - P. Kohout: VELIKA LJUBEZEN; gostuje gledališče iz Ptuja. UMRLI SO V TRŽIČU Govekar Janez, roj. 1946, Vin-ter Damir, roj. 1975 mki Korenjaki kraji in ljudje nadaljevank« s šolskih ;inski pojggfj . gornji in ljudje nadaljevanka Ina B^žbralV ASOVA »iJtenka izbrali eVa^Aca teden ne ILOGA blem ln »rsikoj druf •ski :"krat gorenjske zanimivosti rep6rt%ža problem in RADIJSKI SPORED SOBOTA 3. DECEMBER Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.00 »Odgovoren sem samo svoji partiji« 8.45 Iz nadih studiev 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Sedem dni na radiu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti: Pregled sredstev za odvračanje škodljivcev 12.40 Veseli domači napevi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Glasbena abeceda 14.25 S pesmijo in plesom po Jugoslaviji 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Gremo v kino 18.45 Zabaval vas bo Londonski festivalski orkester 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Sobotna glasbena panorama 21.30 Oddaja za naše izseljence 23.05 Popularnih dvajset 0.30 Zvoki iz naših krajev 1.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 2.03 Beli labod 3.03 Glasbena skrinja 4.03 S popevkami v novi dan Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako, kako pa mi 14.20 Z vami in za vas 16.00 Naš podlistek - B. Kreft: Povesti iz nekdanjih dni 16.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18.00 Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Franci Puhar 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Varšavska komorna opera v Ljubljani 20.35 Nove prevodne strani: Louis Gongora 21.20 Znani skladatelji — sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni koncert 23.15 Iz slovenske poezije NEDELJA 4. DECEMBER Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.07 Radijska igra za otroke: Kako je Jaromil našel srečo 8.50 Skladbe za mladino 9.05 Se pomnite, tovariši 10.05 Nedeljska panorama lahke glasbe 11.00 Pogovor s poslušalci 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 13.20 Nedeljska reportaža 13.45 Obisk pri orkestru RTV Ljubljana 14.05 Nedeljsko popoldne 17.50 Zabavna radijska igra — RATECE-ITAUJA 1 AUSTRIJA Podkoren — 06 novi obvoznici pred križiščem cest za smer proti Italiji in Avstriji je Cestno podjetje Kranj postavilo veliko in pregledno tablo, katera označuje smer vožnje v določen kraj in državo. Tabla - res lepo označena, toda tisti, ki je nanjo pisal imena krajev in držav, 'se je po vsej verjetnosti držal pregovora: »Piši kakor govoriš« in je namesto AVSTRIJA napisal kar po svoje AUSTRIJA, in to kar na dveh tablah. Ena je iz rateške, druga pa iz kranjskogorske smeri. A. K. 19 35 19 45 20 00 22 20 23 05 23 15 0 05 0 30 1 03 2 03 2 30 3 03 3 30 4 03 F. Durbridge: Skrivnost Jonathan Lahko noč, otroci Glasbene razglednice V nedeljo zvečer Skupni program J RT Literarni nokturno — G. Ungaretti: Pesmi Plesna glasba za vas Iz naše glasbene zakladnice Pop, ročk, beat Ce še ne spite S pevci jazza Zvoki godal Plošča za ploščo Glasba za godala Lahke note velikih orkestrov Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Coctail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studija 14 14.00 Pet minut humorja 14.05 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Naš radio 19.20 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Knjižni klub 23.00 C. Debussv s solističnimi sestavami 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 5. DECEMBER Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringa raja 9.20 Izberite pesmico 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Standardizacija panjskih sistemov in čebelarskih pripomočkov v slovenskem in jugoslovanskem prostoru 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.30 Priporočajo vam 14.05 Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Kulturna kronika 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Janeza Jeršinovca s planšarji 20.00 Kulturni globus 20.10 Predstavljamo opero Cid Julesa Masseneta 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno — T. Dunda: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program Ponedeljek na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov Ponedeljkov križemkraž Glasbena medigra Književnost jugoslovanskih narodov Z vami in za vas Novost na knjižni polici Jazz na II. programu Od ena do pet Godala v ritmu Glasbeni cocktail Lahka glasba slovenskih avtorjev Minute za kulturo Tretji program 19.05 V gosteh pri komornem zboru RTV Ljubljana 19.40 Pri skladatelju Marijanu Lipovšku 20.15 Ekonomska politika 20.35 Iz sveta baletnih vizij 21.00 Literarni večer: Igre in pesmi 21.40 Večeri pri slovenskih skladateljih 23.20 Za vas muzicirajo 23.55 Iz slovenske poezije 6. DECEMBER Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Kotline in doline v Sloveniii 8 00 13 00 13 33 13 55 14 00 14 20 16 00 16 05 16 40 17 40 18 00 18 40 18 55 9.30 Iz glasbenih šol: Žalec 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Promenadni koncert 12.10 Danes smo izbrali 12.30 Kmetijski nasveti: Čas in možnosti nabave semen za prihodnje leto 12.40 Po domače 13.30 Priporočajo vam 14.05 V korak z mladimi 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Radijska univerza: Narava in človek 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Obisk naših solistov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom A ti Soss 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra — Z. Kozinc: Ob petih zjutraj 21.15 Zvočne kaskade 22.20 Skupni program JRT - studio Sarajevo 23.05 Literarni nokturno — S. Janevski: Srečanje z z otroštvom 23.15 Popevke se vrstijo 0.05 Dixieland parada 0.30 Popevke za vse 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Majhni ansambli 3.30 Paleta akordov 4.03 Proti jutru Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00' Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Radijska šola za višjo stopnjo: Slovenski literarni programi iz tistega časa 14.33 Z vami in za vas 16.00 Pet minut humorja 16.05 Moderni odmevi 16.40 Diskomentalnost 17.40 Z ansamblom Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Henry Purcell: Dido in Enej, odlomki 20.00 Znanost in družba 20.15 Xavier Montsalvatge: Cinco canciones negras 20.35 Koncert za besede 21.00 Deseta muza 21.20 Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 7. DECEMBER Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Nenavadni pogovori: Kako se pogovarjamo doma 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti: Današnja izbira gnojil in potrebe slovenskega kmetijstva 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma — Danilo: Iz spominov 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Slavko Znidaršič 20.00 Koncert iz našega studia 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno — I. Bunin: Antonovčki 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Simfonični adagio 0.30 Za pozne plesalce 1.03 Zaprite oči in poslušajte 2.03 Note v ritmu 2.30 Minute z W. A. Mozartom 3.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 4.03 Lahke note velikih orkestrov Prvi program: V redni oddaji Spomini in pisma bomo tokrat prisluhnili odlomkoma iz Spominov, ki jih je leta 1930 napisal slovenski igralec Anton Danilo, s pravim imenom Anton Cerar. Utrinki iz njegovega petdeset- letnega igralskega udejstvovanja, ki ga je zajel v knjigi, povedo marsikatero zanimivost o delu in načinu dela v mladem slovenskem gledališču, poleg tega pa ohranja igralčev jezak patino tedanjega časa. Drugi program 8.00 13.00 13.33 14.00 14.25 16.00 16.10 16.40 17.40 17.45 18.00 18.40 18.55 Sreda na valu 202 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov S solisti in ansambli JRT Radijska šola za srednjo stopnjo: Kotline in doline v Sloveniji Z vami in za vas Tokovi neuvrščenosti Lahke note Iz slovenske produkcije zabavne glasbe Filmski zasuk Tipke iz godala Progresivna glasba Srečanja melodij Minute za kulturo Tretji program 19.05 Glasbena soareja 20.00 Kultura danes 20.15 Predklasična zborovska umetnost 20.35 Z našimi opernimi umetniki 21.40 Sodobni literarni portret: Ingeborg Bachmann 22.00 Komorna glasba 20. stoletja v Radencih 1977 23.10 Šopek starejše glasbe, predvsem na pihala 23.55 Iz slovenske poezije ČETRTEK 8. DECEMBER Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo: Slovenski literarni programi iz tistega časa 9.35 Ljudsko izročilo v zborovski glasbi 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti: Vzroki uhajanja čebule v cvet 12.40 Od vasi do vasi 13.30 Priporočajo vam 14.05 Kaj radi poslušajo 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Latinos 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.00 Literarni večer 21.40 Lepe melodije 22.20 Iz slovenske literature za za klavir štiriročno 23.05 Literarni nokturno — A. Vuletič: Ko bom velik kot mravlja 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Lahka kri 0.30 Pop, ročk, beat 1.03 Koncert po polnoči 2.03 Kaleidoskop zabavnih melodij 3.03 Jazz s plošč 3.30 Nepozabne popevke 4.30 Proti jutru Prvi program: Dva mlada srbska dramatika Oklopdžič in Vlajkovič sta napisala radijsko novelo — dnevnik ostarele, osamele ženske, ki je sledila možu v tujino in so jo zdaj bolno in onemoglo pripeljali nazaj v Beograd, v bolnišnico. Majda Poto-karjeva se je lotila interpretacije tega dnevnika z vso močjo svoje umetniške osebnosti in mu izvabila vse tiste črno humorne tone, ki jih vsebuje. Regratovo solato je prevedel in priredil za slovenski radio Peter Zobec. Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Aktualni problemi marksizma 14.20 Za mlade radovedneže 14.33 Z vami in za vas 16.00 Nenavadni pogovori: Kako se pogovarjamo doma 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Popevke h Italije 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Festival Ljubljana 1977 21.50 J. S. Bach: Preludij in fuga f-mol 22.00 Pesmi za glas in orkester 23.55 Iz slovenske poezije 9. DECEMBER Prvi program 4.30 Dobro jutro 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: Gozd pozimi 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti: Gozdna higiena 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica: Pajek 14.16 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in § pozdravljajo 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Moment musical 19.35 Lahko noč, otroci 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Stoppops20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo 0.05 Ples do enih 1.03 Dve simfonični pesnitvi 1.30 Nočni znanci 2.03 Mojstri jazza 2.30 Revija popevk 3.03 Glasbene miniature 3.30 Paleta akordov 4.03 Majhni ansambli Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob med i teranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo: Gozd pozimi 14.25 Z vami in za vas 16.00 Prometni leksikon 16.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 Stereojazz 18.40 Glasba za vsakogar 18.55 Minute za kulturo Drugi program: Ciklus oddaj Odmevi z gora prinaša tokrat prispevek literarnih razsežnosti, saj prihaja izpod peresa našega znanega mladinskega pisatelja A?h tona Ingoliča. Kot sam uvodoma pravi, je za mnoga svoja najlepša, najmočnejša in tudi najgloblja doživetja dolžan zahvalo prav našemu planinskemu velikanu. Zato ima tudi oddaja naslov Hvala ti, Triglav! Tretji program 19.05 Radijska igra - P. Bichsel: Vsebinski povzetek dolgčasa 19.48 Radi jim prisluhnete 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 Iz slovenske novejše literature za pihala in trobila 23.55 Iz slovenske poezije mki Korenjaki trajl in ljudje nadaljevank« s solskm .inski pojati ■aJa.roJi in ljudje nadaljevank« ta^ted«n_na t in« Iblem „n Je marsikaj. dj«f •cki .krat Gorenjske zanimivosti reportaža problem ir. ASOVA ■hnyiJ|nK metod vzgojno-izobraževalnega dela in dosežkov vzgojnoizobraževalne teorije in prakse — ima sposobnost povezovanja vseh strokovnih delovnih mest in delavcev pri razreševanju andragoških vprašanj in organizacije vzgojnoizobraževalnega dela — je moralno in politično neoporečen. Prošnje za sprejem s potrebno dokumentacijo je treba poslati v 15 dneh od dneva objave razpisa Komisiji za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve skupščine občine Radovljica. , DO Tehnični biro Jesenice Cesta maršala Tita 22/1, Jesenice Komisija za medsebojne odnose objavlja prosta delovna mesta: projektantov in konstruktorjev Pogoj: dipl. inž. strojništva, inž. strojništva strojni tehnik Za projektante je predpisano 2-mesec no poskusno delo, za koi terje pa 1-mesečno poskusno delo. Možnost nastopa dela takoj dogovoru. za konstruk-oz. po Pismene prošnje s kratkim življenjepisom h* podatki o strokovni izobrazbi naj pošljejo kandidati v 10 dneh po objavi. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Kranj — Društvo za rejo športnih golobov »Kurire iz Kranja je v počastitev praznika republike v dneh od 26. do 29. novembra pripravilo v prostorih kranjskega delavskega doma republiško razstavo golobov pismo-ioš ter meddruštveno razstavo okrasnih golobov, kanarčkov, papig, ptic pevk ter drugih eksotičnih ptic. Razstavljenih je bilo 20 golobov pismonoš, ki so dosegli najboljše rezultate na letošnjih republiških in zveznih tekmovanjih. Tu je bil namreč opravljen tudi izbor golobov, ki bodo sodelovali na državnem prvenstvu in na »špartakiadur januarja prihodnji mesec v Varšavi na Poljskem. Sicer pa vso pohvalo zasluži društvo »Kurir« iz Kranja. Poleg razstave, ki so jo pripravili, so se člani društva z golobi pismonoši udeležili vseh velikih letošnjih manifestacij ter preskusov naše obrambne pripravljenosti. Golobi so letos na dvanajstih tekmovanjih opravili prek 5200 tekmovalnih kilometrov, (jg) — Foto: F. Perdan PRAZNIK MLADINSKEGA ZBORA Naklo — V soboto, 26. novembra, je bilo v Naklem veliko slavje. Nekdanji mladinski pevski zbor je namreč slovesno proslavil 30-letnico ustanovitve. Zbor je bil utanovljen leta 1946 in je deloval štiri leta. Vodil ga je pevovodja Jože Kožuh. V Štirih letih so mladi pevci dosegli izredno velike uspehe. Zbor, ki je štel 28 članov, je dvakrat dosegel prvo mesto na republiških tekmovanjih mladinskih pevskih zborov. Imeli so tudi številne koncerte po različnih slovenskih krajih, več pesmi pa so posneli za ljubljanski radio. Pevci so se danes porazgubili daleč naokrog, živijo od Beograda do NUrnberga v ZR Nemčiji, kljub temu pa so se ob jubileju ponovno zbrali in s svojim doživetim nastopom počastili praznik republike in letošnje jubileje. M. Polič ar SLOVESNO V PREDDVORU Preddvor — Tudi prebivalci Preddvora in okoliških krajev so slovesno proslavili praznik republike. Na osnovni šoli Matije Valjavca je bila slovesna proslava že v petek, 25. novembra. Pripravili so jo učenci pod vodstvom mentorice Milene Rozman in drugih učiteljev ter profesorjev šole. V soboto, 26. decembra, pa so v izložbah samopostrežne trgovine Živila iz Kranja pripravili razstavo svojih likovnih del trije Člani likovne sekcije kulturno umetniškega društva Matija Valjavec. Ljubiteljem likovne umetnosti so se predstavili Ivan Savs, Franci Guček ter Franc Strmčnik-Suhec. GLASBENA KARAVANA NADALJUJE POT Šenčur — Pred približno štirinajstimi dnevi se je slovenska glasbena karavana »Glas jeseni 77« zaustavila v Železnikih in Kanalu ob Soči ter v Tolminu na Primorskem. Največ glasov sta si tokrat nabrala Helena Blagne z Jesenic ter Aci Šivic iz Škofje Loke. V skupnem seštevku po vseh šestih koncertih je v vodstvu Helena Blagne. V soboto, 26. novembra, pa se je glasbena karavana »preselila« v Trst v sosednjo Italijo. To je prva tovrstna prireditev med Slovenci na oni strani meje. V tekmovalnem delu namreč sodeluje tudi domačin Aldo Zerjal, ki poje pri treh tamkajšnjih pevskih zborih ter pri enem od ansamblov domače zabavne glasbe. Nastop karavane je omogočil Slovenski kulturni klub iz Trsta s katerim bo DPD Svoboda Šenčur v prihodnje zagotovo tesneje sodelovala. Tržačani so bili s prireditvijo izredno zadovoljni, zato je karavana že dobila povabilo za nastop tudi prihodnje leto. Po sedmih kon-cetih ima največ glasov 14-letna Helena Blagne s Koroške Bele pri Jesenicah, na drugem mestu pa je prav tako mlad pevec Aci Šivic iz Škofja Loke. Prireditev »Glas jeseni 77« nadaljuje pot. Drevi bo prireditev v mladinskem domu v Bohinju, jutri ob 18. uri v dvorani kina Tržič, v nedeljo, 4. decembra, pa bosta koncerta v Moravčah in Trbovljah. Nato pevce čaka še samo nastop pred strokovno komisijo v Kranju. SEJEM SMUČARSKE OPREME Škofja Loka — V nedeljo, 4. decembra, od 8. do 12. ure bo v prostorih osnovne šole Petra Kavčiča v Škofji Loki sejem rabljene in nove smučarske opreme. Pripravlja ga škofjeloški smučarski klub Alpetour, na njem pa bodo pri nakupu na voljo kupcem tudi strokovnjaki, ki bodo znali svetovati, kaj je najbolje kupiti. Navdušeni smučarji se bodo na sejmu tako lahko oskrbeli z vso potrebno smučarsko opremo. Prav tako pa smučarski klub Alpetour v teh dneh vabi v svoje vrste nove člane. Vpisovanje je vsak torek, sredo in četrtek med 18. in 19. uro v klubskih prostorih pri Pepelnaku na Spodnjem trgu v Škofji Loki. -jg Plakete tržiškim gasilckim veteranom — V počastitev dneva republike je občinska gasilska zveza Tržič podelila plakete gasilskega veterana Janku Štefe-tu, Ludviku Štalcu, Francu Dobretu, Karlu Smoletu in Ivanu Debeljaku. Na fotografiji: predsednik občinske gasilske zveze Milan Valjavec podeljuje plaketo Ludviku Stalcu. (jk) — Foto: J. Zaplotnik PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Od 1. novembra 1977 povezuje Ljubljano s Sarajevom, Splitom, Skopjem in Titogradom Poslovni potniki: hitreje in udobneje v Beograd z letali na liniji JU 721 vsak dan ob 7. uri in tudi pri vračanju iz Beograda na liniji JU 720 ob 19. uri odslej z letali boeing 727. Nekaj podatkov o letalu B 727 razpon kril 32,91 m višina 10,36 m hitrost 900 km/h m 0,82 M dolžina 46,69 m število potniških sedežev 1 55 največja višina leta 14.000 m največja količina goriva 30.986 I motorji pratt andvvitnej JT 8 D 3 X 6550 kg. Sik ^ zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kran) Posredujemo prodajo karamboliranih avtomobilov: 1. osebni avto renault IMW-4 — 4TLS leto izdelave 1977, s 5700 prevoženimi km. Začetna cena 20.000 din. 2. osebni avto zastava 101 leto izdelave 1974, s 40.000 prevoženimi km. Začetna cena 18.000 din. 3. osebni avto zastava 101 Lux leto izdelave 1976, s 30.000 prevoženimi km. Začetna cena 7000 din Ogled vozil je možen na dan prodaje v sredo, 7. decembra 1977, od 8. do 12. ure pri Zavarovalni skupnosti Triglav, Gorenjska območna skupnost Kranj — Oldhamska c. 2. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 7. decembra 1977, do 12. ure. Zavarovalna skupnost Triglav Kranj KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT KRANJ v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta delovna mesta: za TOZD Mlekarna Kranj 1. UPRAVLJAČA PARNEGA KOTLA Z MEHANIZIRANIM KURJENJEM — ponovna objava 2. SPREVODNIKA KAMIONA za TOZD Komercialni servis Kranj 3. SKLADIŠČNEGA DELAVCA v Skladišču kooperacije za TOZD Kmetijstvo Kranj 4. DELOVODJA V ŽIVINOREJI na Delovišču Cerklje za TOZD Agromehanika Kranj 5. POMOČNIKA SKLADIŠČNIKA PROIZVODNJE IN SERVISA za TOZD Tovarna olja »Oljarica« Britof 6. TREH DELAVCEV ZA PRIUClTEV V PROIZVODNJI za TOZD Kooperacija Radovljica 7. ŽIVINOREJCA MOLZACA na Delovišču Poliče 8. PETNAJSTIH OBREZOVALCEV SADNEGA DREVJA na Delovišču Poljče za določen čas sezone od 15. 12. 1977 do 15. 5. 1978, s polnim ali krajšim delovnim časom, delo se opravlja ob primernem vremenu. za DS Skupnih služb v Kranju 9. BILANCISTA POSLOVNEGA USPEHA, za določen čas, za nadomeščanje delavke na porodniškem in rednem dopustu. Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: / pod 1.: VK ali KV delavec kovinske ali elektro stroke, strokovni izpit za upravljača parnih kotlov z mehaniziranim kurjenjem, preizkus znanja iz varstva pri delu, najmanj 6-mesečne delovne izkušnje na enakem delu, natančnost pri delu, zdravstvena sposobnost za delo v živilski stroki, dvoizmensko delo; pod 2.: KV prodajalec ali delavec s popolno osnovno šolo, smisel za komuniciranje z ljudmi, natančnost,' zanesljivost in discipliniranost pri delu, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 3.: priučen delavec z dokončano osnovno šolo, discipliniranost in vztrajnost pri delu, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 4.: kmetijski tehnik z 2-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, smisel za organiziranje in samostojno vodenje del v živinorejski proizvodnji, za red in čistočo ter delo z ljudmi; por' 5.: KV kovinski ali kmetijski delavec s tečajem za skladiščnike z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu, vozniškim dovoljenjem in smislom za red; pod 6.: nepriučen delavec z dokončano osnovno šolo in odsluženim kadrovskim rokom, zdravstvena sposobnost za delo z živili; pod 7.: KV živinorejec ali priučeni molzač z najmanj s b-mesečnimi ali I>letnimi delovnimi izkušnjami na enakem delu, vestnost, natančnost in čistost pri delu, veselje in pravilen odnos do živine, zdravstvena sposobnost za delo z živili, družinsko stanovanje zagotovljeno; pod 8.: nepriučen delavec z veseljem do dela v sadjarstvu, delo je primerno tudi za upokojence; pod 9.: ekonomist ali ekonomski tehnik z najmanj 2- oziroma 3-let-nimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu. Na vseh delovnih mestih razen pod točko 8. je uvedeno poskusno delo. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Pismene prošnje z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KŽK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh od objave. Hotel ECREinfl Kranj Prireja 31. 12. 1977 ob 20. uri silvestrovanje v prostorih hotela. Za zabavo bo poskrbel priznani ansambel, za prijetno in praznično počutje pa kolektiv hotela. Informacije in rezervacije dobite v recepciji hotela ali po telefonu št. 23-650. Rezervacije in informacije pri JAT Ljubljana, Miklošičeva 34, tel. (061) 314-340, 314-341 ali pri vaši potovalni agenciji. 25 let Kemične tovarne Podnart Največji proizvajalec preparatov in kemikalij za površinsko zaščito v Jugoslaviji — Skrb za vse bolj kompletno ponudbo domačemu tržišču — Tesnejše poslovne povezave v slovenski kemični industriji — Izdelan je idejni predlog bodoče kompleksne izgradnje tovarne — 2800 kvadratnih metrov novih skladišč in laboratorijev — Priznanje za njihove delovne uspehe Na krajšem razgovoru, ki smo ga pred dnevi imeli v Kemični tovarni Podnart z direk- torjem Romanom Kolarjem, namestnico direktorja dipl. ing. Bredo Volfand, predsednikom delavskega sveta tovarne dipl. ing. Magdo Silar, sekretarjem OO ZK ing. Francem Polajnarjem in predsednikom osnovne organizacije sindikata tov. Jo-žetom Rotarjem, smo izvedeli veliko zanimivega in morda za naše bralce marsikaj čisto novega. Malokdaj smo kaj več zapisali o tej majhni tovarni v Podnartu, ki pa je danes izrednega pomena za našo industrijo. 2e podatek, da s svojo proizvodnjo pokrivajo 80 odstotkov vseh potreb jugoslovanske kovinskopredelovalne, strojne, avtomobilske, elektro in elektronske industije ter metalurgije, pove dovolj. Svoje zametke je Kemična tovarna Podnart dobila v zapuščenih in opustošenih prostorih predvojne majhne tovarne kozmetičnih preparatov Cimean, ko se je pričela tu leta 1948 skromna proizvodnja čistih in laboratorijskih kemikalij za potrebe tedanje slovenske industrije. Kemični laboratorij je bil naziv takrat te pravno nesamostojne organizacijske enote pri Generalni direkciji kemične industrije LR Slovenije v Ljubljani. In če bi upoštevali ta prvi začetek, bi morali prihodnje leto praznovati že 30-letnico. Toda za leto ustanovitve Kemične tovarn«*- Podnart se vendarle šteje leto 1952, ko je bilo z odločbo Vlade LR Slovenije odločeno, da se zaradi povečanega obsega poslovanja, in sicer ne samo na področju proizvodnje čistih in laboratorijskih kemikalij, temveč tudi na novem področju proizvodnje sredstev za galvanotehniko. Kemični laboratorij organizacijsko osamosvoji. Tako je bila novo ustanovljena Kemična tovarna Podnart kot državno gospodarsko podjetje vpisano v register pri Ministrstvu za finance LR Slovenije 12. januarja 1952. Ob ustanovitvi je bilo v podjetju zaposlenih vsega 22 delavcev, ki so ob skromnih osnovnih sredstvih v vrednosti 26.000 din dosegli okrog 90.000 din celotnega prihodka. Podjetje je raslo, hitelo z razvojem in v letu 1962 šteje že 96 delavcev in ima že 7 milijonov celotnega prihodka, lani pa beleži 145 zaposlenih in 74 milijonov celotnega prihodka! Kemična industija v občini ni imela tradicije, zato so bili prvi delavci vzgojeni ob delu doma in s pošiljanjem na prakso in v tečaje v druga podjetja. Kasnejše generacije kvalificiranih izdelovalcev anorganskih kislin in soli pa so izšle iz oddelka za razne stroke pri Vajenski šoli na Jesenicah in nato v Radovljici. S štipendiranjem dijakov in študentov na ustreznih srednjih, višjih in visokih šolah — trenutno jih štipendirajo 5 — je podjetje zagotovilo sorazmerno visok kvalifikacijski sestav zaposlenih, ki je zaradi tehnološke zahtevnosti proizvodnje nujna. Danes ima v podjetju 12 odstotkov delavcev doseženo višjo oziroma visoko stopnjo strokovne usposobljenosti. Kemična tovarna Podnart danes oskrbuje jugoslovansko tržišče z najsodobnejšimi preparati in kemikalijami za povr- Za njimi je 25 let dela in ustvarjanja v Kemični tovarni Podnart. •insko zaščito, ki so povsem enakovredni tovrstnim inozemskim proizvodom. Kar okrog 600 firm imajo v svojem seznamu domačih kupcev, med drugimi tudi Crveno zastavo, Iskro, Fadip Bečej, Energoin-vest, Unis Sarajevo, EI Niš, Rudi Čajevec, Gorenje, TAM Maribor, Livarno Maribor, Cimos, RIS Zagreb, Slobodo Ča-čak, Prvi partizan Titove Užice in druge. Doma na Gorenjskem imajo največja odjemalca Verigo Lesce in Plamen Kropa, s katerima imajo pogovore o skupnem vlaganju v objekt galvanizacije za elektro površinsko obdelavo, ki ga mislijo graditi v Podnartu pod okriljem Slovenskih železarn. Ima pa Kemična tovarna Podnart tudi lastno servisno službo, ki nudi vsem njihovim odjemalcem kvalitetno brezplačno strokovno pomoč s področja površinske zaščite oziroma stalni strokovni nadzor pri uporabi teh kemikalij in preparatov v neposredni pro*'zvodnji. Ogromno je bilo narejenega v teh 25 letih. Investicije v osnovna sredstva so bila skoraj v celoti lastna sredstva, njih vrednost pa znaša danes 34,800.000 din. Za naslednje petletno obdobje imajo izdelan idejni predlog bodoče kompleksne izgradnje, modernizacije in rekonstrukcije tovarne v skupni vrednosti okrog 50,000.000 din. S to investicijo bodo dosegli ne samo rentabilnejšo in produktivnejšo proizvodnjo, temveč tudi boljše in varnejše delovne pogoje. V tem programu je tudi nova sodobna čistilna naprava za čiščenje kemično onesnaženih odpadnih voda s predračunsko vrednostjo 2,500.000 din — gradnja te se je že začela — ter skladišča gotovih izdelkov in surovin in laboratorijev v skupni izmeri okrog 2800 kvadratnih metrov, kar bo stalo nadaljnje 3 do 3,5 milijona din. Tudi pri tej investiciji bodo vložili kar 50 odstotkov lastnih sredstev. Velike naloge so si zadali in delavci se dobro zavedajo, da bodo uspeli le, če se bodo vsi zavedali svojih nalog. Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2/1 telefon 23-485 Pravočasno si priskrbite kmetijsko mehanizacijo iz programa TOMO VIN KOVIC Lastna hitra servisna služba je zagotovilo za nemoteno delovanje. Manj veščim kupcem zagotavljamo instruktažo tudi na domu. Traktor 30 KM ima veliko novih priključkov. Traktor 30 KM je v proizvodnji novembra in decembra, januarja in februarja naslednje leto traktorjev s 30 KM ne bodo delali. Januarja in februarja bodo delali traktorje z 18 in 21 KM. Traktor TV 730 pri delu s cisterno za gnojevko Kredit s 30-odstotno udeležbo — Dobava takoj. Letošnje leto končujejo s poprečno 8,000.000 din mesečnega prometa pri minimalno povečanem številu zaposlenih (150), kar pomeni, da bodo dosegli okrog 95,000.000 din celotnega prihodka. Samo v primerjavi z lanskim letom pomeni to 25-odstotno povečanje; za ilustracijo pa naj povemo, da je bilo planiranih komaj 7 odstotkov povečanja celotnega prihodka. Nenehno rast letnega prometa je pogojevala postopna obogatitev proizvodnega programa, ki obsega danes poleg laboratorijskih in čistih kemikalij tudi širok izbor kemikalij za površinsko zaščito kovin in plastike ter pomožnih naprav in pribora za galvanotehniko. Poleg tega je podjetje registrirano tudi za opravljanje zunanjetrgovinskih poslov; in sicer za izvoz in uvoz zase ter za zastopanje tujih firm. Na tej osnovi poslovno tehnično sodeluje oziroma zastopa na jugoslovanskem trgu ameriško podjetje OXY Metal Industries Corporation — California, ki je eno vodečih svetovnih firm na področju proizvodnje preparatov in naprav za galvanotehniko. Ker tržišče zahteva vedno bolj celovito ponudbo proizvodov s področja površinske zaščite, si v tovarni prizadevajo, da se v bodoče še tesneje poslovno povežejo s proizvajalci naprav in na ta način čim bolj utrdijo svoje mesto na jugoslovanskem trgu, ki so si ga pridobili. Zaradi zagotovitve pesrpektive nadaljnjega razvoja in s tem tudi večje ekonomske in socialne varnosti, Iščejo svoje mesto tudi v tokovih razvoja slovenske kemične industrije na osnovi ustreznega gospodarskega povezovanja oziroma združevanja dela in sredstev z ostalimi organizacijami združenega dela kemične industrije. In vse kaže, da bodo že prihodnje leto postali član ene večjih sestavljenih organizacij združenega dela slovenske kemične industrije. Poleg skrbi za nenehno razširitev materialne osnove dela in poslovanja je bila v tovarni stalno prisotna tudi skrb za osebni in družbeni standard delavca. In to ne samo z dobrimi osebnimi dohodki, s katerimi v radovljiški občini že dolgo vodijo, temveč tudi z vlaganjem v sredstva družbenega standarda, kot je okrepčevalnica za pripravo toplega obroka in počitniška stanovanja v Umagu in Poreču s 30 ležišči ter z nakupom oziroma kreditiranjem nakupa stanovanj in izgradnje stanovanjskih hiš. V obdobju do leta 1980 imajo tako s sodelovanjem poslovnih bank zagotovljenih nadaljnjih 6,000.000 din, skupaj s krajevno skupnostjo Podnart pa se zavzemajo za izdelavo zazidalnega načrta za območje Podnar-ta, ki predvideva tudi izgradnjo novega stanovanjskega naselja v Zalošah. Sploh je sodelovanje delavcev tovarne in krajevne skupnosti živahno in vsestransko; pa naj gre za obdaritev otrok ob Novem letu, za proslave ob raznih praznikih, polaganje asfalta ali reševanja drugih problemov krajanov. V samem podjetju pa družbenopolitične organizacije skrbe, da je povezava med poslovodnimi strukturami in družbeno političnimi organizacijami stalna. Vsa notranja zakonodaja je obravnavana najprej na sindikatu in od tu prihajajo prve pripombe, seveda je pa osnovna organizacija ZK glavni pobudnik in usmerjevalec. Kolektiv ima 6 delovnih skupin in od velikosti delovne skupine zavisi tudi Število delegatov delegiranih iz delovnih skupin v delavski svet podjetja. Tako je zagotovljena kontinuiteta od baze navzgor. Na podoben način je organizirana tudi sindikalna organizacija, ki poleg reševanja rednih nalog sindikata skrbi tudi za živahno družabno življenje v kolektivu. Da je res tako, zelo nazorno kaže pravkar postavljena razstava fotografij razvoja in dela tovarne v teh 25 letih. Priznati je treba, da ta majhen tovarniški kolektiv v Podnartu, ki pa po svojih dosežkih in uspehih nikakor ni majhen, zasluži vse priznanje. V 25 letih je iz majhne obrtniške delavnice nastala močna in pomembna tovarna, ki bo jutri še za enkrat povečala svoje zmotljivosti. Seveda njihovo delo ni ostalo brez priznanj. Kemična tovarna Podnart p. o. je dobila že več priznanj. Skupščina občine Radovljica pa ji ob 25-letnici daje javno priznanje za dosežene uspehe. Potrošniki! Mercator Mercator Ljubljana TOZD Preskrba Tržič je za vas pripravila v času od 20. novembra do 31. decembra 1977 ugoden praznični nakup 17 vrst prehrambenega blaga v vseh prehrambenih prodajalnah Mer-catorja. Obiščite prodajalne Mercatorja, prepričajte se o kvaliteti, ceni in izbiri blaga prazničnega nakupa. Izkoristite ugodnosti, ki vam jih ponuja Mercator v svojih dobro založenih prehrambenih prodajalnah. Za praznike in novoletno razpoloženje pa vam na vašo željo in izbiro pripravimo in aranžiramo razna darila, ki jih potrebujete za obdaritev vaših najbližjih. Za obisk in nakup pri Mercatorju se priporočamo! Merkur Kranj TOZD Prodaja na drobno Poslovalnica »Kurivo« Naklo Cenjene potrošnike vljudno obveščamo, da smo zaradi odstranitve stavbe na Jahačevem prelazu odprli nov delovni prostor za sprejemanje naročil za premog na Gregorčičevi 8, Kranj (v nekdanjih prostorih tovarne gume Sava Kranj) Naročila sprejemamo dvakrat tedensko ob ponedeljkih in sredah od 14. do 17. ure. Za cenjena naročila še priporoča Merkur Kranj, Poslovalnica »Kurivo« Naklo. !i /mm /V/ rf* vina žgane pijače slaščice konzerve 2IVIL.A zavarovalna skupnost triglav GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj PE Jesenice razpisuje javno licitacijo, ki bo v petek, 9. decembra 1977, ob 12. uri v poslovnih prostorih na Jesenicah, Titova 16. Prodajalo se bo karambolirano osebno vozilo zastava 101 s 5000 prevoženimi km, leto izdelave maj 1977. Vozilo si je možno ogledati na dan licitacije od 10. do 12. ure pred garažo pri bloku na Cesti revolucije št. 6 na Jesenicah. Izklicna cena vozila je 33.000 din. Ponudbe v zaprtih ovojnicah oddajte do 9. decembra 1977 do 12. ure. SGP GRADBINEC n. sol. o. Kranj Nazorjeva 1 razpisuje na podlagi sklepov pristojnih razpisnih komisij prosta delovna mesta poslovodnih organov in sicer: I. VODJE TOZD STANOVANJSKE IN VISOKE GRADNJE JESENICE Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne ali organizacijske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima višjo izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima srednjo izobrazbo gradbene ali ekonomske smeri in 8 let delovnih izkušenj na vodstvenih ali vodilnih delovnih mestih — da ima moralno politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazilo o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj TOZD Stanovanjske in visoke gradnje Jesenice, Titova 16, z oznako »za razpisno komisijo«. II. VODJE TOZD INDUSTRIJSKE IN NIZKE GRADNJE JAVORNIK Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj TOZD Industrijske in nizke gradnje Javornik, Kurirska pot 2 b, z oznako »za razpisno komisijo«. III. VODJE TOZD BETONSKO 2ELEZOKRIVSKI OBRAT JESENICE Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo, gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralno politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijavo z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj TOZD BETONSKO ŽELEZOKRIVSKI OBRAT JESENICE, Spodnji Plavž 4, z oznako »za razpisno komisijo«. IV. VODJE TOZD STANOVANJSKE IN VISOKE GRADNJE KRANJ Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj TOZD STANOVANJSKE IN VISOKE GRADNJE KRANJ, Dražgoška 9, z oznako »za razpisno komisijo«. V. VODJE TOZD INDUSTRIJSKE IN NIZKE GRADNJE KRANJ Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samouprav- ' nih odnosov. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj TOZD INDUSTRIJSKE IN NIZKE GRADNJE KRANJ, Dražgoška 9, z oznako »za razpisno komisijo«. VI. VODJE TOZD GRADBENA OPERATIVA TRŽIČ Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo, gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralno politične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijavi z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj TOZD GRADBENA OPERATIVA TRZlČ, Bistrica 139, z oznako »za razpisno komisijo«. VII. VODJE TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj TOZD GRADBENA OPERATIVA KAMNIK, Bakovnik 5 a, z oznako »za razpisno komisijo«. VIII. VODJE TOZD GRADBENA OPERATIVA LJUBLJANA Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj TOZD GRADBENA OPERATIVA LJUBLJANA, Gorazdova 17, z oznako »za razpisno komisijo«. IX. VODJE TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo, gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Prijavč sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: SGP »Gradbinec« Kranj TOZD STROJNO KOVINSKI OBRATI KOKRICA, Kranj, Cesta na Rupo, z oznako »za razpisno komisijo«. X. VODJE TOZD LESNI OBRATI KOKRICA Poleg splošnih zakonskih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima srednjo ali višjo strokovno izobrazbo, gradbene, ekonomske, upravne, pravne, organizacijske ali kadrovske smeri, — da ima 5 let delovnih izkušenj na vodilnih ali vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu, — da ima moralnopolitične in etične kvalitete ter aktiven odnos do razvijanja samoupravnih odnosov. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave razpisa. Kandidat mora prijavi priložiti dokazila o strokovni izobrazbi ter opis dosedanjega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: ' SGP »Gradbinec« Kranj TOZD LESNI OBRATI KOKRICA, Kranj, Cesta na Rupo, z oznako »za razpisno komisijo«. nova in izpopolnjena izbira VSEH VRST IGRAČ od aanes naprej v veleblagovnici globus i^anj in blagovnici TINA Kranj MALI OGLASI prodam JAGNJETA moškega spola za pleme in meso dobite pri Soklič, Cešnjica, Podnart 8323 Prodam čistokrvne mladiče VOLČJAKE in skoraj nove MC SMUČI 210 cm. Vrba 18, Žirovnica 8375 Prodam domače RDEČE VINO. Čander, Dežmanova 16, Kokrica (proti žagi). 8378 Ugodno prodam rabljene KUHINJSKE ELEMENTE s pomivalno mizo, napo Baukneht, 8-litrski BOJLER, kombiniran plinski ŠTEDILNIK in novo dvodelno in tro-delno OKNO. Zglasite se na naslov Brešar Filip, Ulica Janeza Puhar-ja 10, stanovanje 12, Kranj 8446 Prodam STRESNO OPEKO -1000 kosov — rabljeno. Ažman Franc, Studenčice 16, Radovljica 8447 Prodam dva PLETILNA STROJA, dobro ohranjena. Naslov v oglasnem oddelku 8448 Prodam PEČ kuppersbusch v dobrem stanju. Cena 2000 din. Balantič Janez, Moste 112, Komenda 8449 Zaradi selitve ugodno prodam DNEVNO SOBO. Horjak, Podlub-nik 152, Škofja Loka 8450 Prodam globok italijanski OTROŠKI VOZIČEK, modri žamet. Ogled vsak dan. Blažič, Suška 40, Škofja Loka 8451 Prodam dva PRAŠIČA za zakol po 140 kg težka. Zg. Brnik 27, Cerklje 8452 Prodam večjega TELETA za v skrinjo. Ribno 27 8453 Ugodno prodam HLADILNO SKRINJO LTH 380-litrsko in trajno žarečo PEČ na premog ali drva kuppersbusch. Interesenti si lahko ogledajo predmeta v sobotah ali v nedeljah pri Rezek Zini, Kamna gorica št. 43 8454 Prodam termoakumulacijsko, 2 KW PEČ in PREPROGE za R 4. Peklenik, Mlaka 43, Kranj 8455 Prodam PRAŠIČA, 200 kg težkega. Bašelj 16, Preddvor 8456 Prodam ročno vodno ČRPALKO, OTAVO 1000 kg, strešno OPEKO - Izdaj* ČP Glas, Kranj, UUca Mote Pljadeja L Stavek: OP Gorenjski tisk Kranj, tlak: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 1. — Naslov uredništva in uprava Usta: Kranj, Mote Pljadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51600-801-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-841. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko t dinarje. — Opro Sceno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. cementno, folc, KOSILNICO ALPI-NO. Vodice 37, telefon 061-843-031 8457 Prodam KRAVO, ki bo v kratkem tretjič telila. Sp. Bela 4, Preddvor 8458 Prodam PRAŠIČA za zakol, 180 kg težkega. Prebačevo 15 8459 Prodam trajnožarečo PEČ kombinirano za kopalnico, 12 kosov tuljav za dimnik. Šenčur, Mlakarjeva 23 8460 AEG vibracijski vrtalni, 500 W STROJ — 4 hitrosti in orodje za rezanje navojev, prodam. F. Vran-kar, Suha 34, Kranj 8461 Prodam dobro ohranjeno, 3KW termoakumulacijsko PEČ. Rogelj Ciril, Begunjska 8, Kranj 8462 Prodam nove železne SANI — posmaike. Poljska 6 Zg. Gorje 8463 Prodam PRAŠIČA nad 120 kg težkega. Žirovnica 57 8464 Prodam črno-bel TELEVIZOR s stabilizatorjem za 1000 din, zelo dobro ohranjen. Fortuna, Ovsiše 9, Podnart 8465 Prodam PRAŠIČA za zakol. Pšata 2 8466 Prodam KROMPIR po 2 din za ozimnico. Adergas 27, Cerklje 8467 Prodam ZELJE v glavah. Kuralt Franc, Žabnica 45, tel. 44-513 8468 Prodam 250 kom LETEV dimenzije 3 x 5 x 400 cm. Naslov v oglasnem oddelku 8498 kupim Kuhinjske ELEMENTE, pult, jedilni kot in trajno žarečo PEČ kupim. Angela Peternel, Srednja vas 3, Begunje na Gorenjskem 8421 vozila Prodam ZASTAVO 750 lux, letnik 1971 po delih in tovarniško novo karoserijo 750, letnik 1977. Potočnik, Racovnik 20, Železniki 8416 Generalno popravljen MOTOR za fiat 750 prodam in osebni avto FIAT 750 po delih. Zvan, Boh. Bistrica, Mencingerjeva 6 8469 Prodam ZASTAVO 750 luxe, letnik 1975, prevoženih 21.000 km. Naslov v oglasnem oddelku 8470 Karamboliran NSU 1200 C, letnik 1971, prodam. Vodice 76 a 8471 Kupim izpraven MOTOR za VW 1200. Ponudbe na naslov: Brelih, Pristava 12, Tržič 8472 Prodam dva OBROČA za fičota komplet z zimskimi gumami in dva nova varnostna pasova. Velesovo 35, Cerklje 8473 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. Vidic Ana, Lesce, Tovarniška 2 8474 Ugodno prodam VW 1300, letnik 1966. Poizvedbe in ogled v popoldanskem času. Zupan, Staneta Žagarja 39, Radovljica 8475 Prodam za VW 1200, letnik 1967, prednjo premo, prednjo in zadnjo havbo, prednji in zadnji blatnik in še nekaj drugih delov, vse v dobrem stanju. Primožič Ciril, Kamna gorica 80, tel. 75-358 dopoldne 8476 Za 8000 din prodam KATRCO, vozno, brezhibno, registrirano. Bo-rojevič, Ravne 12, Tržič 8477 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1967, registriran do oktobra 1978. Rozman, Zgornje Bitnje 16, Zabnica Prodam ŠKODO 1000 MB, letnik 68, tel. 23-520 Prodam FIAT 1100 R, vozen, registriran, za 6000 din. Vodopiv-čeva 10, Kranj 8479 Prodam FIAT 850, letnik 1970. Trojarjeva 51, Kranj, Stražišče 8480 ZASTAVO 750, letnik 1971, ugodno prodam. Zbogar, Linhartov trg 31, Radovljica 8481 JAWO 350, športna oprema, 2 kom HOREX REGINA 350 kompletna, razstavljena, poceni prodam. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 8482 Prodam ŠKODO po delih in dobro ohranjene GUME z obroči. Cena 700 din kom in dve zimski gumi 300 din kom. Zupan Jože, Podbrezje 59 8483 stanovanja Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Novem mestu za Kranj ali kjerkoli na Gorenjskem. Ponudbe pod »Nagrada« 7792 Zamenjam dvosobno STANOVANJE s telefonom in garažo v Kranjski gori za dvo ali trisobno v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 8484 Opremljeno SOBO v Škofji Loki ali okolici išče mlad fant. Telefon 064-61-465, interna 19. Ponudbe pod »Dogovor« 8485 Mlad samski moški išče STANOVANJE v Kranju. Pismene ponudbe pod »Soliden in reden plačnik« 8486 Lepo dvosobno STANOVANJE z vrtom in pritiklinami v Kranju, prodam. Ponudbe pod »Gotovina« 8487 Mlada zakonca brez otrok — Slovenca iščeta enosobno STANOVANJE opremljeno ali neopremljeno' v Kranju ali bližnji okolici. Plačava za 6 mesecev vnaprej, ostalo po dogovoru. Pusar Milan, Medetova 1* Kranj 8488 Ugodno oddam SOBO na Bledu za 5 let. Telefon 77-314 8489 posesti ZAZIDLJIVO PARCELO ali hišo do I. plošče kupim do 15 km od Kranja. Ponudbe pod »Urejena dokumentacija« 8425 V Kranju vzamem v najem PROSTORE primerne za obrt. Ponudbe oddati pod šifro »Dobro plačam« 8490 zaposlitve Iščem delo do srede januarja, dopoldne ali popoldne, izučen strojne smeri, kar pa ni pogoj za delo. Na razpolago avto karavan. Ponudbe pod »Kranjčan« 8491 Začel bi igrati starogradske pesmi in podobno. Igram povprečno violino, kitaro. Iščem dva sodelavca. Naslov v oglasnem oddelku 8492 obvestila PRILOŽNOST! V dveh urah dobite FOTOGRAFIJE za izkaznico, potni list, vozniško, vse skupaj za 50,00 din. Razvijanje barvnih filmov in izdelava fotografij v treh dneh. FOTO ŽIVULOVIČ, C. 1. avgusta 5, Kranj, tel. 22-091 7318 ROLETE in ŽALUZIJE naročite ŠPILERJU. Gradnikova 9, Radovljica, tel. 75-610 ali pišite pridem na dom 8002 OLJNE GORILNIKE nastavljam, čistim ter vzdržujem naprave centralnega ogrevanja. Stanislav Fabjančič, Zbilje 10 B, Medvode PLESNI TEČAJI V DOMU JLA Kranj. Nadaljevalna tečaja se pri- čneta v torek, 13. 12., ob 17.30 in v nedeljo, 18. 12., ob 10. uri. Program latinskoameriški in modni plesi 8493 prireditve Vsako soboto ob 19.30 PLES V KOMENDI. Vsako nedeljo ob 18. uri v SKARUČNI. Vabijo TURISTI 8494 Vsako nedeljo ob 17. uri PLES v DOMŽALAH. Igra MODRINA. 8495 Ansambel »MANUAL« obvešča, da prične z mladinskimi PLESI v Retečah vsako nedeljo ob 17. uri. Vabljeni OO ZSMS KOKRICA prireja vsako nedeljo ob 16.30 PLES. Igra skupina SELEKCIJA. OO ZSMS GORICE prireja vsako soboto ob 20. uri PLES. Igra supina SELEKCIJA. • 850C čestitke Sinu in bratu KLEMENČIČ MILANU iz Kranja, Zupančičeva 20, iskreno čestitajo k uspešno opravljeni diplomi na medicinski fakulteti mama Zora, sestra Boža, brat Bojan 8496 Zanimamo se za nakup lipove hlodovine, suhe — premera okrog 40 cm, najmanj 35 cm. Ponudbe pošljite na Tovarno klobukov Šešir Škofja Loka. izgubljeno ZLAT UHAN sem izgubila 20. no-vembra na avtobusu Bled —Ljubljana. Najditelja prosim, da ga vrne proti dobri nagradi. Gregorič, Celovška 26, Ljubljana 8497 i•#*»* ♦ «* *><>* « »•♦ •«>» <>i « « * ^ i, ■' m . * . m » ««»«,v. i * # * « "Ml .|»,,M,,( ,,,,, l y ***** «m w « ; : <*«<***«*»»* »■* « • « » , » 2 « » » m « % , Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Kranj z n.sol.o. GRADITELJI! Skladišče gradbenega materiala HRAST JE, tel. 26-371 Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo (okna, vrata) »Inles« — parket — lamelni — betonsko železo — hidrirano apno — strešnik »Novoteks« — betonske mešalce 100 litrov Izkoristite ugoden nakup! Navidezna obrt za manjši davek Senat okrožnega sodišča v Kranju je po dvotedenski sodni obravnavi prejšnji teden v soboto izrekel sodbo v zadevi Petra Avblja, njegove žene Desanke in njegove matere Karoline tvbelj. Vse tri je sodišče spoznalo za krive: Petra Avblja je za kaznivo dejanje davčne utaje obsodilo na 4 leta zapora, njegovo ženo Desanko zaradi enakega kaznivega dejanja na 1 leto in 10 mesecev zapora pogojno za dobo štirih let, Karolino Avbelj pa zaradi pomoči pri tem kaznivem dejanju na 1 leto zapora pogojno za dobo dveh let. Razen tega je sodišče izreklo še denarne kazni in sicer Petru Avblju 70.000 din, Desanki Avbelj 30.000 din, Karolini Avbelj pa 10.000 din. Odvzeta pa bo tudi premoženjska korist pridobljena s tem kaznivim dejanjem in sicer v višini 979.144,65 din. Obrtna delavnica Petra Avblja na Bledu izdeluje že vrsto let zelo iskana in kvalitetna stikala. Zaradi velikega popraševanja se je obrtna dejavnost močno razširila in, da bi več proizvedli, je leta 1968 vzela obrt na svoje ime še žena Desanka. Ob tako veliki proizvodnji so naraščali tudi dohodki, s tem pa tudi drugi stroški, kot so davki in druge dajatve. Zato je Peter Avbelj že leta 1964 nagovoril svojo mater Karolino Avbelj iz Stegen, da je pri domžalski občinski skupščini zaprosila za obrtno dovoljenje. Obrtna delavnica v Stegnah je formalno res obstajala in to do leta 1974, vendar pa orodja v njej (in tudi sama usposobljenost Karoline Avbelj) niso bila takšna, da bi lahko v svojih davčnih napovedih prikazala tolikšno proizvodnjo-; davčne napovedi tudi ni sestavljala sama, pač pa sta jih Peter in Desanka Avbelj, ki sta razen tega zanjo vodila vse posle. V davčni napovedi za leto 1970 na primer stoji, da je Karolina Avbelj izdelala kar 46.400 stikal petnajstih različnih tipov, kar naj bi pomenilo 175 stikal na dan. Tudi izdelava zobčenikov za električni vrtalni stroj, ki so se našli v njeni davčni napovedi, ni bila sprejemljiva, saj z orodjem, ki je bilo v tej delavnici, tega ni bilo mogoče izdelati. Sodišče se je na podlagi takšnih podatkov in pa po izpovedih prič prepričalo, da je bila obrtna delavnica v Stegnah le navidezna in je le služila kot sredstvo, da sta Peter Avbelj in Desanka Avbelj preko te obrti, s tem da sta v davčne napovedi te obrti vpisovala del prometa in stroškov iz svoje obrtne dejavnosti, na ta način prikrivala svoj čisti dohodek; s tem pa so bile seveda manjše tudi davčne obveznosti Avbljeve obrti. Tako prikrivanje davčnih obveznosti je trajalo kar nekaj let, tako da se je na ta Gostinsko in trgovsko podjetje CENTRAL — KRANJ sporoča žalostno vest, da je tragično preminil naš sodelavec Janez Brekan zaposlen v PE RESTAVRACIJE Park Od njega se bomo poslovili v petek, 2. 12. 1977, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Delovna skupnost in družbenopolitične organizacije. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in svaka Valentina Uršiča upokojenca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, Laborčanom, sosedom, njegovim bivšim sodelavcem, kolektivu VVZ Golnik in vsem znancem, ki ste se od njega poslovili in mu darovali cvetje. Zahvaljujemo se za ganljive besede govornikom: ZB Stražišče, pevskega zbora ter g. župniku, upokojenskemu pevskemu zboru, godbi iz Kranja in vsem, ki ste ga spremili v njegov zadnji dom. Posebna zahvala dr. Hriberniku za pomoč in tolažilne besede. Žalujoči: žena Angela, hčerka Edita z družino, sestra Pepca, brata Avgust in Mihael ter ostalo sorodstvo. Kranj, 2. decembra 1977 t: ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega ljubljenega moža, očeta, brata, dedka, pradedka in strica Alojza Knifica po domače Lojzetovega ata s Prebačevega 37 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam ob tej težki uri stali ob strani, nam izrazili sožalje ter ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo dolgujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovane vence in cvetje, duhovnikom iz Šenčurje, Hrastij in Dobovca za opravljeni obred in tolažilne besede, vsem govornikom in vsem pevcem za odpete žalostinke, OOS GP Gorenjski tisk, gasilcem, upokojencem in organizaciji SZDL. Posebna zahvala teti Pavli. t Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena, sin Joža, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Prebačevo, 1. decembra 1977 U i %m ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, tašče, sestre in tete Slave Koželj roj. Bohinc se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in za spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo sodelavcem Iskre TOZD ATC — TPD in Iskra skupne službe ter sodelavkam Veletrgovskega podjetja Kokra Kranj, poslovalnica Globus za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, spremstvo na njeni zadnji poti ter za materialno pomoč. Še posebna zahvala velja dr. Žgajnarju za lajšanje bolečin v zadnjih dneh njenega življenja. Zahvaljujemo se tudi teti Mari, teti Ivani, usmiljeni sesti za pomoč v najtežjih trenutkih, g. župniku za pogrebni obred ter obema praporonošama. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: otroci z družinami. Milje, Visoko, 24. novembra 1977 način utajenega davka nabralo za skoraj 980.000 din: tak način pa je bil možen tudi zaradi preohlapne kontrole davčnih služb, res pa je tudi, da ni bilo izdelanih normativov za to obrtno proizvodnjo. Le-te je izračunal šele sodni izvedenec tehnične stroke, ki je med sodno obravnavo svoje izračune korigiral zaradi upoštevanja uporabe materiala in večjega odstotka izmeta. Na podlagi njegovega izračuna je sodni izvedenec davčne stroke nato izračunal tudi višino utajenega davka. Sodišče je, ko je odločalo o kazni, upoštevalo tudi odmaknjenost kaznivega dejanja in pa pomanjkljivo davčno kontrolo, upoštevalo pa je tudi, da je Peter Avbelj veliko vložil v svojo obrt, ko je razvijal svoje zelo iskane izdelke. Pri Desanki Avbelj pa je sodišče upoštevalo, da je delala po napotilih svojega moža, ko je vnašala krive podatke v davčne napovedi Karoline Avbelj, ki je imela pri vsej zadevi še najmanj pomembno vlogo: dopustila je, da je njen sin uporabljal njeno obrt več let za pridobivanje sredstev z utajo davka. Sodba še ni pravomočna. L. M. Otrok utonil V četrtek, 24. novembra 1977, je med 11.30 in 12. uro utonil v Tržiški Bistrici dveletni Drago Vintar, iz Bistrice pri Tržiču. Drago se je še z dvema drugima otrokoma igral na dvorišču pred blokom na Bistrici. Oh 11.30 jih je tam videla otrokova mati. Potem pa so šli z dvorišča k reki Bistri in so se igrali na obrežju. Med igro je Vintarju spodrsnilo in padel v vodo. Otroka, ki sta bila z njim sta takoj obvestila njegove starše in oče Dragutin ga je našel 400 metrov niže v strugi. Poskušal mu je pomagati z umetnim dihanjem, vendar je bilo prepozno. Smreka ju je pokopala V ponedeljek, 28. novembra, so Jože Zaplotnik, roj. 1948, iz Ore-hovelj, Stanislav Kern, roj. 1938, iz Hotemaž, Miroslav Bohinc, roj. 1953, iz Prebačevega in Alojz Knific, roj. 1911, iz Prebačevega sekali smreke v gozdu nad Šenčurjem. Kern in Bohinc sta podirala smreke, Zaplotnik in Knific pa sta klestila veje. Ko je Kern podiral še osmo smreko in jo na spodnji strani spodžagal, da je določil smer padanja in jo začel žagati na drugi strani, je drevo spremenilo smer padanja in je padlo na Knifica in Zaplotnika ter ju hudo ranilo. Knific je med prevozom v bolnišnico umrl. Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. Uradne ure za stranke vsako sredo od 8. do 12. ure in od 15. do 17. ure. NESREČE VOZIL PREHITRO Kranj - V ponedeljek, 28. novembra, nekaj čez 18. uro se je na križišču Oldhamske, Ceste Staneta Žagarja in Partizanske ceste pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Pri tem je bila ena oseba huje ranjena. Renato Verbič, roj. 1942, iz Kranja je peljal po Oldhamski cesti proti Prim8kovem. Ko je pripeljal v bližino prehoda za pešce, ki je tik pred križiščem Oldhamske, Ceste Staneta Žagarja in Partizanske ceste, je prečkala cesto Rozalija Kern, roj. 1922, iz Orehovelj. Verbič je Kernovo prepozno opazil in jo kljub zaviranju zadel in jo zbil po cesti. Hudo ranjeno pešakinjo so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. OTROK PRED AVTO Kranj - Brane Kerin, roj. 1949, iz Logatca, je v ponedeljek, 28. novembra, peljal po Savski cesti proti Cirčam. Ko je pripeljal do hiše Smledniška 1, mu je izza stoječega avtomobila pritekel pred avto enajstletni Marjan Markovič iz Tenetiš. Kljub zaviranju je Kerin otroka zadel in ga zbil po cesti. Huje ranjenega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. TRČIL V DREVO Jesenice — Minevski Milisav, roj. 1956, z Jesenic je v ponedeljek, 28. novembra, ob 6. uri peljal po magistralni cesti iz Most proti Jesenicam. Zaradi neprimerne hitrosti glede na stanje ceste ga je v Potokih začelo zanašati. Med zaviranjem ga je zasukalo za 180 stopinj in je z desno bočno stranjo trčil v drevo ob cesti. Voznik se je pri tem laže ranil, gmotna škoda znaša 40.000 dinarjev. METALO GA JE PO CESTI Jesenice — V torek, 29. novembra, malo pred 14. uro se je med Hrušico in Jesenicami pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. V nesreči so bili trije laže ranjeni, gmotna škoda pa znaša 83.000 dinarjev. Tomaž Juvan, rojen 1956, iz Kranja je peljal od Hrušice proti Jesenicam. V desnem nepreglednem ovinku ga je zaneslo na levo stran ceste in je pri tem trčil v nasproti vozeči avto Antona Makovca, roj. 1931, iz Novega polja pri Ljubljani. Čeprav je Makovec zaviral in se umaknil na skrajni desni rob ceste, ga je Juvan zadel in ga porinil v avto, ki je stal za njim in ga je vozil Franc Frelih. V nezgodi so se trije laže ranili. V avtomobilih so bili varnostni pasovi, vendar ni bil nihče pripet. NI IZPELJAL OVINKA Kranj — Ivan Brekan, roj. 1954, iz Kranja je v ponedeljek, 28. novembra, peljal od Trboj proti Kranju. Ko je peljal skozi Hrastje je v blagem ovinku peljal naravnost čez rob ceste in trčil v drevo. Vzrok za takšno vožnjo še ni pojasnjen. V nesreči se je voznik hudo ranil, avto pa je razbit, saj znaša gmotna škoda 30.000 dinarjev. OBSTAL NA BOKU Kranjska gora — V torek, 29. novembra, malo po 20. uri se je v Kranjski gori pripetila prometna nezgoda zaradi spolzke ceste. Miha Šimenc, roj. 1948, iz Kranjske gore je peljal od Jesenic proti Podkorenu. Ker je bila cesta spolzka, ga je v Savskem naselju v Kranjski gori začelo zanašati. Po osmih metrih bočnega drsenja je podrl leseno ograjo pred hišo št. 5 in nato zadel parkiran avtomobil, last Alojza Beneta z Jesenic. Po trčenju se je z vozilom še enkrat bočno zavrtel in obstal na boku v snegu pod cesto. Vozniku ni bilo hudega, Čeprav ni bil pripet. Gmotna škoda znaša 52.000 dinarjev. L. Bogataj Čeprav se še ni začela koledarska zima, sneg, poledica in spolzke ceste že ovirajo promet. V sredo, 30. novembra, je na Mlaki pri Kranju »vrglo« celo tovornjak kranjske komunale. — Foto: F. Perdan Pred novo tekmovalno smučarsko sezono Tekmovalci in trenerji obetajo razveseljive novice Kako tekmovalci in trenerji ocenjujejo letno in) prvi del zimske vadbe in kakšna je pripravljenost alpskih smučarjev, skakalcev, tekačev in kombi-natorcev za letošnjo sezono Kombinacija: začetek načrtnejšega dela Pokljuka —. Klasična kombinacija je tekmovalna Športna panoga, ki združuje smučarske skoke in teke. Pred leti smo imeli Slovenci dva tekmovalca mednarodne veljave: Franca Ambrozija z Bleda in Janeza Gorjanca iz Kranja, ki sta dosegla tudi dobre mednarodne rezultate. Njuno kvalitetno zorenje je bilo samorastniško, nenačrtno in neorganizirano. Prvi začetki organiziranega in strokovno vodenega dela z mladimi kombinatorci segajo v leto 1975. Učitelj telesne vzgoje in bivSi kombinatorec Franc Ambrožič je v okviru SŠD osnovne sole Bled, kjer poučuje telesno vzgojo, zbral mlade in jih navdušil za kombinacijo. Leto kasneje so mu slediti v Križah. Letos spomladi je bila sestavljena reprezentančna skupina pod vodstvom Franca Ambrožiča. Pri komisiji za teke se je formirala podkomisija za klasično kombinacijo, s čemer so postavljeni temelji za organizirano dejavnost tudi na zvezni in republiški ravni. Letos poteka delo po programu. Reprezentance so opravili 4 testiranja telesne zmogljivosti, bili na skupnih pripravah na plastiki v Krizah in v Kranju in se marljivo pripravljali v svojih klubih. Iurjana Srečo Kotar in Pibernik sta izkoristila boljše možnosti za trening skokov na plastiki v matičnem klubu, zato nista bila redna gosta na pripravah reprezentance, ki je trenirala ob četrtkih in petkih popoldne ter ob sobotah in nedeljah dopoldne. Ob koncu treningov so imeli tudi pregledne tekme (tri), na katerih je dvakrat zmagal Jošt Bojan iz Križev in enkrat Pibernik iz Kamnika. Razen Kotarja in Pibernika so Božič, Gros in Jošt (Križe), Beznik, Vidic, Zupan in Kokalj (Bled) redno obiskovali testiranja in treninge. V klubih so se začeli pripravljati že 15. aprila, 16. novembra pa so odšli prvič na sneg na Pokljuko, kjer~ trenirajo trikrat na dan. Vsak dan pretečejo 30—40 km in opravijo 12 — 15 skokov na 35-metrski skakalnici. Posebno pozornost posvečajo pravilni tehnični izvedbi skoka in tehniki teka. »Reprezentančna skupina je izredno mlada (Kotar 22, Pibernik, Vidic, Zupan 17, Groa, Jošt, Božič 16, Kokalj in Beznik 16 let) in zato tudi zelo perspektivna. Ker Je dob« .zorenja' pri kombinaciji selo dolga (8 do 10 let), ne amemo kmalu pričakovati preveč. Kombinatorci dosegajo najboljše rezultate po 26. letu,« meni Franc Ambrožič. »Kombinacijo le vedno zanemarjajo tako na občinskih kot republiiki ravni. Ob nadaljevanju tako zastavljenega dela vsekakor zaslužimo več kot le drobtine. Pri pionirjih je se slabše. Kadrovske in materialne motnosti so slabe. Čeprav kombinacija ni množičen šport, na republiškem prvenstvu le ne bi smela nastopati le dva tekmovalca. Dotok 'mladih je majhen zaradi celovitosti panoge. Trening zahteva celega človeka. Takih pa je zelo malo, če pa ao, jih je težko najti in pravilno usmeriti. Danea panoge preveč gledamo in ocenjujemo po številu tekmovalcev. V vrhunskem športu je to zgrešeno. Čimprej je treba ugotoviti, kdo ima možnosti za vrhunske dosežke, pa še izmed teh se jih mnogo izgubi. Verjetno ni treba posebej poudarjati, da je klasična kombinacija izključno tekmovalni in v končni fazi vrhunski šport.« Kljub temu razmere kažejo, da se tudi pri kombinaciji uveljavlja načrtnejše in boljše delo! I. Konc Za alpinci že prve tekme Ljubljana — Pred začetkom zimske sezone 1977/78 se je za krajši čas oglasil doma zvezni trener jugoslovanske moške reprezentance Mariborčan Tone Vogrinc. »Letošnji načrt moškega dela reprezentance amo uresničili skoraj do potankosti. Vendar nam je pri zadnjem treningu v Val Senaleau zagodlo vreme. Bilo je tako ,sala-mensko' mrzlo in neugodno, da je Tone Koželj dobil ozebline na obeh nogah. Upam, da ni nič hujšega. Če bi tudi ta trening uapešno sklenili, potem lahko rečem, da amo načrt priprav izkoristili 100-odatotno. Fantom manjka le še nekaj voženj med alalomakimi in veleslalomski-mi koli. Prepričan sem, da so dobro pripravljeni in da bodo na tekmah dali vae od aebe. Od vaeh ai na svetovnem in evropskem ter mednarodnih FIS dirkah nadejam dobrih uvrstitev in izboljšav FIS točk.« Tekmovalna sezona pa se je že pričela. Tako so naši reprezentantje preteklo soboto nastopili v Les Diablerentu v Švici na prvi slalomski tekmi za evropski alpski pokal. Tu sta bi|a 26. in 27. novembra dva slaloma. Na pot so odšli Križaj, Strel, Kuralt, A. Koželj in Zibler. Že včeraj in danes sta Križaj in Strel nastopila med svetovno alpsko smučarsko elito, ki je začela svojo sezono. V Craus Montani in San Sicariju sta v teh dveh mestih slalom in veleslalom za »svetovno serijo« (World series), ostali naši pa so odšli na trening v Tigues (Francija). Tam pa se jim bosta pridružila tudi Križaj in Strel. Vsi bodo nato nastopili za evropski pokal. Nato bo peterica naših alpskih smučarjev odpotovala v Francijo v Val d' Isere, kjer bodo 10 in 11. decembra nastopili na »Kriteriju prvega snega« (svetovni pokal). V Madoni di Campiglio pa jih nato čaka 13. in 14. decembra nastop v slalomu in veleslalomu. Tudi dekleta niso počivale. Otvoritev sezone bosta Klanjškova in in Kokličeva v Val d' Iseru imeli v smuku, Tometova, Zavadlova in Dor-nikova pa bodo vozile v veleslalomu. Kako so naši fantje in dekleta pripravljeni, bomo lahko kmalu ugotovili. D. Humer Tekači: mladi lahko presenetijo Kranjska gora — Pred začetkom smučarske sezone se naši najboljši tekači na smučeh lahko z marsičem pohvalijo. Dobili bo novega trenerja Mihajla Prjahina iz Sovjetske zveze, profesorja visoke telesnokulturne šole iz Moskve in nekdanjega preskusenega tekmovalca v kombinaciji Zato številne pohvale na račun njegovega izjemno strokovnega dela pri nas niso naključne. Prav tako je Smučarska zveza novemu zveznemu trenerju Prjahunu določila pomočnike za posamezne selekcije, ki so obenem tudi prizadevni klubski trenerji in zato še boljši poznavalci reprezentantov. Prjahinovi najožji sodelavci so Vinko Grašič, Lojze Kerštajn, Gašper Kordež in Viktor Brzovšek. K temu pa kaže dodati še izjemno pomoč tovarne Elan iz Begunj, ki je vsakemu reprezentantu že dala dva para testnih smuči, pa tudi med tekmovalno sezono pomoč ne bo izostala. Zal naši najboljši tekači na smučeh še nimajo dolgo pričakovanega ratraca za teptanje tekaških prog. Naloge sedaj prevzemajo trenerji, kar zmanjšuje njihov čas za strokovno delo s tekmovalci. Prav tako pa v nekaterih delovnih organizacijah in šolah še ni rešen položaj reprezentantov in trenerjev... Okostje naših članskih in mladinskih reprezentanc je izbrano. To so Maks Jelene, Tone Djuričič, Franc Tajnikar in Vinko Pokiukar ter biatlonec Marjan Burger med člani, Milena Kordež med članicami, Ivan Čarman in Bojan Cvajnar med mlajšimi člani, Dare Mrak, Dušan Djuričič, Dušan Pod logar, Bogdan Bratina, Franc Eržen in Marko Urh med mladinci ter Metka Munih in Eli Jelovčan med mladinkami. Tako širokega reprezentančnega izbora in tako dobro načrtovanega treninga kot letos že dolgo ni bilo. Začel se je maja v Mednem in nadaljeval junija in julija v Mednem in v Poreču. Sledili sta Kranjska gora in Pokljuka, nato pa avstrijski Dachstein, kjer ao vadih člani, članice, mladinci in mladinke. Pretekli teden so bile v Kranjski gori zaključene nove skupne priprave, ta teden pa je prevladovala vadba po klubih. Sledila bo tekma na Pokljuki, nato pa potovanje v švicarski Davos, kjer bosta pomembni tekaški preiskušnji. Za pot so predvideni člani, vendar Prjahin in pomočniki menijo, da bi šlo lahko tudi mladinci, od katerih strokovnjaki veliko pričakujejo, saj so poprečno stari 17 ali kvečjemu 18 let. Mladi bodo brez dvoma presenečali že to sezono, višek pa lahko pričakujemo na bližnjem evropskem prvenstvu. Ce bo šlo tako naprej, menjava sedanje p reis -preiskušene članske tekaške generacije z mljašo ne bo boleča, kar se je pretekla leta pri nas pogosto dogajalo! J. Košnjek Skakalci: ponovitev lanskih rezultatov Kranj — Ugodne snežne razmere na Pokljuki in v Planici so bile letos dobrodošle za smučarske skakalce. Skakalci so že sredi novembra opravili prve skoke na snegu na Pokljuki, kjer so 35 in 55-metrsko skakalnico usposobili Triglavani in Križani ter sekcija kombinatorcev. Zadnje dni novembra pa so se prek 60-metrake skakalnice v Planici pognali tudi člani državne reprezentance. »Upamo, da bodo do tradicionalne novoletne skakalne turneje doma ugodne razmere, kar bi omogočilo čim več vadbe v domačem okolju,« je povedal inž. Janez Gorišek, predaednik komisije za akoke Smučarske zveze Slovenije in Jugoslavije. »S pripravami na novo aezono, ko bo svetovno prvenstvo v klaaičnih diecipli-■ nah v Lahtiju, amo zaradi menjav trenerjev začeli z dvomesečno zamudo. Sele v začetku avgusta so se člani zbrali prvič na skupnem treningu pod vodstvom vršilca dolžnosti zveznega trenerja Andreja To-mina. Zgubljene dneve amo deloma nadoknadili a pospešenimi pripravami septembra in oktobra. Konec oktobra so bili člani že prvič na anegu. V prvi polovici novembra pa ao vadili v Italiji skoraj 3000 metrov visoko. 21. novembra ao se vrnili domov, ker snežne razmere niao bile ugodne. Sedal vadijo v Planici, kjer bodo na 90-metrski skakalnici tudi tu pregledne tekme. Pripravili bomo tudi republiško prvenatvo članov, ki ga letos še ni bilo.« Na osnovi preglednih tekem bodo člani strokovnega sveta okrog 20. decembra sestavili najboljše moštvo za nastop na novoletni skakalni turneji, kjer nastopajo vsi najboljši na svetu. Kaj lahko pričakujemo od te turneje je težko napovedati, ker je glavni del vadbe na snegu še neuresničen. Pridno vadi tudi republiška mladinska selekcija, ki jo vodi Janez Gorjanc iz Kranja. Republiška pionirska selekcija pa je imela prvi skupni trening med prazniki v Planici in Kranjski gori. Selekcijo vodi Janez Jurman, pomagajo pa mu še Janez Bukovnik, Ivo Komin Marjan Prelovšek. Nova skakalna sezona se je torej začela. Prva decembrska tekmovanja bodo že pokazala, kdo je najbolje pripravljen. Upajmo, da bodo skakalci vsaj ponovili rezultate pretekle sezone. J. Javornik Tretji mednarodni »soriški slalom« 2elezniki — V petek, 23. decembra, bo na smučiščah Soriške planine že III. mednarodni »soriški slalom«. Pod pokroviteljstvom Iskre ga pripravlja športno društvo Železniki. Vabila so že razposlana, prireditelji pa so jih razposlali kar v enajst evropskih držav. Spričo dejstva, da bo tik pred tem velika preskušnja najboljših alpskih smučarjev za FIS točke na strminah Vitranca v Kranjski gori in takoj nato na mariborskem Pohorju je mogoče pričakovati na Soriški planini najboljše svetovne ase. Se posebno tudi zato, ker so bili na preteklih dveh mednarodnih preskusnjah na Soriški planini, predlanskim je zmagal Kavčič pred Avstrijcem Brunnerjem, lani pa odlični Bolgar Popangelov pred našim Križajem, nad odlično organizacijo, lepimi smučarskimi tereni ter lepo progo navdušeni vsi tekmovalci ter tudi tehnični delegat mednarodne smučarske zveze FIS. Prireditelji s snegom na Soriški planini že zdaj nimajo težav. Preskušnjo pred velikim mednarodnim tekmovanjem pa bodo športni delavci iz Železnikov prestali na tekmovanju domačih alpskih smučarjev v soboto, 17. decembra. -jg Hokej na ledu Triglavu ušla zmaga Jesenice — V tekmi medrepubliške hokejske lige so hokejisti kranjskega Triglava v soboto na Jesenicah igrali z vodilnim moštvom Celja. Srečanje je bilo razburljivo, borbeno in kvalitetno. Končalo se je z rezultatom 2:2 (0:1, 2:1, 0:0), čeprav so imeli Celjani več od igre, Kranjčani pa bi lahko z malo več sreče zmagali. Sicer, odlični vratar Grah je namreč po nesreči prejel oba zadetka. Tekma je uspeh za Kranjčane, saj Celjani doslej še niso oddali točke, zanje pa igra in jih obenem tudi trenira legenda našega hokeja Albin Felc. Gola za Triglav sta dosegla Maučec in Grah, za Celje pa Felc in Senica. SLABA PREDSTAVA JESENIČANOV Ljubljana, Jeaenice - V Ljubljani in na Jesenicah je bil pretekli teden mednarodni hokejski turnir, na katerem so sodelovala moštva Dinamo iz vhodnonemškega mesta Weis8wasser, Budimpešte, ljubljanske Olimpije in Jesenic, ki so, okrepljeni z vojaki Hafnerjem, Kavčem in Puterlom, predstavljali reprezentanco Jugoslavije. Moštvo Jesenic oziroma Jugoslavije na turnirju ni pokazalo kaj prida in je zato zasedlo zadnje mesto. Srečanja je zgubilo minimalno, vendar zasluženo. Delna izjema je bila igra z vzhodnonemškim prvakom (poraz 9:5), sicer pa ni bilo prave borbenosti. Najslabša predstava je bila z Olimpijo (5:6), katere igralci so pokazali, kako se je treba boriti za vsako ploščico. Zmagali so hokejisti iz Vhodne Nemčije. Druga je bila Budimpešta, tretja Olimpija, četrto pa moštvo Jesenic oziroma Jugoslavije. MLADINCI KRANJSKE GORE ZMAGUJEJO Jeaenice — Pričelo se je prvenstvo Slovenije v hokeju na ledu za mladince. V prvi kalitetni skupini so mladinci Kranjske gore dobili zlahka obe tekmi. V torek so premagali Celje kar z 22:1! Mladinci Jesenic so bili dvakrat neuspešni. Porazila jih je Kranjska gora, nato pa še Olimpija. Kranjska gora m Olimpija imata po 4 točke, Jesenice in Celje pa so še brez točk. PO ODLOČILNE TOČKE Jeaenice — Jutri, 3. decembra, se bo nadaljevalo tekmovanje v hokejskih ligah. Jeseničani potujejo po zmagi v Zagrebu v Ljubljano k Olimpiji. Srečanje lahko v marsičem že odloči o državnem prvaku. Vendar bodo morali Jeseničani igrati veliko boljše kot na zadnjem mednarodnem turnirju. Kranjskogorci bodo doma gostili Medveščaka, ki so ga v prvem srečanju premagali. Jutri bodo skušali dokazati, da prva zmaga ni bila slučajna. Kranjski Triglav gostuje v Mariboru pri Stavbarju, ki sta za zdaj edina kandidata za 2. mesto v medrepubliški ligi. Če Triglav zmaga, je drugo mesto njegovo. F. Benedičič Luk vik Zaje! Izbral je nadarjene mlade skakalce POKLJUKA - »Luj, ta odriv in doskok je bil že boljši kot v prejšnjem!« »Vseeno sem imel pri prvem boljši občutek v zraku,« je bil kratek odgovor Bogdana Norčiča. »Čimžar, hitrejši odskok bi bil bolj primeren.« »Zdi se mi, da bo treba odskočno mizo malenkostno korigirati,« le-ta odgovarja. »Kako pa je bilo pri tem odskoku,« so deževala vprašanja kranjskih skakalcev, ki so na prvih skupnih pripravah na 60- in 35-metrski skakalnici. Vse te pogovore smo slišali na treningu skakalcev kranjskega Triglava, ki jih vodi poklicni trener Ludvik Zaje. Ludvik je poklicno trenersko pot pri Triglavu začel 1. avgusta letos. Dal je ostavko na položaj zveznega trenerja naših skakalcev, ki jih je uspešno vodil štiri leta. Ko se je aktivno poslovil od skakalnega športa, je Zaje začel svojo trenersko kariero v zimski sezoni 1972/73 kot pomočnik pri tedanjem trenerju iz ČSSR Zdenku Remzi. Ko se je Remza naslednje leto poslovil od naših reprezentantov, je to mesto prevzel Zaje. Kot skakalec je imel »Zeko« nekaj izrednih mednarodnih uspehov. Na olimpijskih igrah v Grenoblu (Francija) je bil deveti in to je bila hkrati naša tedanja najboljša uvrstitev. Uspešno tretje mesto je zasedel tudi na skakalnici v Holmen-kollmu (Norveška) in bil četrti in enkrat šesti na »Novoletnih turnejah« najboljših skakalcev na svetu. To pa je le nekaj izrednih uvrstitev tega izvrstnega jugoslovanskega skakalca. Kako to, da ste se odločili, da prevzamete mesto poklicnega trenerja v Kranju? »Ko sem se odločil, da preneham z delom kot zvezni trener, je bila mja prva skrb, da si p o is čem novo sredino, da delam s skakalci. Ta poklic mi je namreč v krvi in težko bi se navadil na drugega. Ker so takrat v Kranju iskali poklicnega trenerja, sem ae oprijel te, za mene rešilne bilke. Čeprav mi nekateri očitajo, da je lahko delati v klubu z že narejenimi tekmovalci - tu predvsem miali na Norčiča (op. p.) - imam rad delo z mladimi. V klubu se izredno dobro počutim in prepričan sem, da so me tudi skakalci že vzeli za svojega. To je zdrav kolektiv, ki ve, kaj hoče. Vendar opažam kljub zagnanosti njihovih amaterskih delavcev, da je pri samem delu še nekaj napak. Toda tudi te se lahko odpravijo. Zavedam se, da je razen službe težko amatersko delati še vsak dan. Tu so organizacijski in finančni problemi. Le-teh pa ni malo.« Koliko skakalcev je na treningu in kakšni so pogoji? »Na Pokljuki smo od 19. novembra in ostali bomo do konca meseca. Prva dva dni je bilo petindvajset skakalcev, sedaj pa so tu Norčič, Čimžar, Brane Finžgar, Kejžar ter Sink, Kancilja, Bogdan Finžgar, Vesel in Benedik. Prve dni smo imeli težave s snegom — skakalnici so že prej uredili kombinatorci — toda zadnja dva, tri dni dvakrat dnevno treniramo v skoraj idealnih pogojih. Če bo šlo tako do konca, bodo fantje na snegu opravili nad 100 skokov. To pa za prvi trening na snegu ni malo. Največ lahko pričakujem, razen Norčiča, od Čimzarja, Braneta Finžgarja in Kejžarja; za njimi pa že raste nov rod, ki bo kaj kmalu posegel po reprezentančnem dresu.« D. Humer Smučanje Prvi start in zmaga LES DIABLKRKTS - Vtemšvicarskem mestu je bila prva mednarodna FIS tekma v slalomu. Med 138 tekmovalci iz sedemnajstih evropskih držav ao nastopili tudi štirje Jugoslovani. Prvi start naših alpskih smučarjev je bil več kot uspešen, saj je Tržičan Bojan Križaj pobral prvo mednarodno zmago. Lep uspeh pa so dosegli tudi ■tangi, saj ao bili vai med prvimi dajaetimi. Prvi slalom je imel nenavaden začetek, saj ga je mednarodno razsodišče po vožnji prvih petnajstih tekmovalcev prekinilo ■■radi slabe proge. V tem je povedel Bolgar Popangelov, Magušar je bil treji. Križaj pa pati. Drugi dan je prireditelj progi popravil lako, da ae je tekma odvijala normalno. V prvi vožnji je ponovno imel najboljši čaa Popangelov, vendar pa je Križaj zaostajal I« sa šest atotink sekinde, Magušar, ki je Ml četrti, pa za štirideset. V drugem slalomu je Križaj napadel na vso moč. Dosegel Jo najboljši čaa, ki mu je zadostoval za prvo mesto. Odlični četrti Je bil Magušar, dobro Ei sta se odrezala tudi Ločana Strel in uralt. Za svoje prvo mesto si je Križaj prislužil #,70, FIS točk, kar pomeni, da je ponovno potrdil lanski dosežek. Zmaga mu bo odalej naprej omogočala sproščeno vožnjo na tekmah za čimboljšo uvrstitev. Tudi Magu-tar je s 16,13 točkami doaegel doalej najboljše točke. Rezultati: 1. Križaj (Jugoslavija) 94,96, 2. Popangelov (Bolgarija) 96,13, 3. P. Frommelt (Liechtenetein) 96,90, 4. Magušar (Jugoslavija) 96,61, 6. Melander (Švedska) 97,14,... 13. Strel 98,16, 18. Kuralt 99,66. -dh Interno pregledno tekmovanje RADOVLJICA - Jahalna šola Janeaa Prešerna (Vrhnje pri Radovljici) je konec minulega tedna priredila interno pregledno tekmovanje svojih najbolj prizadevnih članov in članic, in sicer v dresuri in preskakovanju zaprek. Namen nastopa, ki Jo privabil tudi precej izletnikov, je bil, da ao mladi jahači in jahačice pregledali svoje znanje, ki so si ga pridobili v začetniških in nadaljevalnih tečajih ter z rednim treningom. Revija mladih je nedvomno lepo uspela in bo dobra spodbuda za nadaljnje delo. Sola aicer deluje — z dobrim oblakom — vae leto, tudi pozimi. Uvrstitve najboljših, težja d res urna naloga: Franci Kavčič (Dečko), Rtv" Finžgar (Apolo), Maja Skoberne (Dečko;, lažja dresurna naloga: Irma Bohinc (Apolo). Manja Paviič-Žargi (Dik), Barbara Stular (Sokol), Stanka Prešern (Beba), Franci Spiler (Belinda), Petra Rajgelj (Sokol) Itd.; preskakovanje višjih zaprek: Franci Kavčič (Dečko), preskakovanje nižjih zaprek: Maja Skoberne (Apolo), Manja Pavšič-Zargi (Dik), Helena Medved (Dik), Rudi Finžgar (Clavd) itd. Odbojka Sodnik oškodoval Blejce V zaostali tekmi I. kola II. zvezne odbojkarske lige so igralci Bleda gostovali v Mariboru in izgubili s 3:1. Njveč zaslug za poraz Gorenjcev ima sodnik Filipančič. Po njegovi zaslugi je večina ljudi v dvorani dobila občutek, da sodnik določa zmagovalca. Predvsem ni ali ni hotel videti nepravilnega sprejemanja žog domačih igralcev, Blejcem pa je piskal igro v mreži, ko lete ni bilo. Izmišljal si je žoge v autu, ki jih je videl samo on. Takšno sojenje ni v čast možem, ki delijo pravico na naših odbojkarskih igriščih. Pristransko sojenje je še posebej lahko odločilno v srečanjih, ko sta oba nasprotnika izenačena in je odločilna vaka točka. Igra je bila v glavnem izenačena. Blejcem je uspevalo rezultat nekajkrat izenačiti, vendar so imeli Mariborčani v moštvu izrednega Lečnika, ki je bil z močnimi udarci prek bloka in z igro po diagonali nerešljiva uganka za igralce Bleda. Med njimi je dobro zaigral tudi novinec Pretnar, ki je nastopal namesto Rezka. Bled se je po tekmi pritožil zaradi materialnega kršenja pravil odbojkarske igre. PORAZ GORIJ GORJE : MISLINJA 2:3, republiška odbojkarska liga za ženake, telovadnica osnovne šole Bled, gledalcev 60, sodnik Verni« (Bled). Gorje: Stibilj, Ropret, Benedik, Beravs, Podobnik, Berčič, Ambrožič, K unč Ker delegiranega sodnika za to tekmo ni bilo, sta se moštvi dogovorili, da bo sodil Srečo Vemig, trener odbojkarjev Bleda. Igra je bila večinoma izenačena, vendar so domačinke napravile preveč napak. To je bil glavni vzrok za zmago bolj izenačene gostujoče ekipe. Domačinke so bile zlasti nespretne v igri ob mreži. Pri Gorjah je še posebej dobro igrala Ropre-tova, pri gostjah pa je bila najboljša Groševa. B. Rauh Nogomet Prekinitev v Trbojah V 10. kolu nogometnega prvenstva Gorenjske pri članih (južna skupina) je moral v Trbojah sodnik predčasno zaključiti tekmo. Zaradi nediscipline so bili izključeni kar štirje igralci Nakle- Sa. Korotan je zmagal v Šenčurju, okrica pa je visoko slavila v Olševku. REZULTATI: Trboje : Naklo 4:0 (prekinjeno), Šenčur: Korotan 1:2, Grin-tavec : K okrica 0:10, Primakovo A : Britof 6:2, Preddvor : Primakovo B 4:2, Sava: Podbrezje 1:1. Vodijo Trboje a 16 točkami, Korotan in Sava jih imata 13, Šenčur, Kokrica in Podbrezje jih imajo po 12, Primakovo A in Naklo jih imata po devet, Britof in Preddvor po aedem, Filmarji imajo dve točki, Grintavec pa eno. Primakovo B, ki nastopa zunaj konkurence, je zbralo 8 točk. P. Novak J Z občinskega zbora ŠŠD Lucijan Seljak v Stražišču Dvakrat drugi v Sloveniji Kranj — Šolsko športno društvo osnovne šole Lucijan Seljak v Stražišču je v svojem 11-letnem delovanju doseglo velike uspehe v množičnosti in v tekmovalnih rezultatih. Vsako leto so učenci društva dopolnjevali in razvijali nove sekcije, hkrati pa se je vedno bolj krepilo tudi samoupravno vodenje društva. Z novimi načeli telesne kulture se vsa dejavnost mladih prenaša na šolska športna društva, vendar bodo morali biti precej drugače financirana kot so sedaj. Za zdaj so načela v glavnem le še napisana, uresničevanje pa poteka prepočasi. Stražiško šolsko društvo je že preteklo leto veliko prispevalo k oblikovanju in nastopanju v občinskih sekcijah, ki so lani prvič nastopale kot samostojne ekipe v republiških tekmovanjih. Na osnovni šoli Lucijana Seljaka so bile nedvomno najaktivnejše naslednje sekcije: gimnastična, atletska, namiznoteniška in košarkarska. Poleg teh najbolj množičnih že več let uspešno organizirajo smučarske tečaje, smućtu'bka in nanku.škd tekmovanja, mednarodna tekmovanja v nogometu, rokometu, košarki in med dvema ognjema. Društvo je skoraj vsa leta sodelovalo v republiškem tekmovanju SŠD, kjer je bilo v zadnjih dveh dvakrat drugo. Za uspehe ŠŠD Lucijan Seljak pa ima nedvomno veliko zasluge dolgoletni mentor Peter Mohorčič. Lani pa je zaradi prezaposlenosti Mohorčiča prevzel mentorstvo ravnatelj šole Janez Grašič. Na letnem občnem zboru društva, ki je bil pretekli petek, so po analizi pretekle sezone sprejeli obsežen program dela SŠD v šolskem letu 1977/78. Sodelovali bodo v republiškem tekmovanju za najboljšo samoupravno organizirano ŠŠD, v akcijo »naučimo se plavati« bodo zajeli vse učence 3. in 4. razreda, izvedli sejem rabljene smučarske opreme in akcijo »smučarska izkaznica«. Izvedli bodo več tečajev za nove kadre (sodnike), šolska prvenstva in mednarodna tekmovanja v raznih športnih panogah, udeležili pa se bodo tudi ra/.nih množičnih pohodov ipd. J. Javornik Kegljanje na ledu Murka prva Jesenice - Kegljati na ledu so pripravili v počastitev praznika turnir v kegljanju na ledu, na katerem je sodelovalo 15 moštev. Zmagala je ekipa Murke s 24 točkami. Sledijo Univerzal 23 točk, Gradbinec 21 točk. Vatrostalna 20 točk, Bled 16 točk itd. -bef I. šahovsko prvenstvo CIV Civilni invalidi vojne (CIV) so oktobra v počastitev Titovih in partijskih jubilejev organizirali I. šahovsko prvenstvo CIV na Orkoglem pri Kranju. Ob tej priliki so izdali jubilejno šahovsko značko, ki bo dobrodošla za vse obiralce značk. Dobijo jo lahko pri osnovni organizaciji CIV v Kranju, Doni borcev in invalidov. Levstikova 8. Izkupiček od prodanih značk l, konferenca CIV SRS uporabila /a socialno delo in Športno aktivnost svojih članov. J. Z ure Otvoritev doma družbenih dejavnosti - Tržiški dom družbenih dejavnosti je odprl predsednik občinske konference SZDL Tržič in predsednik odbora za ureditev doma Marjan Jaklič — Foto: J. Zaplotnik Dom na Gospincu odprt Črtomir Zoreč, prvi povojni predsednik kranjskega Planinskega društva, odpira preurejeni Planinski dom na Gospincu na Krvavcu — Foto: J. Zaplotnik Planinsko slavje Krvavec — Le redko je planinsko društvo, ki mu v enem letu uspe spraviti pod streho in usposobiti za obratovanje; dve planinski postojanki. Planinskemu društvu Kranj je to Uspelo. Konec julija je zavihrala tava na novi postojanki na Ledinah, v soboto, 26. novembra, pa na p jurejeni in povečani postojanki na Gospincu na Krvavcu. Sobotno krvavško slavje je bilo pomemben prispevek k praznovanju praznika republike. Med planinsko postojanko na Gospincu, zgrajeno leta 1959, in sedanjo, Planinski dom na Gospincu imenovano, ni primerjave. Športno-rekreacijski, planinski in predvsem cenen objekt bo odrpt celo leto. Leži streljaj od zgornje postaje gondolske žičnice na Krvavec, od koder se ponujajo številne ture in kjer se sre-čata dve transverzali: gorenjska ' ^ninska partizanska pot in transverzala Kranjski vrhovi. Planinski dom na Gospincu bogati gostinsko ponudbo na Krvavcu in odpira vrata planincem, ljubiteljem rekreacije in smučarjem. Zato je njegova vrednost trajna in vsestranska. Otvoritve preurejenega doma, tri-barvno vrvico je prerezal Črtomir Zoreč, prvi predsednik povojnega kranjskega Plani skega društva, so se udeležili številni planinci. Med njimi so bili predsednik Planinske zveze Slovenije dr. Miha Potočnik, tajnik Janez Kmet, predsednik izvršilnega odbora Tone Bučar, član predsedstva SRS Tone Bole, predsednik kranjske občinske skupščine Tone Volčič, predsednik njenega izvršnega sveta Drago Štefe, predstavniki kranjskih družbenopolitičnih organizacij, UJV, JLA in zastopniki graditeljev doma. Gradnja je veljala okrog 140 milijonov starin dinarjev, vendar je vrednost objekta neprimerno večja, če upoštevamo kopico brezplačnega fizičnega in organizacijskega dela, pri čemer kaže še posebej omeniti Francija Ekarja, Emila Herleca, Mitjo Valen-čiča, Cena Kranjca, Marjana Dvo-račka, Staneta Bobnarja itd. Gradnjo na Krvavcu so podprli tudi telesnokulturna skupnost kranjske občine, Ljubljanska banka, RTC Krvavec, Iskra, Obrtno podjetje Cerklje, kranjska občinska skupščina. Planinska zveza Slovenije itd. Dom ima 35 ležišč, 120 restavracijskih sedežev, moderno kuhinjo in učilnico, primerno za razne tečaje. Poslopje je ogrevano in ima vse druge zahtevane pritikline. S sobotne otvoritve Planinskega doma na Krvavcu so poslali pozdravno pismo Titu, ki ga je prebrala predsednica mladinskega odseka Daša Maretič. J. Košnjek Ribno — Tudi v krajevni skupnosti Ribno v radovljiški občini so praznik republike proslavili s pomembnim delovnim uspehom. Potem ko so od 1971. do 1976. leta asfaltirali 12 kilometrov cest, so v soboto odprli še most čez Savo v Ribnem. Most bo pripomogel k nadaljnjemu razvoju pašništva, kmetijstva, spravila lesa in tudi turizma na pobočju Jelovice. Odprl ga je direktor Kmetijske zadruge Bled Franc Medja, v kulturnem programu pa so ob tej priliki nastopili moški zbor A.T.Linhart iz Radovljice in recitatorji DPD Rudi Jedretič. - A.Ž. - Foto: F. Perdan DEŽURNI NOVINAR L- MARIBOR - Včeraj ao položili 100 metrov dolgo in več ton težko cev pod gladino Mure na meji z Avstrijo in Jugoslavijo. S tem so povezali avstrijski del plinovoda z jugoslovanskim. RIM — Zaradi stavke novinarjev, delavcev časopisnih, radijskih in televizijskih his, včeraj v Italiji ni izšel noben časopis, utihnili pa so tudi radijski in televizijski sprejemniki. Za danes so napovedali stavko kemiki, jutri pa ne bodo delali kovinarji. SARAJEVO — Zaradi snega, ki je začel padati v sredo popoldne, je oviran promet v zahodni Bosni. Iz Srbije je prišla vest, da je snežna odeja, čeprav je debela le nekaj centimetrov, zaščitila posevke pred zmrzaljo. L.Bogataj Kaj res na davkariji nihče ničesar ne ve? V glasilu socialistične zveze delovnega ljudstva za Gorenjsko »GLAS« št. 87 od 15/11-1977 je bil na zadnji strani — med bodicami — objavljen članek, kateri je vse delavce davčne uprave skupščine občine Kranj neprijetno, neupravičeno ter tudi žaljivo prizadel. Zaradi tega celotni kolektiv davčne uprave daje k članku, posebno pa k njegovemu drugemu delu odgovor, sprejet na zboru delovnega kolektiva, dne 17/11-1977 in zahteva objavo tega odgovora na istem mestu v prihodnji izdaji časopisa »GLAS« v smislu določb 9., 34., 36. in 37. člena zakona o tisku in o drugih oblikah informacij (Uradni list FLRJ, št. 45/60 in 15/65). Glede na prvi del članka sprejemamo kritiko v celoti, kolikor je bil postopek s stranko L. V. dejansko res tak kot je napisano v članku. V takih in podobnih zadevah se dnevno v uradnem ali neuradnem času zglasi pri davčni upravi veliko število občanov zaradi ureditve in razčiščenja njihovih davčnih obveznosti. Zaradi velikega števila davčnih zavezancev in s tem v zvezi opravljanja delovnih nalog prav lahko pride tudi do posameznih pomot" ah. pomanjkljivosti pri posameznih zavezancih, katere pa delavci davčne uprave, vsak iz področja svojega dela in v skladu z zakonitimi predpisi skušajo po najboljši volji v kontaktu s stranko, ustrezno in za stranko zadovoljivo rešiti; seveda če je stranka za tako pojasnilo dovzetna. V takih primerih napoti delavec pri katerem se je trenutno zglasil občana k referentu, ki je zadolžen za reševanje, konkretnih zadev. Če pa gre za preveritev plačil, ga napoti tudi še v davčno knjigovodstvo. Zaradi tega mora stranka res iti iz sobe v sobo, kot piše v članku. Menimo, da je tak način odpravljanja strank edino pravilen in drugačen tudi ni možen. So pa tudi primeri, vendar redki, ko stranka pojasnila sploh ni pripravljena sprejeti kljub zagotovilu, da bo storjena napaka oziroma pomanjkljivost odpravljena, vendar, trmoglavo vztraja pri svojem stališču. V takih primerih pa referent napoti stranko tudi k šefu odseka ali k načelniku, seveda, če nista zadržana z drugimi opravili iz svojega delovnega področja. Zato je očitek »celo sam šef se je izmaknil« in »načelnika pa spet ni bilo« povsem neutemeljen. Vsakemu preprostemu človeku je jasno, če je nekdo odsoten ali zadržan z drugim delom, da ne more odpravljati strank, da prizadeti ni mogel z njima govoriti in zadevo razčistiti. Menimo pa, če je novinar-bo-dičar prejel pritožbe strank, da bi bil dolžan po svoji novinarski etiki in 1. odstavku 10. člena zakona o tisku in drugih oblikah informacij zadevo pri davčni upravi preveriti oziroma iskati odgovor druge strani in šele nato objaviti dejansko obojestransko preverjeno pritožbo. Kritika celotnega kolektiva davčne uprave v drugem delu članka, kjer novinar očita, da si davčna uprava dovoljuje kapitalne napake, da imamo svojo evidenco čisto pomešano in zmešano, da skrajno malomarno poslujemo s strankami in da je naš osebni odnos do občanov nedo-pustljivo vzvišen in omaluvažujoč je posplošena, pavšalna, neupravičena, neutemeljena in z ničemer dokazana. Pri davčni upravi se v enem letu zglasi zaradi iskanja raznih informacij, izdaje potrdil, vlaganja mesečnih napovedi ter plačevanja davkov preko 40.000 strank. V postopkih odmer raznih vrst davkov je izdanih letno preko 30.000 odločb o odmeri davka, poleg tega še okoli 3.000 odločb o upravnem postopku. Zoper odločbe o odmeri vseh vrst davkov in prispevkov je vloženih letno okoli 60 do 70pritožb na republiški sekretariat za finance, od katerih pa je večina rešeno za stranko neugodno. To dejstvo kaže na to, da davčna uprava posluje v skladu z zakonitimi predpisi. Poleg že navedenih zadev davčni organ letno evidentira preko 20.000 računov, kijih občani predlagajo v izplačilo za opravljene storitve in prodane proizvode delovnim organizacijam. V davčnem knjigovodstvu pa je letno opravljenih preko 130.000 vknjižb obremenitev in plačil vseh vrst družbenih obveznosti občanov. Pri takem obsegu dela ni nemogoče, da ne bi prišlo do posameznih pomot oz. pomanjkljivosti, tudi v škodo stranke in v kontaktu s strankami pri reševanju teh zadev tudi do nasprotij. Ne glede na obseg dela, predvsem v interesu stranke rešujemo vse zadeve, posebno v zvezi z odmero davka na promet nepremičnin in davka na darila, ažurno takoj ob predložitvi davčne napovedi, kljub 30-dnev-nemu zakonitemu roku, ki nam je na razpolago za rešitev zadeve. Kljub uradno določenim dnevom in času za stranke, davčna uprava sprejema stranke tudi v neuradnem času, posebno še, če so te iz bolj oddaljenih krajev občine. Pri tem pa na žalost ugotavljamo, da prihaja med neuradnim časom, največ strank z območja mesta Kranja in najbližje okolice, vendar skušamo tudi take stranke odpraviti, če nam to dopušča delo, ki ga opravljamo v neuradnih dnevih. . Ali je to tudi malomarno poslovanje s strankami ter omalovažujoč ali celo birokratski in vzvišen odnos do stranke1? Pri tem našem delu pa se pojavljajo posamezni problemi, posebno v zvezi s prehodom davčnega knjigovodstva na avtomatsko obdelavo podatkov, poleg že prej uvedene avtomatske obdelave podatkov odmere davka od kmetijstva, starostnega zavarovanja kmetov, davka od stavb in davka od skupnega dohodka občanov. Pri tem pa pride povsem naravno res do posameznih napak. S prehodom tudi davčnega knjigovodstva na knjiženje v računalniku smo zasledovali cilj, da vsem davčnim zavezancem, pri katerih je njihov davčni račun kazal ob koncu leta zaostanek ali preplačilo posredujemo letni izpis njihovega davčnega računa s priloženim navodilom za pravilno čitanje in razumevanje posameznih vknjižb in vabilom, da se zglasijo pri davčni upravi, če tak izpis ne bi soglašal z njihovo dokumentacijo o obremenitvah in plačilih. Doslej smo še prva in edina občina v Sloveniji, ki se je pri svojem delu poslužila takega načina obveščanja strank. Alije tudi to malomaren in birokratski odnos do občanov in smisel za delo z ljudmi neodpravljiva hiba? Davčno knjigovodstvo pošilja pravočasno zavezancem za plačilo njihovih družbenih obveznosti za vsako četrtletje položnice, tako da jim ni treba skrbeti za nabavo le teh in da lahko pravočasno poravnajo svoje davčne obveznosti. Pri tem pa pri dostav-■ Ijanju položnic strankam res nastajajo težave, ker bodisi vroče-valec ali poštar stranke ne najde doma, da bi položnico vročil ali pa stranka nima za to nabiralnika, kjer bi lahko položnico pustil. Če stranka položnice ne dobi, mislimo, da to ni pomanjkljivost davčne uprave. V poslovanju s strankami res pride večkrat do nesoglasij, katere skušamo odpraviti s primernim in zadovoljivim odnosom do stranke. Delavci davčne uprave pa se pri tem večkrat vprašamo ali lahko stranke pri reševanju svojih davčnih zadev nastopajo arogantno in nesramno ter pri tem uporabljajo neprimerne in vulgarne izraze do posameznega delavca. Smatramo, namreč, da je delavec v upravi tudi občan in davkoplačevalec, torej v enakem odnosu s stranko. Zaradi tega, ker opravlja svoje delovne obveznosti v skladu z zakonitimi predpisi, ne more prenesti takih žalitev. V takih primerih pa je povsem razumljivo, da marsikomu popustijo živci, in da se spremeni tudi odnos do stranke. Vemo, da imamo pravico take izjave vzeti na uradni zapisnik in stranko Pismonoše so do danes pridobili že 573 novih naročnikov predlagati v kaznovanje sodniku za prekrške zaradi neprimernega obnašanja in izrečenih žalitev v uradnih prostorih do uradnih oseb. Vendar se davčna uprava, predvsem v korist stranke, načeloma tega ne poslužuje, ker bi za stranko to imelo tudi materialne posledice. V odnosu do strank in uveljavljanja njihovih pravic navajamo, da osmo v letu 1977 brez vložitve posebnih zahtebkov za povračilo preveč plačanega davka od skupnega dohodka občanov za leto 1976 vrnili 854 občanom njihova preplačila, kljub temu, da po zakonskem določilu brez zahtevka stranke, tega nismo bili dolžni. Vprašamo se, ali je poleg vsega zgoraj navedenega tudi to birokratski odnos do stranke? Ponovno poudarjamo, da je bil odnos delavcev davčne uprave do strank doslej povsem korekten in pravilen in se nam ni treba v ničemer »tolažiti«, ker si ne prilaščamo pri izvajanju zakonitih predpisov nobenih drugih pravic, kot nam jih daje zakon. V odnosu do strank pa je treba upoštevati tudi okolnost, da je pri davčni upravi v zadnjem času tudi nekaj novih kadrov, ki še nimajo zadostnih izkušenj in zato prav lahko pride v stiku z občani do nesoglasij in da stranka s podanim pojasnilom ni zadovoljna. Pri objavi takih navedb v članku se delavci davčne uprave sprašujemo ali je objava brez predhodne informacije pri davčni upravi, da bi bila poznana tudi druga plat medalje, ko se posplošuje neko nepreverjeno stanje, umestna in ali morda ne škoduje več kot pa koristi. Celotni kolektiv davčne uprave namreč smatra tako nepreverjeno in po našem mnenju tudi žaljivo pisanje za skrajno neodgovorno in da poraja dvom v pravilno delo in poslovanje davčne uprave tudi pri tistih občanih, ki so imeli vse doslej o našem delu mnenje, da svoje naloge v redu opravljamo in da je naš odnos do občanov pravilen in zadovoljiv. Nadalje po vsem tem kolektiv davčne uprave zelo pogreša pri obravnavanju in reševanju drugih družbenih problemov v zvezi s prijavljanjem realnih dohodkov v davčnih napovedih, nelegalnega opravljanja dejavnosti in s tem pridobivanja neobdavčenega dohodka in vseh drugih družbeno škodljivih pojavov, da bi se časopis »Glas«, kot glasilo SZDL, tudi zanimal in vključil z nami vred v osvetlitev in odpravljanje vseh takih pojavov. Menimo, da nismo »nedotakljiva davkarija, 8 katero so kranjski občani vse preveč nezadovoljni«, ker smo v skrbi za učinkovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti pri izvajanju davčne politike na območju občine Kranj vedno opravljali poverjene nam naloge, vsaj v to smo prepričani, v skladu z zakoni, odloki občinske skupščine ter drugimi predpisi. Davčna služba pa ima tudi v samoupravni socialistični družbi tako vlogo, da ne more biti nedotakljiva in zato tudi izpostavljena stalnim kritikam in razpravam v družbenopolitičnih organizacijah na najrazličnejših nivojih. O svojem delu moramo dajati pismeno letno poročilo Izvršnemu svetu skupščine občine Kranj in vse doslej na naše opravljeno delo še niso bile dane pripombe. Kolektiv davčne uprave skupščine občine Kranj Predsedujoči zbora kolektiva Metod Novak Radovljica — Samoupravna stanovanjska skupnost je financirala izgradnjo doma za ostarele občane, ki se imanuje po zdravniku in borcu dr. Janku Benediku. V sodobnem domu je 124 enoposteljnih in troposteljnih sob, zgra-dUo pa ga je gradbeno podjetje Gorenje. V soboto, 26. novembra, so dom dr. Janka Benedika slovesno odprli. V kulturnem programu so ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine ter gostov iz vseh gorenjskih občin nastopili recitatorji Linhartovega odra mladih in moški pevski zbor Stane Žagar iz Kroe. - Foto: F. Perdan