ClASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XIII., ŠT., 67 - CENA 10 DIN PONEDELJEK, G. JUNIJA 1960 Utrjevanje našega komunalnega sistema Skoraj 5 milijonov dinarjev ia potrebe krajevnih odborov v Škofjeloški občini V občinah kranjskega okraja je delo krajevnih odborov iz leta v fefo uspešnejše, pa tudi pristojnosti imajo čedalje več, kar izredno *%odno vpliva na njihovo sodelovanje z volivci. Taka ocena, če se ugodnejša, velja posebno za krajevne odbore v škofjeloški ob-°ini. Ti opravljajo skoraj vsa Krajevna komunalna dela kot so: vzdrževanje poti, vodovodov, kanalizacije, pokopališč, urejanje naselij itd. S skromnimi sredstvi, *l jih jim dodeli ObLO, ustvarijo cesto za trikrat ali celo štirikrat Večjo vrednost. Volivci ne sode-'"K/o le s prostovoljnim delom, ajnpak prispevajo material, bodisi les, denar ali opravljajo prevoze. * občini je 19 krajevnih od-v katerih so obvezno ločeni tudi odborniki ObLO. te>n ni dosežena le boljša pove-zava z ljudskim odborom, ampak tudi večja moralno-politična odgovornost krajevnih odborov. Na Podlagi dosedanjih izkušenj, ki so Posebno pokazale, da se z majh-n'mi prispevki lahko veliko napravi, zlasti v vaseh in manjših naseljih, kar volivce vključuje v borov vkl S Množično prostovoljno delo, je Občinski ljudski odbor v Škof ji Loki sklenil letos povečati sred-krajevnim odborom. Lani so dab 2,5 milijona, letos pa dvakrat toliko _ skoraj 5 milijonov din. Najdclavnejsi so krajevni od-b°n v Godesiču, Poljanah, Sa-vodnju, Puštahu itd. Nekateri so lnteli lani celo 30 do 40 sej, kar * skoraj toliko, kot jih je imel P*fO. Spričo tolike razgibanosti ln vse večjega sodelovanja voliv-y?« je Občinski ljudski odbor *al krajevnim organom tudi več Pristo -fnosti, zlasti v komunalni deJavnosti. ;J» krajevni odbori so letos Popravili petletni perspektivni Program ureditve in razvoja na-Ie/'i- Razen komunalnega ureja-n>«, so predvideli tudi razvoj obrtne dejavnosti in hkrati pred-Vuieli način finansiranja in potek gradenj. 1a posamezne obiekte so Predvideli in celo določili tudi Sarnoprispevck. V Poljanah so na Pobudo Krajevnega odbora začeli "rojevati kraj po določenem ur-an'stičnem načrtu. Krajevni odbor v Hotavljah je svojem programu predvidel do-Končno elektrifikacijo pri kateri °ds> vasčani opravili skupno .•.L)0 prostovoljnih ur pri gradit vodovoda za preostali de pr?aVcl', do podjetja Marmor, v*d i'• "A* gasilske orodjarne in KrJ/'eVarii't krajevnih potov. — v J*?"* odbor Gosteče je sprejel ma ' ' "daptacije gasilskega do-mno'"1' Prt?idavc sobe za potrebe telcf?'Cn'^ organizacij, napeljavo sadne^ "V VaS> *zKradnja nove Uro/ Sksilnicc in nekatere dru^e Uko: Pri tch delih bodo vc-volj, ^"Prvali volivci s prosto- Kra"n' dl'l°m in s samoprispevki. PrediTi', odbnr v Leskovici je live] V naf*u> dl hndo v°- vili L f"murialnih delih opra-del,„ 0k!dl 40.000 prostovoljnih začeli "r- Mcd drUS'm hndn bidni ^rad,tl vodovod v vas Ro-/;e cesto I eskovica—Hotav-spon, i Poljanah bodo gradili *°nji . /''"//"" /"""'"'- v G°-%ji V(?>asi b(>do volivci pri grad-in OV()da prispevali v denarju ter ottVrialH 3'100.000 dinarjev Hr Pravili nad 20.000 delovnih -k 5 posvetovanja o šolskih in razrednih skupnostih Samoupravljanje na šolah še ni zadovoljivo Polje narcis ob poti proti Pristavi (Foto: Joža Čop) Kako zmanjšati število nesreč pri delu Kranj, 4. junija. Danes je bilo v sejni dvorani OLO Kranj posvetovanje o uveljavljanju šolskih in razrednih skupnostih, ki so se ga udeležili predsedniki šolskih odborov, mladinskih organizacij in šolskih skupnosti kranjskega okraja. Po treh uvodnih referatih se je razvila živahna razprava, v kateri so sodelovali predvsem mladi, ki so govorili o delu šolskih in razrednih skupnostih. Predstavnica Industrijske tekstilne šole iz Kranja je govorila o tekmovanju med strokovnimi šolami v okraju, ki ga je razpisala njihova šola. Tekmovanje je bilo zelo koristno. Predvsem so se v tem času na nekaterih šolah precej izboljšali učni uspehi. Nadalje je govorila o težavah na tej šoli, ki so predvsem v tem, ker traja pouk le tri mesece in se dijaki kaj težko vživijo v delo svobodnih aktivnosti. Predsednik šolske komisije pri Občinskem komiteju LMS na Jesenicah Jože Vindišer je med drugim povedal tudi, da prav izdajanje raznih časopisov na šolah, kot je to primer na jeseniški Gimnaziji in še ponekod drugje, precej pripomore k organizaciji raznih svobodnih aktivnosti na šoli in k utrditvi dijaške samouprave preko razrednih skupnosti. Dejal je, da ne smemo v teh šolskih biltenih obravnavati strogo samo literaturo, ampak moramo obdelati razna področja, kako n. pr. dela šolski odbor, mladinska organizacija, kakšen bo učni načrt itd. Precej lep uspeh je dosegla šolska skupnost tudi na Industrijski kovinarski šoli »Iskra«, je povedal predstavnik te šole. Tu so učenci sami predlagali, da se uvede nov predmet za elektrostroko, in sicer s področja elektronike. Prav v zadnjem času pa so že razpravljali, da bodo v delavnicah organizirali delavniške svete, s katerimi bodo prav gotovo dosegli še boljše delovne uspehe, nedvomno pa se bo izboljšala tudi disciplina. Dore Oražem je govoril o vprašanju, ko šolska skupnost nekaj predlaga, pa se ta predlog potem pogosto ne upošteva. Tak primer je bil na Vajenski šoli v Kranju, kjer so na pobudo učencev ustanovili elektro-odde-lek in s tem rešili problem vajencev te stroke v Kranju, še danes pa niso dobili nikakršnega odloka od občine, če ta oddelek na šoli lahko sploh obstaja. Dejal je, da bi bilo treba v prihodnje pri tem več odločnosti pri pristojnih organih. Dušan Bavdek je govoril o šolskih skupnostih na osemletkah. Pri tem je poudaril, da gre tu za določen prenos pristojnosti profesorjev na učence, ki delajo v šolskih skupnostih, seveda pa moramo pri tem paziti, da ne bo okrnjena avtoriteta predavateljev. Zato je potrebno izdelati pravilnik šole, kjer naj bi bile zajamčene vse pravice učencev. Seveda je treba pri tem pre-cij skupnega sodelovanja med profesorji in šolsko skupnostjo. Dejal je še, da moramo samoupravne oblike pri mladini razvijati pri vsaki organizirani skupini, to je v raznih krožkih, pri pevskem zboru itd. Ob koncu posvetovanja so sprejeli tudi sklep, da bodo v jeseni organizirali v vseh občinah na Gorenjskem podobna posvetovanja, razen tega pa tudi -Teden svobodnih aktivnosti« na šolah. V torek, 31. maja je bila v Radovljici seja izvršnega odbora OZSZ, podružnice Radovljica. Sklenili so, naj referent za HTZ pripravi analizo nesreč pri delu v podjetjih lesne industrije, kjer je sorazmerno največ nesreč. V podjetjih, kjer bodo ugotovili slabo stanje, bodo priporočili delavskim svetem, naj se na skup- nih sestankih pomenijo, kako bodo zmanjšali število nesreč pri delu. Na seji so govorili tudi o letovanju otrok, za kar je predvidenih 422.000 dinarjev. Brž ko bodo dobili seznam otrok za letovanje, bo posebna komisija razdelila predvidena sredstva. C. r. Pred občnim zborom OZZ Kranj Proizvodni obrati KZ Zametki proizvodnih obratov kmetijskih zadrug kažejo, da so vodstva posameznih zadrug pravilno razumela vlogo zadruge v naši socialistični družbeni ureditvi. Obstoječi proizvodni obrati so nastali ali na zemljiščih SLP ali pa na zemljiščih, ki so jih zadruge dobile v zakup od zasebnih lastnikov. Kmetje namreč v zadnjem času v precejšnji meri nudijo zemljo v zakup. Ta proces je najaktivnejši v hribovitih predelih, kjer je najobčut-nejše tudi pomanjkanje delovne sile. V večini primerov pa so ponuđena zemljišča tako raztresena, da za zadrugo niso pri- 5 skupščine občinskega odbora LT Radovljica Nič več po starem Radovljica, 5. junija — Sinoči je bila v Radovljici tretja redna letna skupščina Občinskega odbora Ljudske tehnike, ki so se je razen delegatov udeležili tudi številni gostje, med njimi predsednik OO LT Kranj Ludvik Rančigaj, sekretar OO LT Stane Vadnov, predstavnik Občinskega komiteja ZK Radovljica Franc Jere in drugi. Poročilo o dosedanjem delu Ljudske tehnike v Radovljici je podal predsednik Občinskega odbora Janez Kocjančič. Sledila je živahna razprava, v kateri so sodelovali skoraj vsi delegati in gostje. Osnovna ugotovitev je bila, da se dosedanji odbor ni znašel pri svojem delu, da ni našel prave poti. Kljub temu pa so ugotovili precejšen napredek v primerjavi s preteklimi leti. Predvsem AMD Radovljica, AMD Podnart in fotoklub Radovljica so dosegli lepe in skoraj zavidljive uspehe. Tudi sekcije Ljudske tehnike po podjetjih in šolah so v zadnjem letu bolje zaživele. Da bi bilo v prihodnje bolje kot doslej, so na skupščini sprejeli vrsto sklepov. Predvsem bo naloga novega odbora, da bo poživil delo na vseh področjih, dalje da bo skrbel za ustanavljanje novih društev in za povečanje števila članstva itd. Povezali se bodo tudi z Delavsko univerzo in s predavatelji — strokovnjaki, da bodo po šolah in podjetjih lahko bolje in v širšem obsegu organizirali predavanja, tečaje in seminarje. Za novega predsednika Občinskega odbora je bil soglasno izvoljen Anton Segula iz Lesc. merna, predvsem ne v pogledu obdelave in sodobne organizacije dela. Za ponuđeno zemljo lastniki v večini primerov zahtevajo najemnino v višini nekaj nad 5000 dinarjev za hektar, so pa tudi primeri, da zahtevajo po 25.000 dinarjev za hektar, to pa predvsem iz špekulantskih namenov. Približno polovica kmetijskih zadrug v okraju zaradi gospodarske šibkosti in slabe notranje organizacije ni sposobna organizirati večjega lastnega obrata in s tem pospeševati podru-žabljanje proizvodnje oziroma si utirati pot k socializaciji vasi. Zato je gospodarsko in politično nujno, da se kmetijske zadruge spoje v večje gospodarske enote, ki bodo po svojem sestavu kapitala in po organizacijskem in ekonomskem pogledu postale nosilec sodobne kmetijske proizvodnje. Prav zavoljo tega že v bližnji prihodnosti ne bo mogla obstajati kmetijska zadruga brez lastnega proizvodnega obrata. Nujno potrebno je, da Okrajna zadružna zveza skupno z občinskimi ljudskimi odbori nenehno pomaga zadrugam pri organizaciji lastnih proizvodnih obratov, kjer pa to zaradi gospodarske šibkosti zadruge ni mogoče, pa pri pripojitvi k sosedni zadrugi. Jasno je seveda, da v krajih, kjer so socialistična kmetijska posestva, ne bomo ustanavljali še zadružnih obratov. Zemljo naj tu prevzamejo posestva, zadruge pa morajo tesno sodelovati na eni strani s posestvom, na drugi pa z zasebnimi kmetijskimi proizvajalci. O tem in še o številnih drugih problemih bodo razpravljali danes, 6. junija na občnem zboru Okrajne zadružne zveze Kranj. Prvenstvo Gore jske v atletiki Številna udeležba in dobri rezultati Uspela akcija V otroškem vrtcu na uradu v Tržiču urejajo športna igrišča, pri 60Hlttr a prostovoljnim delom pomagajo tudi otroci Foto: F. Perdan B**nov»njg|cj bloki (stoip-"" n i ( mkai jevi cesti J I r/i< u bođO \scl.ji\i tt Enega gradi To-v '"'.i ki»>. in sipo\, enega (! aa, enega d■ Komu !}*l«a banka dan) pa (Foto: Per- Fluorografska akcija je v škofjeloški občini dobro uspela; slikanja pljuč se je udeležilo 97 % (•Hotnega prebivalstva. Za 40(1 oseb so ugotovili, da imajo nekatere sumljive znake bolezni na pljučih, pokazalo pa se je tudi, da je med temi nekaj nevarnih bonikov tuberkuloze, ki so jih poslali na takojšnje zdravljenje. Vsekakor je ta zdravstvena akcija v aprilu in maju letos odkrila in rešila prenekato-re ljudi zdravstvenega propada od zahrbtne bolezni — j etike, ki le vedno gospodari in uničuje dragocena življenja. Na žalost je v loški občini tudi nekaj ljudi, ki se slikanja pljuč niso udeležili, predvsem zaradi malomarnosti in brezbrižnosti. Omenimo pa naj to, da je bila udeležba ljudi v Poljanski dolini in v hribovitih krajih boljša kot v mestu samem in njegovi okolici. Kropa. 5. junija. Na stadionu v Kropi je bilo danes četrto prvenstvo Gorenjske v atletiki, ki sta ga ob pomoči društva Partizan v Kamni gorici izvedla Gorenjska atletska podzveza in Okrajna zveza Partizan Kranj. Udeležba je bila kar precejšnja, saj je nastopilo okoli 200 tekmovalcev iz atletskih klubov Triglav, Jesenice in Mladost ter društev Partizana iz Kranja, Radovljice, Javornika, Besnice, Tržiča, Visokega, Du-pelj. Krope, Kamne gorice, Križ in Podnarta. Številna udeležba in kopica ^disciplin sta dala organizatorjem precej dela, ki pa so ga še kar v redu opravili. Prepočasni sodniki, zlasti pri tekih, pa so bili vzrok, da se je tekmovanje precej zavleklo. Slaba tekmovalna steza je onemogočila boljše rezultate v tekih, medtem ko so bili ostali izidi v glavnem kar dobri. Največ uspeha so imeli atleti kranjskega Triglava, presenetili pa so nekateri neznani tekmovalci iz društev Partizan. V prihodnje bi kazalo dodati gorenjskem prvenstvu še nekaj disciplin, tekmovanje pa izvesti v dveh dneh, kar bi brez dvoma omogočilo lepši potek prvenstva in boljše rezultate. Rezultati — moški 100 m: Mo- šič (Jesenice) 12,0; 400 m: Struž-nik (Triglav) 66,4; 1500 m: He-relde (Kropa) 5;14,9; 3000 m: Florjančič (Triglav) 9:49,9; 4 krat 100 m: Triglav 49,1; višina: Mo-112 (Jesenice) 165 cm; daljina: Mošič (Jesenice) 596 cm; tro-skok: Korel (Triglav) 12,09 m; krogla: Blenkuš (Triglav) 12,69 m kopje: Krži.šnik (Kamna gorica) 46.11 m; disk: Cebulj (Radovljica) 35,91 m. stm-jši mladinci — 100 m: protnik (Jesenice) 12,2; 400 m: Bratuša (Triglav) 56,4; 800 m: Bratuša (Triglav) 2:10.0; 1500 m: Zupančič (Triglav) 4:38,4; višina: Koren (Triglav) 170 cm; daljina: Vidovič (Triglav) 599 cm; krogla: Blenkuš (Triglav) 14,62 m; disk: Blenkuš (Triglav) 44,62 m; kopje: Šolar (Kamna gorica) 44,90 m. Mlajši mladinci — 100 m: Kuitid (Triglav) 12,2; 300 m: Jeza (Triglav) 40,9: 1000 m: Hafnar (Tri-glav) 2;51,0; 4 krat 100 m: Triglav 50,2; višina: Rakovec (Podnart) 170 cm; daljina: Drempetič (Visoko) 567 cm; krogla: Kaštivnik (Naklo) 12,42 m. Članice - 60 m: Zakelj (Triglav) 8.6: 800 m: Jevšnik (Triglav) 2:49,4; 4 krat 100 m: Triglav 56,4; krogla: Ankele (Triglav) 8,36 m; višina Rakovec (Podnart) 130 cm; daljina: Rakovec (Podnart) 419 cm. Mladinke - 60 m: Belehar (T) 8.7; 200 m: Kores (T) 30,2; 400 m: Križnar (Mladost) 1;12,4; višina: Vrhunc (T) 125 cm; daljina: Grad (Radovljica) 444 cm; krogla: Vrhunc (T) 10,53 m. L. S. Republiško prvenstvo v košarki Slovenski prvak premagan SLOVAN : TRIGLAV 66:77 (23:31) Ljubljana. 4. junija. Po porazu v Trbovljah so kranjski košarkarji ingabili z • \-n.je upe za uvrstitev na sam vrh tabele. Današnja tekma 0 n-vaiiiun naj bi le še potrdila, da so Ljubljančani še vedno brei resneJSe konkurence v slovcu ki ligi in jih še bolj utrdila na 1. mesto. Borbeni Kranjčani pa so VTUti pirsem-tciij dod?.li doslej največje v letošnjem republiškem prvenstvu in v Ljubljani premagali Slovan z rezultatom 77:66 (:?l:23). (Nadaljevanje na 4. strani) GORENJSKE I k NAŠIH KRAJEV PONEDELJEK, 6. JUNIJA 1960 Proslava 15-letnice krvodajalstva v Kranju f~ Odlikovanja za množično krvodajalstvo NAŠ RAZGOVOR Kranj, 5. junija. V okviru 15-letnice ustanovitve prostovoljnega krvodajalstva je bila danes dopoldne v avli Okr. ljudskega odbora v Kranju posebna proslava, ki jo je organiziral Občinski odbor RK v Kranju. Član Izvršnega odbora Glavnega odbora RK Slovenije dr. Dušan Reja je ob tej priložnosti imel predavanje o- zdravstvenih nalogah RK, učenci, pod-mladkarji RK iz šole »Simona Jenka« v Kranju pa so izvedli krajši program. Predsednik komisije za krvodajalstvo pri GO RK Slovenije dr. Branko Štangel je svečano iz- ZAKLJUCEN TEČAJ ZA OSEBJE PLANINSKIH POSTOJANK 31. maja je bil v Kranjski gori zaključen 10-dnevni tečaj za osebje planinskih postojankh, ki sta ga organizirali Gostinska zbornica za okraj Kranj in Pla-ninska zveza Slovenije. Ob zaključku tečaja, ki se ga je udeležilo 15 tečajnikov, so bili izpiti iz strežbe, higienskega minimuma in oskrbniški izpiti. PA8ERK1 PO SVETU veČina proti Tokijski list »Tokio šimbun« je razpisal anketo, v kateri naj bi bralci odgovorili kaj mislijo o Klšijevi vladi in Kišijevem odstopu. Anketo je izpolnilo preko 800.000 bralcev. 73,6 % se jih je izreklo za ostavko in le 18,30 o proti. Japonsko ljudstvo zahteva ostavko sedanje vlade zaradi podpisa ameriško-japon-skega pakta, saj kar 42,4 % anketirancev meni, da pakt sploh ni bil potreben in le 26 % jih meni, da je bil koristen. Razpoloženje večine najbolje ilustrira 3,5 milijone demonstrantov, ki so ta petek demonstrirali samo v Tokiu! Ob vsem tem pa premier Kisi še vedno trdi, da ne misli odstopiti zaradi zahteve peščice opozicionalcev! OHRABRUJOČE -TODA ZA KOGA? New York Herald Tribune komentira volitve, ki so bile preteklo nedeljo v Alžiriji. Piše: »V deželi je volilo 55 % vseh volivcev. To je vsekakor udarec za narodnoosvobodilno gibanje, ki je skušalo prisiliti muslimane, naj se vzdrže volitev .. .« Toda, kdo je imel večjo možnost, da koga prisiljuje? Francoska vojska, ki jo je zbrane v Alžiriji več kot pol milijona ali alžirski borei, ki jih po »uradnih« francoskih podatkih sploh ni v deželi? Ob tem lahko vsak sam preudari za kn^a je 55 % udeležba na volitvah resničen uspeh! ročil 35 zlatih in srebrnih značk posameznim krvodajalcem. Zlate značke, ki pripadajo samo tistim, ki so več kot desetkrat dali kri, so ob tej priložnosti prejeli: Bogomir Hladnik, Vida Burkeljca, Alenka Zivkovič, Jože Musolini in Janko Rot iz Kranja ter Blaž Drempetič iz Britofa in Jernej Česen iz Voglja. Prav tako so odlikovali tri krajevne organizacije, ki so na svojem območju množično zajele krvodajalstvo-. Te organizacije so: Orehek, Britof in Jezersko. V teh krajih ni niti ene družine, kjer ni najmanj eden dal kri. Za nenehno delo pri organizaciji krvodajalske družbe v njenem 15-letnem obstoju pa so izročili posebno priznanje štirim posameznikom v Cerkljah, transfuzijski postaji na Golniku in komisiji za krvodajalstvo pri Občinskem odboru RK v Kranju. Se posebne zlate, srebrne in bronaste značke je dr. Dušan Reja podelil sedmim aktivistom za požrtvovalno in nesebično delo v vrstah organizacije RK. Zlate značke so prejeli: Jože Kobal, predsednik ObO RK, dr. Jože Bežek, predsednik komisije proti alkoholizmu ter dr. Vladimir Premrou, predsednik zdravstvene komisije. -L c. 37-krat okoli sveta Šofer Franc Tavčar, zaposlen v podjetju Transturist v Skofji Loki, že 25 let vozi avtobus na isti progi Ziri— Ljubljana. Zato smo ga najprej vprašali, koliko kilometrov je že prevozil v tem času? »Nad milijon in pol kilometrov-«, nam je odgovoril tovariš Franc in nadaljeval: »Lahko bi se že 37-krat peljal okoli sveta.« »Kaj pa avtobusne nesreče v tem obdobju, jih je bilo dosti?« »Ne spominjam se, da bi imel kakšen hujši karambol. Imel sem sicer nekaj manjših, zaradi katerih pa ni bilo nikdar večje škode.« »Katero vozilo ste najdlje upravljali?« ->Diset let sem vozil potnike z avtobusom znamke V. Fiat 404. Povem naj, da z njim nisem imel tudi najmanjše nesreče. Vse kar je bilo, je to, da sem moral zaradi dotrajanosti trikrat menjati motor.« »Koliko kilometrov prevozite povprečno vsak mesec v zadnjem času?« »Spričo tega, da je avtobusni promet vse večji, prevozim zadnje mesece povprečno 5 do 6000 kilometrov.« »Bi nam povedali še nekaj o potnikih.« »Zaradi potnikov se nimam pritoževati. Disciplinirani so in vsaj jaz doslej z njimi nisem imel nobenih sitnosti.« »In kaj je vaš konjiček v prostem času?« »v največjo zabavo mi je lov. Škoda je le, da nimam za ta šport več prostega časa.« O šoferju Francu Tavčarju naj zapišemo še, da je dobil 1956. leta medaljo dela za vestno opravljanje poklica. v. r. Nova restavracija hotela »Jezero« v Bohinju bo precej izboljšala gostinske kapacitete v tem znanem turističnem kraju S sodišča IZSILJEVANJE PREDNOSTI F. R. iz okolice Ljubljane je 4. aprila letos upravljal vprež-ni voz iz Kidričeve ceste v Kranju v smeri na glavno cesto Ko-krica—Kranj. Ko je prišel na glavno cesto, se ni prepričal, če je prosta, ampak je zapeljal kar na cesto. V tem trenutku je pripeljal mimo tovorni avtomobil, ki se je zaleiel v voz. Na avtomobilu je bilo za okrog 100.000 dinarjev škode. Obtoženi F. R. je sicer poskušal zmanjšati krivdo in je delno krivdo za nezgodo pripisoval tudi šoferju tovornega avtomobila. Vendar ga je sodišče zaradi izsiljevanja prednosti na cestišču obsodilo na mesec dni zapora, pogojno za dobo enega leta. PODRL KOLESARKO Zaradi nepravilne vožnje s kolesom se je pred sodiščem zagovarjal A. J. iz Kranja. Dne 9. februarja se je okrog 5.30 peljal s kolesom po smledniški cesti v Kranju. Ker je vozil brez luči, je podrl žensko, ki je šla pravilno po desni strani ceste. Ta je pri padcu dobila lažje telesne poškodbe. Svoje dejanje je obdolženi priznal. Krivdo je skušal zmanjšati s tem, da je vozil brez luči iz razloga, ker ta na kolesu ni gorela zaradi okvare na dinamu. Upoštevajoč okolnost, da je obdolženec poškodo-vanki povrnil vse stroške, ki jih je imela za zdravljenje, da ji je plačal še 3000 dinarjev za bolečine, ga je sodišče obsodilo na 7 dni zapora pogojno za dobo enega leta. nesreče POŽAR v PODJELJU v noči med petkom in soboto je v znani partizanski vasici Podjelje pri Srednji vasi v Bohinju izbruhnil požar. Čeprav so sejo, popoldne pa so podelili od- NA LUŽAH SO PRAZNOVALI Luže, 5. junija. Prostovoljno gasilsko društvo v vasi Luže pri Šenčurju je pričelo v četrtek praznovati 40-let-nico obstoja društva. Proslavo so združili s praznovanjem 15-letnice osvoboditve. Praznovali so kar štiri dni. V četrtek so izvedli društvene orodne vaje, v petek so imeli gasilske vaje najmlajši člani društva - pionirji, v soboto zvečer so bile velike sektorske vaje z udeležbo sektorskih gasilskih društev, za tem pa so na prostem zavrteli film, za katerega je bilo v tej vasici veliko zanimanje, saj so ga tu sploh prvič predvajali. Danes je Gasilsko društvo imelo slavnostno gasilci iz okoliških vasi kaj kmalu prišli na pomoč, so zgorele tri hiše in 2 gospodarski poslopji. Razen tega je zgorelo tudi precej pohištva in druge opreme, dalje orodje, obleka in celo govedo v teh poslopjih. Sodijo, da je požar povzročila slabo urejena električna napeljava. v tem-tednu bo prevladovalo sončno vreme s pogostimi nevihtnimi plohami. Dež pričakujejo med 4. in 5. junijem in okrog 9. junija. likovanja nom. najzaslužnejšim čla- LJUDJE IN DOGODKI NOV PREDLOG Sovjetska zveza je pripravila nov predlog za razorožitev. Že pretekli četrtek je o njem govoril zunanji minister Gromi-ko, v petek pa ga je na posebni tiskovni konferenci podrobneje obrazložil primer Nikita S. Hru-ščev. Ni dvoma, da je novi sovjetski razorožitveni načrt osrednji zunanjepolitični dogodek teh dni, ki je upravičeno izzval velik interes in številne komentarje povsod po svetu. Novi predlogi za razorožitev so bili pripravljeni že za konferenco najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda v Parizu, do katere pa, žal, ni prišlo. V njih se predlaga v razorožitvenem postopku nasproten vrstni red kot Je bil predložen s strani premiera Hruščeva ob njegovem lanskem obisku v ZDA, v govoru pred Generalno skupščino OZN. Medtem ko je prvotni načrt predvideval najprej zmanjšanje oboroženih sil in klasične oborožitve, potem likvidacijo vojaških sil in tujih vojaških oporišč ter končno uničenje atomskega in raketnega orožja, Sovjetska zveza zdaj predlaga, da se najprej uničijo sredstva za prenašanje orožja za množično uničevanje, v drugi in tretji etapi pa bi uničili vsa atomska, kemična in bakteriološka orožja, nato pa likvidirali klasično oborožitev in vse vojaške organizacije. v novih predlogih je očitna težnja Sovjetske zveze, da se približa posameznim zahodnim predlogom o razorožitvi. Tako se s predlogom o prvenstveni odpravi sredstev za prenašanje jedrskega orožja, upošteva francosko stališče. Sugestija o ustanovitvi mednarodne organizacije za kontrolo razorožitve, je močno podobna slični zahtevi zahodnih sil, organizacija mednarodnih policijskih sil, ki jo pogojno dopušča sedanji sovjetski predlog, pa je blizu zahtevi ZDA. Izdaja CP »Gorenjski tisk« Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 — Izhaja ob ponedeljkih sredah in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. Spričo tega lahko ocenimo novi sovjetski predlog kot velik prispevek h krepitvi miru in stabilizaciji položaja, ki se po pariškem neuspehu še ni povsem umiril. Kajti, »zadnji dogodki,« je ugotovil premier Hruščev na sestanku z novinarji, »niso zmanjšali, marveč nasprotno povečali potrebo po splošni razorožitvi in odpravi nevarne tekme V oborožitvi.« Prav zaradi pomena, ki ga v tem trenutku še posebej ima sovjetski predlog, so odmevi nanj po svetu zelo ugodni. V Veliki Britaniji vsi listi z očitnim zadovoljstvom komentirajo novi predlog, kljub uradni zadržanosti. V ZDA obljubljajo, da bodo predlog skrbno proučili, tako tudi v Italiji. Francoski politični komentatorji ugotavljajo, da se novi sovjetski predlog v mnogočem približuje francoskim predlogom, itd. Vsekakor je sedaj na vrsti Zahod. V torek, 7. junija se bodo v Ženevi spet začeli razorožitveni razgovori desetorice, ki so bili prekinjeni 29. aprila za-nidi predvidene predsedniške konference. Človeštvo pričakuje, da bodo na teh pogajanjih prišle do izraza nadaljnje pozitivne pobude, ki bodo prispevale k nadaljnjemu popuščanju napetosti in vzpostavitvi trajnega miru. ABC V KRANJU LETOS »KRESNA NOC« Turistično olepševalno društvo Kranj bo letos 3. julija prvič organiziralo »Kresno noč« v Majdičcvem logu. Prireditev bo v nedeljo, pred Dnevom borcev. Turistično društvo pripravlja za »Kresno noč« zelo pester program. Zadnja vesti DOMA.. . LIPICA, 5. JUNIJA Predsednik republike Tito je bil danes s soprogo navzoč na proslavi 380-letnicc kobilarne v Lipici. Skupno s predsednikom Titom so tja prispeli tudi predsednik Ljudske skupščine LR Slovenije Miha Marinko, organizacijski sekretar CK ZKS Ivan Maček, podpredsednika Izvršnega sveta LR Slovenije Viktor Av-belj in dr. Jože Vilfan in drugi. Potem, ko si je predsednik Tito ogledal staje z znanimi konji Lipicanci, Je odšel na poliron. kjer ga je pozdravil predsednik Konjske zveze Slovenije Jaka Av.šič. Zatem je predsednik Tito gledal program, v katerem so nastopali plemenski konji iz vseh naših republik. Na koncu so zastopniki podjetja »Jadran« podelili predsedniku Titu dva plemenska Lipicanca. Predsednik republike se je zahvalil za darilo in se zatem fotografiral s predstavniki podjetja »Jadran«. Ko je maršal Tito zapuščal kobilarno, ga je ob izhodu pozdravila množica ljudi. ... IN PO SVETU SEUL, 5. JUNIJA Tožilstvo v Seulu v Južni Koreji je obsodilo danes 23 članov bivše Singmanrijeve vlade in političnih voditeljev, kei so ponaredili rezultate marčnih predsedniških volitev. Med njimi je tudi 9 ministrov. RIM, S. JUNIJA Edini še živeti delujoči evropski vulkan Etna na Siciliji je zopet začel delovati. I/, vulkanskega žrela se kadi visok oblak belega dima, od časa do časa pa izbruhne Etna kose strnjene lave. Po mnenju znanstvenih delavcev vulkanološkega observatorija v Kataniji zdaj še ni razlogov, da bi se bali erupcij. Junijske prireditve na Bledu V juniju se bo na Bledu zvrstilo več prireditev, nastopov in tekmovanj. Predvideni so koncerti, zlasti v drugi polovici meseca, medtem ko bo v prvi polovici med drugim tudi kongres jugoslovanske tehnike, ki se je začel že včeraj, 5. junija, dalje kongres Združenja knjigovodij Jugoslavije, ki se je začel danes. Za 10. junija je predviden republiški zlet športnih ribičev Slovenije z ribiškimi tekmovanju. 7. junija bo v Kazini z narodnimi plesi in pesmimi nastopila jeseniška Svoboda, dva dni za tem bo zvečer družabna prireditev v Kazini, 11. pa bo vesele melodije izvajal ansambel Veselih planšarjev. 14. junija bodo spet na vrstr narodne pesmi in plesi, v izvedbi folklorne skupine SKUD Tine Rožanc iz Ljubljane. Vokalni koncert domačih in umetnih pesmi bo 17. junija zvečer izvajal na Bledo pevski zbor Franceta Prešerna iz Kranja. S slovenskimi narodnimi ples* in pesmimi se bo 21. junija predstavila domača folklorna skopi" na, medtem ko bodo 23. junija v gosteh na Bledu solisti ljubljanske Opere s koncertom oP®" retne in operne glasbe. Razen tega pa bo v drugi polovici junija na sporedu več zabavnih 'n družabnih prireditev, promenau-nih koncertov, 27. junija P» večer magije in hipnoze v K*' zini. Od športnih prireditev bo **" zen ribiškega tekmovanja 15- Ju nija 6. mednarodni blejski šahovski festival, 26. junija P3 mednarodne regate na Blejskem jezeru. -jb. ">i Nezorana ledina stanovanjskih skupnosti Iz Škofje Loke in okolice V internat je prišla mati in vsa zaskrbljena vprašala, kako se uči njen sin. Povedali so ji, da pri učenju sicer »za silo leze«, da pa z njegovim vedenjem in razposajenostjo dela vsem dosti preglavic. Svetovali so ji, naj bi ga raje vzela domov, kajti domača vzgoja je vendarle najboljša. Zena je skrbno poslušala, potem pa je joka je povedala, da tega ne more, čeprav bi zelo rada. Oba z možem sta zaposlena. Sin bi bil doma, zlasti dopoldne, brez nadzorstva a čestokrat tudi popoldne. V internatu pa le ima nekoga, ki ga nadzoruje. Uslužbenka za pisalnim strojem se je zresnila. »Vi ste torej novinar, dopisnik in bi radi pisali o našem podjetju. Zakaj pa ne pišete tudi o nas samih, o ljudeh, o delavkah, o ženah, ki smo v tem podjetju in o naših težavah.« Potem je povedala, da je morala zjutraj, preden je šla v službo, pripraviti za šolo tri otroke. In še za moža mora skrbeti. Mož je zaposlen ves dan, čestokrat mora tudi ona popoldan znova v službo ali na sestanke. Otroci pa so tako vse popoldne sami. Nimajo nikogar, ki bi jih nadzoroval, pomagal pri nalogah in podobno. Služkinjo imeti pa je predrago. Otroci so zapostavljeni v negi in oskrbi, kakor tudi v vzgoji. In še tretja — prav tako resnična zgodba. Učiteljica Z otrokom na vasi. Nihče ji noče kuhati kosila. Še gostilničar noče imeti abonente — se tW* ne izplača. Rajši toči žganje in vino in ima prehodne goste. Pri tem on več zasluži. Uslužbencem in še posebno učiteljici ne more tako računati. Učiteljici torej ne preostane drugega, kot da sama kuha. Dopoldne ima šolo. Triletnega otroka tačas da k neki družini, njenem imenu. Dostikrat pa se je otrok brez posebnega var", stva potepal po cesti, jokat doma in podobno. Te zgodbe resničnega življenja bodo morda v pobudo stanovanjskim skupnostim p*1 hovem delu. Vsekakor dokazujejo težavne razmere zap0' slcnih žena, mater, ki jim le treba pomagati. V. R- Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj razpisuj* delovno mesto TEHNIČNEGA RISARJA z nižjo strokovno Izobrazbo pri Katastrskem uradu Kr*W" Razpis bo zaključen v 15 dneh po tej objavi. Kolik°r meato ne bo zasedeno, ostane razpis v veljavi do zasedb« tega mosta. Kandidati naj v prošnji, kolkovani s 50 din. navedejo šolsko izobrazbo in dosedanje službovanje. Komisija za uslužbenske zadeve OLO Kranj Časopisno podjetje »Gorenjski tisk« sprejme v »k v'1 jence za naslednje poklice: 1JEDKAKJA 1 STAVCA 2 STROJNIKA l KNJIGOVEZA Javite so v tajništvu podjetja. PONEDELJEK, 6. JUNIJA 1960 r K. ZANIMIVOSTI OB VSEPOVSOB -s, roNESTEI™ LOVCEVA HČI Riše Milan Brni*sta HISA IZ PRAZNIH STEKLENIC V Rayollitu, v Kaliforniji stoji hiša, v katero je vgrajenih 25.000 praznih buteljk. Zgraje-na je bila v času »zlate mrzli-ce«, ko je mesto, ki je danes zapuščeno, vrvelo od kopačev zlata, ki so pili whysky od ve-^ja ali iz obupa bolj kot kjerkoli drugje v Ameriki. Danes 1& ta osamljena hiša spremenjena v muzej in jo ščiti država Kalifornija. SVOJEVRSTEN SPOMENIK Znani madžarski kipar Las-zlo Vastag je izdelal v naravni velikosti kip krave NISI, ki je dala lani 18.000 litrov mleka in tako potolkla vse dosedanje rekorde. NAJDRAŽJI POKLIC Kakor trdi ameriški ilustrirani časopis Look, ima najdražji Poklic ameriški ambasador v Veliki Britaniji. Vsako leto mora dodati svojim prejemkom še l00.00O dolarjev iz svojega žepa, da lahko dostojno predstavlja Sv°Jo državo. Na leto prejema 44.000 dolarjev plače, za sebe |n svojo osebno reprezentanco Jih Pa porabi 150.000. ČILE — GOST ITALIJE Ker je čilski olimpijski komite po elementarni katastrofi v državi sklenil, da ne bo po-■Jal olimpijskih tekmovalcev v marveč bo dal ta denar 2a obnovo porušenih pokrajin, »ijski teriala, najzanimivejši pa so magnetofonski trakovi, na katerih so posneti razgovori jazz-glasbenikov in drugih oseb, ki se spominjajo dobe jazza v Nevv Orleansu v razdobju odl885. do 1917. leta. Do 1963. leta pa bodo zbrali več kot 500 magnetofonskih trakov, ki bodo v pomoč raziskovalcem o začetku jazza. ŽELEZNICA NEVV YORK— LONDON—MOSKVA Neki sovjetski inženir je objavil načrte za izgradnjo največje železniške proge na svetu, ki bi povezala New York z Londonom preko Moskve. Za to progo bi bila potrebna dva velika objekta: predor pod Ro-kavskim prelivom, katerega graditev naj bi se pričela v prihodnjih letih s skupno akcijo Francije in Velike Britanije, in podmorski predor pod Berin-govo ožino, ki bi povezoval Sovjetsko zvezo z Aljasko. Že obstoječa železniška mreža bi se modernizirala in vključila v novo linijo, na kateri bi obratovali električni in atomski vlaki z brzino 180 km na uro. Sovjetski inženir predlaga, naj bi Amerika in Sovjetska zveza skupno zgradili nasip v Beringovi ožini, ki bi onemogočal še predor hladnih arktičnih tokov na Pacifične obale Amerike in Japonske. Predvidevajo, da bi ves projekt veljal nad 8 milijard rubljev. 196. Frelih je dvignil klobuk, prestreljen mu je padel za skalo. Zdaj sta do noči mirovala. Ko je mrak zagrnil gore, sta se podala v dolino in naravnost v Boštjanovo kočo. Presenečena sta bila, ko sta zagledala Boštjana in Neka pri skledi mleka in žgancev. Po pomenku jima je še Boštjan postregel z žganjem, potem sta se poslovila. Ko so se vrata zaprla, je Nek položil prst na usta in kmalu izpustil psa. Volkun je zalajal in podrl Freliha v sneg, ko je ta prisluškoval pod oknom. Šele, ko je Boštjan poklical psa, se je mož spravil pokonci, klel psa in govoril, da je menda pozabil rokavice. 197. O božiču se je pripeljal s sanmi sam Goldschmied na lov. Spremljala sta ga major Schulze in debel veletrgovec. Okoli njih je pokorno skakal Frelih. Še preden si je gospod slekel debeli kožuh, je privlekel na dan veliko škatlo cigar in jih pomolil svojemu lovcu. »Tole naj bo za kapitalnega gamsa.« Lovci so se na Za-slapu ustavili le toliko, da so nosači odšli naprej in zgazili stezo do koče v Strmah. Nato so krenili tudi sami. Preden so odšli, je Jozelj poklical Minko. »Pojdi k Boštjanu in mu povej, naj ne hodi v goro.« 198. Pol ure za njimi je Minka hitela po gazi proti Robidju. Bala se je, da ne bo Boštjana doma. Pa je dobila z Nekom oba. Povedala jima je, kaj je oče naročil in kaj so se lovci memli. Boštjan se je zagledal skozi okno v sinjino nad lesketajočimi gorami. Zmračil se je in osorno odločil: »Gamsa mi ne bodo ubili. Priložnost je, da maščujem očeta. »Potem je Minko pospremil domov. Dekle je slutilo, da bo nekaj narobe. Jokala je in moral ji je obljubiti, da ne pojde v gore Dolgo je gledal za njo, ko je izginjala v gozdu proti Zaslapu. je sedaj italijanski olim-odbor na svoje stro- sfee povabil čilsko olimpijsko ekipo v Rim. V povabilu je re-že«o, da se je Cile doslej udeleževal vseh olimpijskih prire-in je zato prav, da nastopi tudi letos. jazz V NEW ORLEANSU v aprilu leta 1958 je univerza v Tulaneu prejela 75.000 dolarjev, da zbere podatke o jazzu v New Orleansu. Doslej je zbra-neSa že precej zanimivega ma- O poroki, do katere je prišlo po telefonskem razgovoru, še danes mnogo govorijo poštni uslužbenci v Zrenjaninu. Gre za poroko med poštnima uslužbencema Eržebet Taši iz Zrenj anina dn Vilmošem Herdža-nom iz Ečke, ki se prej sploh nista poznala, vendar sta se ta- POZIRANJE MEČEV NI VEH TRIK Spretnost poliranja mečev je danes prava redkost. Ostalo je *mo še nekaj takšnih artistov. Pri tem prav gotovo mislijo, da c Poziranje mečev trik. Da bi artistka vse prepričala, se je pu-lla Posneti z rentgenskim aparatom. Posnetek, ki je bil nabavljen v vojni bolnici v Kjobenhavnu je pokazal, da je šel ec skozi goltanec vse do želodca. kaj po prvem telefonskem pogovoru poročila. Pred nekaj dnevi je bila Eržebet dežurna na okrajni pošti v Zrenjaninu. In kot se to vsak dan dogaja, je tudi tokrat vzpostavila zvezo s pošto v Ečki, kjer je delal Vilmoš. Po končanem službenem razgovoru sta izkoristila nekaj minut za to, da bi se »spoznala«. To je običaj, če se uslužbenci ne poznajo ali če prvič vzpostavijo zvezo .drug z drugim. Dogovorila sta se, da se bosta našla v Zrenjaninu. In čez nekaj dni sta se prvič srečala. Ko je zagledala »znanca« z druge strani žice, je rekla Eržebet svojiim tovarišicam: »Sploh mi ne ugaja.« Toda njen prvi vtis se je brž spremenil. Pristala je na kratek sprehod po mestu. To pa jima je bilo dovolj za sklep, da se bosta poročila. In da je bil čudež še večji, sta se čez nekaj dni zares poročila. Mnogi uslužbenci okrajne pošte v Zrenjaninu se ne morejo dovolj načuditi tej nevsakdanji poroki. Trdijo, da več uslužbencev tega sploh ni vedelo, da sta se Eržebet in Vilmoš vzela. Med njimi je bila tudi sekretarka okrajne pošte. Vilmoš bi moral na letni oddih in je sekretarko prosil za zameno. Sekretarka je odredila neko uslužbenko z okrajne pošte, vendar mlad soprog ni bil zadovoljen z rešitvijo. Prosil je sekretarko, naj mu pošlje v Ečko njegovo soprogo Eržebet, ki dela v Zrenjaninu. Sekretarka ni mogla doumeti, kakšno soprogo Eržebet zahteva Vilmoš. Vedela je namreč, da je samski. Šele, ko so ji uslužbenci pojasnili, da se je Vilmoš zares poročil z Eržebet, je bilo nesporazuma konec, soproga pa je dobila dovoljenje, da zamenja moža. Sedaj sta oba skupaj- VALJASTA NEBOTIČNIKA V CHICHAGU V Chichagu je med vsemi ameriškimi mesti najhujša stanovanjska stiska. Zato so se odločili za rekordno graditev vrste cenenih stanovanjskih nebotičnikov. Prva nebotičnika valjaste oblike bosta dograjena v poldrugem letu. Vsak izmed njiju ima 60 nadstropij, visoka sta po 170 metrov in bosta stala okoli 12 milijard din. To bosta najvtsji stanovanjski poslopji na svetu. OTVORITEV OLIMPIJSKE VASI Olimpijsko vas v Rimu, ki bo sprejela 7C00 športnikov, so odprli v soboto, 4. junija. Hkrati so odprli tudi sodobno palačo športov, v kateri bodo košarkarske tekme in boksarski turnir. V njej bo prostora za 15.000 gledalcev. RISBE, STARE 3000 LET Nedavno so v jugozahodni Franciji v notranjosti neke votline odkrili nove risbe iz pred-zgodovinske dobe. Strokovnjaki sodijo, da so stare preko 3000 let. Risbe prikazujejo motive iz leva na jelene. Bt0aDtLCtE Veste, star sem že, pa mi gre včasih res že malo na otročje, toda tisto, kar mi zadnje dni pridiga Marjana, le ne bo držalo. Pravi mi, da se mi je zmešalo. Čisto preprosto: »Pa kaj ti je, saj nisi več pri pravi! Daj no, zresni sel« Vrabca, ali je veselje res že ne-resnostf Tega namreč ne razumem. No, pa da vam povem od začetka in po vrsti, kot so hiše — ne na Zlatem polju, pač pa v Trstu: Že vseskozi, odkar natikam na bodice vse, kar mi ni všeč, mi Številni hudobneži trobijo na uho, da je to vse skupaj samo bob ob steno — in pa kvečjemu prijetno branje za stare opravljive ženice. Čeprav imam volovsko kožo, me je to od časa do časa le malce prizadelo: konec koncev pa le vsaka stvar, ki se jo lotimo, mora imeti neki učinek, se vam ne zdi? No, prepričal sem se, da ga tudi maje »opravljivo« pisanje ima. Zato pa sem tako vetel. Nekaj primerov: »Hotel« Union na Hiša Ane Frank -muiej Hišar v kateri so se skrivali Ana Frank in njeni, je spremenjena v muzej. Na stenah sobe, kjer je živela Ana, vise risbe vsega, kar je ljubila. To so naivne skice otrok, znanih filmskih igralcev, cvetja . . . Muzej je odprt po dve uri na dan, obiskovalce pa vodijo vodiči skozi vse prostore, kjer so živeli Anini starši in drugi Zidje do leta 1944 ,ko so jih odkrili in odpeljali v internacijo. Bledu ni več hotel, pač pa so ga prekrstili v gostilno. Park pred Delavskim domom v Kranju so tudi zasadili z rožicami, prav tako ozki zeleni pas med pločnikom in cesto. In dalje: prehode za pešce so označili nekaj dni potem, ko sem se jaz obregnil vanje. Tudi prehod za pešce ob koncu zgornje poti Savskega drevoreda (pred Kamnoseštvom) so uredili. Še bi lahko našteval — pa, tristo zelenih, nekaj mi pravi, da to nekako ni v soglasju z mojim poklicem. In še nekaj: skrbi me, da se bodo ljudje tako poboljšali, da preprosto ne bom imel več kaj pisati. Sicer zveni to malce zlobno, pa kaj hočete, »kšeft je kšeft«. Sicer pa zdaj nisem več tako zelo dobre volje, pa tudi strahu, da bom ob poklic, sem se že dodobra znebil ondan, ko sem se s »tržiško puto« peljal v Tržič. Mejduš, železničarje sem sploh precej zanemaril. Tu so še »skrite rezerve« zame, pa sem sklenil, da bom začel počasi odkrivati tudi to tenčico. No, pa k dejstvom. Bilo je pretekli četrtek popoldne ob štirih na kranjski železniški postaji. Sedel sem na vlak, ki bi moral ob štirih odriniti proti Tržiču. Imel pa je precej zamude. Vprašal sem šefa postaje, kdaj bo odhod, pa se je razjezil in rekel, da bo odpeljal takrat, kadar bc on hotel, magari ob petih. Končno pa se je vlak le zmigal, »ši-bal« nekaj časa gor in dol, da smo se potniki drug čez drugega premetavali po kupeju, potem pa odpeljal. . . Skoraj sem zgubil zavest, ko sem padel čez nekega potnika. Sicer pa sem do Tržiča imel še dovolj časa, da sem se zbnhtal. . . Srečno! BODIČAR i! nik 'n Herman sta gospodarila, kakor sta hotela in oskrb- je za njen dvajseti rojstni dan poskrbel za kruto zabavo. pr'Istl) poletno jutro sta Herman in Fraja z oboroženimi hlapci •^'dila na Hribarjevimi. j spravi mi grudo in vejico!« se je za dobro jutro zadria dJa nad Hribarjem. Drih M,y,Jbodn,jak se je vzravnal, se okrenil in rekel: »Prezgodaj pe ajal<>- grofična! Nisem še umrl. Sam gospod grof so podpisali *>a'nent in to pri meni drži!« Ulan ^ u,"ži kos ustrojene kože, zame pa tole!« je zavrnil Ilcr-ln se pri tem z dlanjo '.'daril ob bok, da je zazvenelo jeklo, v sov • r< ' tl'(Vii '* l,r'^<>! Janez Kresnik. Oči so s*.- mu zabliskale U n *»»VTi in v silni jezi je /avpil nad Frajo: »Mora držati! Kje Pravieiiv,, r pome/iknila hlapcu. i*USl sli*M''l s konja in stopil proti ovčarju. fant!« ie v strahu zaklieal Hribar, »ker maček j(. Kresnik skočil na zid. Za hip je Mi ItlT! °st»nite!« j( postal, in pa še poklical. S stisnjeno pestjo je požugal - Je perja si vzemite za ovčarja! Jaz odhajam, gospodar, in pa Uri barjevih ustnicah ie vzcvetel svetel smehljaj. roj,, .^'"'hiak s«' je okrenil in stopil v gredico med sestrine jico -. Ml)r'11 je kepo prst1, nazaj grede pa odlomil še rosno ve-FrajjJA Nato je stopil k belemu žrebcu in stegnil roke proti J\> '/rosvojino. I *J*I mi konja, da o h jezdimo mejnike!« je ukazala. (>b i ' n(>s,'('*' J® novi tla ČAD prijel za povodec, so I|r-^'' s<) travnik in njive in ozare, obšli gozdove, po katerih 1 'arjevi očetje nekoč svobodno lovili divjad. »Kmet, pa nikar ne pozabi pripeljati tega, kar poterja od tebe grad!« mu _ dogovoru 6 KLJUČ AVNIČARJEV Prošnje oddati v kadrovski oddelek podjetja najkasneje do 25. julija 1960 Plača po tarifnem pravilniku Za konec - poraz Kladivar : Triglav 3 :1 (2 : 0) Celje, 5. junija. Danes dopoldne sta se na stadionu Kladivarja v Celju srečali enajstorici Kladivarja iz Celja in kranjskega Trigla»va. V zaključni tekmi slovenske conske lige je Kladivar premagal po boljši igri Triglav s 3:1. Sodniku Aljančiču sta se moštvi predstavili v običajnih postavah, le pri Triglavu sta manjkala Kraševec in Mihelčič, ki sta bila na tekmi proti Mariboru izključena. To se je napadu Triglava močno poznalo, zato ni mogel realizirati več zrelih prilik za zadetek. Sodil je zelo dobro Aljančič iz Ljubljane. Strelci golov so bili: Adžič v 10. minuti, Šega v 34. minuti in Kokotec v 54. minuti za Kladivar, častni gol za Triglav pa je dal v 72. minuti Štular I. V začetku so prevzeli pobudo Kranjčani in močno ogrožali Kladivarjeva vrata. Vendar ni bilo v napadu realizatorja, za- petek od 16. do 19. ure v Zadružnem domu Primskovo 2142 Naprošamo nekoga od prebivalstva Primskovo, če je tako ljubezniv, da bi odstopil upravnici vrtca skromno sobico. Naslov v oglasnem oddelku 2143 Srednje strokovni uslužbenec 29/160 s čisto preteklostjo, v primerni službi, želi spoznati preprosto, prijazno življenjsko sopotnico, iskrenega značaja v starosti 22. do 26. let, iz okolice Kranja s stanovanjem ali brez. Tajnost strogo zajamčena. Cenjene ponudbe s sliko pod »Značaj 29« oddati proti vrnitvi v oglasni oddelek 2144 Trgovsko podjetje »Gorenjka« Kranj, sprejme takoj nekvalificiranega delavca (mlajšo moč). Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja, Savska c. 18, Kranj 2145 kino Bled: 6. junija amer. barvni cinem. film ALEKSANDER VELIKI, 7. junija franc. kriminalni film TO JE CAS MORILCEV, 8. junija jugosl. ital. film BELI VRAG, predstave ob 18. in 20.30 uri. Radovljica: 7. in 8. junija ameriški dok. film PgSEK IVO DZlME, predstave ob 18. in 20. uri. Tržič: 7. in 8. junija ameriški barvni film VISOKI JEZDEC. Kranj STOIlZlC«: 6. in 7. junija amer. film OBTEZlLNA PRIČA, predstave ob 16., 18. in 20. uri. 6. junija matineja angl. filma JAZ IN GOSPOD MINISTER. 7. junija pa OBTEZlLNA PRIČA matineja ob 10. uri. 8. junija franc. film INSPEKTOR NA DELU ob 16., 18. in 20. uri. Matineja ob 10. uri amer. film OBTEZlLNA PRIČA. Letni kino »PARTIZAN«: 6. in 7. junija amer. barv. film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL; 8. junija premiera francoskega filma MODERNA DEVICA -predstaveob 20.20 uri. Stražišče »SVOBODA«: 6. junija franc. film INSPEKTOR NA DELU; predstava ob 19.30 uri. Naklo: 7. junija ameriški film OBTEZlLNA PRIČA; predstava ob 20. uri. Cerklje - Krvavec: 8. junija amer. barv. film ČLOVEK, KI JE PREVEČ VEDEL, predstava ob 20.30 uri. Škofja Loka: 7. in 8. junija junija jugosl. ital. film BELI VRAG. Duplica: H. junija poljski film EROICA, predstava ob 20. uri. Kamnik: (!. junija italijanski barvni film VO.INA IN MIR I. del, 7. in 8. junija pa italijanski barvni film VOJNA IN MIR II. del, predstave ob 20. uri. to so Kranjčani zastreljali dve stoodstotni priliki. Pozneje se je Kladivar otresel pritiska in potisnil goste v obrambo, kar se je pozneje odrazilo tudi na rezultatu prvega polčasa, ki ga je Kladivar zaključil v svojo korist. V drugem polčasu je bila igra enakovredna, pritisnila je velika vročina in obe moštvi sta se hitro utrudili in se le počasi gi" bali po ttrenu. Igra Kladivarja je bila zrelejša, zato je zmago zaslužil, vendar bi Triglav, če bi igral v najmočnejši postavi, predstavljal ob današnji igrl Kladivarja trd oreh. -ik JUDO Triglav: Olvmpia 14:10 V soboto so se v drugem kolu I. slovenske lige v judu pomerili tekmovalci ljubljanske 01ym-pie in Triglava iz Kranja. Tekmovanje je bilo v avli OLO v Kranju in se ga je ogledalo nad 150 gledalcev. Domači so po dveh dvobojih v lahki kategoriji vodili že s 4:0, saj sta Molan in Hostnik premagala svoja nasprotnika. Tudi tretja tekma je navdušila gledalce, da so večkrat močno zaploskali športnemu Galetu (O), absolutnemu jugoslovanskemu mladinskemu šampionu, ki je dokazal, da se tudi v takih tekmovanjih lahko vedeš plemenito in fair. Boben (T) se je v dvoboju z Ocvirkom dobro izkazal in odvzel mojstru s črnim pasom eno točko, kajti po petih minutah borbe je rezultat neodločen. »Težki« Stare (T) je svojemu moštvu priboril točko z lepim metom čez bok. Dvoboj Črnivec : Markuš se je hitro končal. Kranjčan je z »uki goshi« metoma dobil dve točki, tako da je bil rezultat tekmovanja po P*-" vem delu 8:3 za domače. V drugem delu so bili boljši gostje. Obe »lahki« in tekma v prvi srednji kategoriji so se končale neodločeno po preteče-nem času. Še zmaga Galeta >n Aletičev (O) protimet na Črnivcu ter rezultat 12:10 za Triglav; Torej bo odločal končni dvoboj — ali neodločeno ali zmaga. Stare je bil boljši (nesrečno je udaril nasprotnika) in Triglavani so zasluženo slavili priborjeno zrna' go. Tekmovanje je sodil znam jugoslovanski judoist in mojster Maček iz Ljubljane. REZULTATI - lahka: Ratoj : Molan 0:2, Kreps : Hostnik 0:2, Ratoj : Hostnik 1:1, Kreps : Molan 1:1; srednja: Gale : Kučina 2:0, Ocvirk : Boben 1:1, Ocvirk : Kučina 1:1, Gale : Boben 2:0; težka: Aletič : Stare 0:1, Markuš : Črnivec 0:2, Aletič : Cr' nivec 2:1, Markuš : Stare 0:2. Ž-r //. kolo državnega prvenstva v speedwayu Mladi prodirajo k vrha Maribor, 4. junija. Danes je bilo na dirkališču na Poljanah drugo kolo državnega prvenstva v speedwayu. Tokrat so nastopili samo predstavniki Slovenije, Hrvatske in en vozač iz Srbije. Kakor je bilo pričakovati, so tudi tokrat odločali o prvih mestih Medved, Regvart in Visočnik. Medved je bil sicer neporažen, pa je vendar zasedel šele 3. do 4. mesto. Spet mu je ponagajal motor in tako so njegovi izgledi za ponovno osvojitev državnega prvenstva zelo skromni. Regvart in Visočnik sta vozila zelo sigurno in si z dvema točkama pred Medvedom delita 1. in 2. mesto. Vožnja, kjer so trije tekmovalci vozili skupaj, pa je pokazala, da je Regvart boljši od Visočnika, Medved pa od Regvarta. Na tekmovanju je nastopilo kopica mladih tekmovalcev, ki nasto- pajo letos prvič in med katere sodita tudi Gorenjca Kališnik W Rozman. Posebno Rozman ^ navdušil, saj je zbral točko veC kot v Krškem, razen tega pa se mu je v drugi vožnji pokvari motor in je že na startu toH*0 zaostal, da tega kasneje ni m°" gel nadoknaditi. V zadnji vožnj je premagal Babica. Druge™ kranjskemu vozaču Močni* sreča ni bila naklonjena iU je Republiško prvenstvo v košarki (Nadaljevanje, s 1. strani) Odličen začetek domačih je kazal na katastrofo, saj je bilo kmalu 10 košev razlike. Podcenjevanje nasprotnika pa se je Ljubljančanom kmalu hudo maščevalo, saj so Triglavani s požrtvovalno igro v obrambi in uspešnimi napadi proti koncu polčasa prešli v vodstvo jn odšli na odmor z 8 koši prednosti. Začetek 2. polčasa je spet pripadal gostom, ki so razliko povečali celo na 15 točk. Tedaj pa so domači le zaigrali bolje in prednost hitro zmanjšali. V teh kritičnih trenutkih so gostje nekaj minut popolnoma popustili, kar so Ljubljančani hitro izkoristili in zmanjšali razliko celo na dve točki. Proti koncu tekme pa so Kranjčani spet odlično zaigrali in zasluženo zmagali z 11 koši razlike. L. S. moral zaradi poškodbe odstop1^ ti. Tržičan Kališnik je vozil solidno. Tudi Mariborčani so ^ mladimi tekmovalci dosegli precej uspeha, predvsem l8"le Erko in leto starejši Dolinšek- Rezultati drugega kola: 1- ,n . mesto Visočnik in Regvart, točk; 3. in 4. mesto Medved j" Mlakar, 12 točk; 5. in 6. mesj^ Rozman in Babic, 10 točk: . 8. mesto Perko in Kališnik-točk: skupni rezultat po obe3 kolih: 1. Visočnik 28 točk: ' Regvart 27 točk, 3. in 4. M^e in Mlakar 22 točk: 5. in 6. &° man in Babic 19 točk, 7. Ka',s nik 18 točk. M. T Zadnji športni rezultat' ROKOMET Republiško prvenstvo za ml*^'11 če — rezultati: Mladost : Slovan 23:5 Slovan : Kovinar 9:22 Mladost : Kovinar Mladost : Koper (ženske) 10:6 (6:.r>) ^ KRIM : MLADOST 19:H (l0: SLOVENSKA CONSKA LIGA Krim Sobota Ljubljana 6:4 Nova Gorica 7:2 Izola : Branik 3:2 Kladivar : Triglav 3:1 Ilirija : Grafičar 3:3 Maribor : Rudar 3:2 V globoki žalosti sporočamo, da nas je po težki bolezni zapustil naš nad vse Ljubljeni mož, ofe in bral FRANC BODLA I Dragega pokojnika bomo spremili v ponedeljek, (i. junija, ob 17. uri iz hiše žalosti na Cesti Staneta Žagarja 80 na pokopališče v Kranju ZalujočLžena Mimi, hčerka Brodi, bratje in -.edre Kranj, f>. junija 1900 bo Smrtno se jo ponesrečil { dragi nepozabni ata, stric in ANTON V Ml I AH ključavničarski moj«**' in posestnik iz Men I ;;1 Pogreb dragega pokojnik* ^ v sredo, 8, junija ob lh" l0ili-hiše žalosti na farno poK°v~ šče v Mengšu. < - br*' Žalujoči: žena Ivana. Franc, sinova Anton >Jaj-Vinko, hčerka i*;M,k:''.„ ka in Slelka. vnuki 1 < st.iln sormlstvo unija U>(i0- Mengeš