ToltnlricTplaCana v ffoWhm Štev« 28. V LJubljani, dne 12. iulija 1928. Leto XI. Upravni štvo „Domovine" v Ljubljani, Prešernovi alloa 54 Uredništva »Domovine", Raaflova allca 5/11, telefon 71 Odgovornost dr. Korošca za prelivanje krvi Gonja, ki sojo začeli klerikalci proti naprednim listom iz strahu pred ljudsko sodbo, ne bo zmanjšala Korošce ve odgovornosti za prelito kri — Nad okrvavljeno kleroradikalno vlado se je zgražal ves svet — Namestnik Tistega, ki je učil ljubezen do bližnjega, ne bi smel biti minister policije Klerikalci se zavedajo velike odgovornosti, ki je padla nanje zaradi njihovega sodelovanja v Vukičevičevi vladi, zlasti pa zaradi krvavih dogodkov v Narodni skupščini in prelivanja krvi na beograjskih in zagrebških ulicah. Zato so pričeli novo veliko gonjo proti naprednim in neklerikalnim listom, ker se boje, da bodo volilci zvedeli resnico in jih poklicali pri prihodnjih volitvah na odgovor. Strah jim je šinil v kosti tem bolj, ker je danes že več kakor gotovo, da se okrvavljena kleroradikalna vlada ne bo več vrnila na državno krmilo. Čeprav pa se še tako otresajo svoje odgovornosti za žalostne dogodke v Beogradu ter Zagrebu in čeprav še toliko hujskajo proti listom, ki to odgovornost ugotavljajo, dejstev ne morejo zatajiti, kajti prelita kri ni voda. Vprašamo, kdo pa naj bo odgovoren za zločin in prelivanje krvi? Ali morda tisti, ki je žrtoval svojo kri? Ali je morda KDK streljala na narodne poslance, ali je morda KDK pošiljala policijo in orožnike na ulice streljat na nacijoualne manifestante? Puniša Račič je sicer odgovoren za svoj zločin pred sod-nijo, kdo pa je zanj politično in moralno odgovoren? Ali ni tudi klerikalni poslanec Pu-šenjak podpisal predloga Puniše--"Ra'čiča, naj se Stepan Radič izključi iz Narodne skupščine. da bi ne prišlo do «izrednih ukrepov in dogodkov«? Kdo je prišepetova' Puniši Račiču, kako naj psuje opozicijske poslance? Nekateri klerikalci so se v Narodni skupščini vedno sukali v njegovi bližini ter ga ščuvali proti opoziciji. In končno, kdo naj bo odgovoren za smrt treh mladih ljudi v Zagrebu, ki so padli od strelov dr. Koroščeve policije? Moralno in politično odgovornost nosijo ljudje, iz katerih vrst je izšel morilec, za početje svojih podrejenih organov pa nosi predvsem odgovornost notranji minister, ki ie odgovoren tako napram kroni kakor napram narodu za vse posle svojega resora. Zakaj ni dr. Korošec dopustil v Narodni skupščini, da bi se izvršila n. pr. preiskava o krvavih demonstracijah v Beogradu proti ratifikaciji nettun-skih konvencij, pri katerih so njegovi organi na njegovo povelje prelivali kri, da bi se tako izkazalo čisto jasno in odkrito, kdo je odgovoren in kdo ne? če bi imel dr. Korošec čisto vest, bi na tako preiskavo prav lahko brez vsake skrbi pristal, da, sprejeti bi jo moral z obema rokama, da dokaže svojo nedolžnost. Dr. Korošec pa tega ni storil, kar dokazuje, da je imel slabo vest. Tn kdo naj prav za prav nosi odgovornost napram kroni in narodu za početje podrejenih organov, kakor odgovorni minister, ki teh organov niti na odgovor ne pusti poklicati? Odgovornost dr. Korošca in njegovih* tovarišev, katerih prijatelj je bil Puniša Račič, je torej jasna in popolna. Ta odgovornost se ne bo prav nič zmanjšala, čeprav bi se morda klerikalcem posrečilo z verskimi sredstvi in policijskimi metodami zatreti vse napredno časopisje, ki to odgovornost ocenjuje, kakor zasluži. Če bi dr. Korošec ne bil minister policije in če bi klerikalna stranka ne bila vladna stranka, bi pač ne nosila nobene odgovornosti, tako pa se je ne more znebiti. Ugotoviti je treba tudi to, da nista niti radikalni niti demokratski klub izrekla Vukičevičevi vladi zaupnice pred njenim padcem, dočim je klerikalna stranka to storila sama, zaradi česar je odgovornost klerikalcev za početje okrvavljenega režima še večja. Klerikalci so izrekli Vukičevičevi vladi zaunanie in s tem tudi prevzeli popolno odgovornost za njeno delo! Dr. Korošec je vodja SLS in kot njen zastopnik v vladi je pošiljal policijo in orožnike na ulice, da so streljali na manifestante. Tekla je kri najprej na beograjskih ulicah, tekla je nato v Narodni skupščini, kjer sta padla zadeta od strelov njegovega zaveznika dva ljudska zastopnika, trije pa bili težko ranjeni. Tekla je zatem kri tudi na zagrebških ulicah, kjer so dr. Koroščevi podrejeni organi streljali na ljudi, ki so demonstrirali proti krvavemu zločinu v skuoščini, pri čemer so bili ubiti trije mladi ljudje, nad 150 pa je bilo ranjenih od krogel in bajonetov. Policija in orožništvo, ki bi morala varovati življenje in premoženje državljanov, sta se pod ministrom dr. Korošcem uporabljala za preganjanje. In dr. Korošec je kot notranji minister odgovoren za početje svojih ljudi! Dr; Korošec pa ni samo vodja klerikalne stranke, za katere delo je odgovoren, ni c""iio notranji minister, ki je odgovoren za počet,e svojih podrejenih organov, on je tudi blagoslovljen služabnik božji, ki je poklican oznanjati ljubezen do bližnjega. Zato je tudi kot tak odgovoren! Ali se ljubezen do bližniega oznanja s kroglami, bajoneti in policijskimi pendreki?! Dr. Korošec je tudi zaradi tega odgovoren, ker ni preprečil hujskanja na orelivar.je krvi. Beograjski radikalni list «Jedinstvo» ie naravnost pozival k umoru poslancev KDK, predvsem Stepana Radiča, dr. Korošec pa jg kot odgovorni notranji minister to hujska- ImMn n Minitit: fetffletM I H Ma, ,rttta* 1» M M Mi; u kmoutn: tetrtlet« It Ml, padeta* M Dla, teMetae M DU. — Rataa paitac hraallaic«, pMrafal« « IjaMjaal. U. 10.711. nje dopustil in tega Usta, ▼ katerega je pisal morilec Puniša Račič, ni dal zapleniti, pač pa je naročal policiji, da pleni druge poštene! liste, ki so pisali resnico in pokazali r.a krivce teh žalostnih dogodkov. >. Ko je bil dr. Korošec prometni minister, so streljali v Ljubljani na Zaloški cesti na delavce, ki so zahtevali nekoliko večji košček kruha, sedaj so streljali v Beogradu itt v Zagrebu na ljudi, ki so zahtevali enako pravico za vse državljane raše Jugoslavije. Kadarkoli so imeli klerikalci moč v svojiti rokah in kadar jim zloraba vere nI mogla več pomagati za ohranitev oblasti v njihovih rokah, je še vedno tekla kri! Kolika razlika med božjim Sinom, ki je trpel za druge, da bi jim pomagal, in med božjim namestnikom, ki pusti trpeti druge, da bi se njemu dobro godilo! «Jutro« je objavilo sliko, ki predstavlja id razliko. To je dalo klerikalcem povod, da so pričeli, kakor že omenjeno, o^^no gonjo proti neklerikalnim listom. Zbali so se, da bo ljudstvo spoznalo, kako globoko so že padli voditelji klerikalne stranke v stremljenju ptf oblasti. Vsa ta njihova gonja pa bo' ostala brei uspeha, ker ljudstvo vidi. da gre boj Kmetsko-demokratske koalicije za njegove pravice, za človeku dostojno življenje, za enakopravnost in pravo svobodo, za boljšo bodočnost vsega našega naroda. Zato bo resnica, ki je prava hčerka božja, zmagala kljub vsej klerikalni gonji proti naprednim listom, ki se bodo tudi vnaprej zavzemali za vse, kar je poštenega, in nastopali odločno proti vsemu, kar je nepoštenega v našem javnem življenju. Dogodki v Beogradu in Zagrebu so marsikomu že odprli oči in ljudje ponekod kar do vrsti vračajo klerikalne liste, ki so odobravali in zagovarjali krvav zločin morilca Puniše Račiča ter divjanje dr. Koroščevih policijskih organov. To je bil tudi eden izmed vzrokov, zakaj so klerikalci baš sedaj započeli gonio proti naprednim listom, čeprav ne pišejo in ne poročajo ničesar drugaga kakor vsi ostali listi v naši državi, tako v Zagrebu kakor V Beogradu. Saj krvavih dogodkov, ki so se pripetili pod klerikalno-radikalsko vlado in nad katerimi se zgraža ves kulturni svet, vendar ni mogoče utajiti. V svojih računih pa se bodo zmotili, lcVotf so se že pogostokrat," kajti tudi v Sloveniji so množe ljudje, ki mislijo s svoio glavo in ki hočejo čuti oba zvona, da sami presodijo, kda ima prav. S tem, da klerikalci vprizariVo gonj® proti naprednim listom, samo dokazujeio, kako se boje resnice. Zakaj, če bi se resnice ne bali, bi jim ne bilo treba prenovedovati listov, ki pišejo to, kar pišejo tudi drugod DO svetu. * Klerikalnim grožnjam se seveda mi smejimo, ker verjamemo v zdrav razum našega ljudstva, ki bo znalo pravilno presoditi politično pokvarjenost klerikalnih voditeljev in njihovih podrepnikov. Kleroradikalsko pofaratimstvo v Prekmurju Klerikalni madžarski list presedla! k radikalom D olnja Lendava, 1. julija Klero-radikalsko prijateljstvo v Beogradu im» silen odmev v Prekmurju. Znašli so se pravi prijatelji, klerikalci in radikali, ki po beograjsko hočejo strahovati ubogo Prekmurje. Ni pa to zveza, ki bi jo želelo ljudstvo, ki bi o njej kaj vedelo in pričakovalo od nje kakšnih koristi; trdno klero-radikalsko zvezo v Prekmurju kujejo ljudje, ki nikdar z našim ljudstvom niso imeli nobenih stikov, pač pa so bili njegovi tlačitelji za časa madžarske strahovlade v Prekmurju. Mi vemo, da se samo vodstvo SLS v Prekmurju ne navdušuje za to zvezo, ali mu pa mogoče vedno niti znano ni, kaj se godi za njegovim hrbtom. Klero-radikalska zveza s svojim središčem v Dolnji Lendavi prav za prav ni tako nevarna reč, značilna pa je za današnji čas; zato je potrebno, da zve o njej tudi javnost. Znano je, da se je večina bivšega madžarskega izobraženstva in polizobraženstva politično opredelila v dveh smereh. En del je šel s klerikalci, iskajoč pri njih opore in pomoči. Drugi del sc dolgo ni mogel opredeliti, končno pa je našel sebi primerno stranko; to je radikalsko. Pribiti moramo, da niti prvih niti dragih niso vodile idejo pri izbiranju naših političnih strank, nego edino osebne koristi ter želja po maščevanju nad slovenskim uredništvom, nositeljem nacionalne ideje ▼ Prekmurju. Klerikalci so znani po svojem sovraštvu do uradništva, in to pot so ubrali tudi prekmurski klerikalci ter pridno tolkli v svojih po uradnikih, domačih kakor tudi {prišlekih*. Seveda je to sovraštvo silno pri-jalo krogom, ki jim ni dišala naša država, in so zaradi tega prej vstopili v klerikalne vrste. Tako je tudi s prekmurskimi radikali. Radikal Pavlovih iz Beograda je obljubil, da bo takoj dal premestiti slovenske uradnike v Macedonijo, in to je spet ugajalo. T? ko je večina naše prekmurske domače inteligence, v kateri živi madžarski duh, našla zavetje, ki je za klero-radikalske vlade v Beogradu postalo prav udobno in prijetno. Znašli bo se stari znanci, stari prijatelji, in sedaj so udarili po Slovencih. Pod zaščito klero-radikalske vlade so prišli na dan s svojo pravo naravo in so se na drzen način spravili nad narodnozavedne ljudi. Na čelu vse pobesnele gonje stoji klerikalni list, kiBse sam imenuje krščansko-socialen. V resnici pa ni niti krščanski niti socialen, pač pa naravnost zagrizen, kakor da bi izhajal kje v Pesti. Okrog tega lističa so se zbrali ljudje iz obeh strank ter pridno ueanjali svoje farbarije, begali in hujskali uboge Madžare proti Slovencem, jih pozivali v boj sproti največjemu sovražniku Prek-murja, proti demokratom*, kakor so to v vsaki številki napisali. Seveda je bila beseda demokrat le krinka, v resnici je klic na boj veljal proti Slovencem. Taka je družba, ki se nanjo danes opira klerikalna politika v Prekmurju. Neverjetno se zdi vsakemu človeku, da je poslanec g. Klekl ustanovil list za prekmurske Madžare (nima niti tisoč naročnikov) in ga prepustil ljudem, ki ga izrabljajo v svoje sebične namene proti narodnim koristim. Resnično, klerikalni politiki služi vse prav, samo da se doseže strankarska korist. Toda gospodje ne pomislijo, da jih bo po taki družbi bolela glava. G. Klekl ima smolo s svojim «NepujsSgom». Najprej ga je zvodil bivši urednik kaplan Hol-sedl, ki je zaradi obrekovanja in častikraje vi listu bil obsojen ter je nato pobegnil na Madžarsko. Kaplan je namreč nekaj časa urejeval list, prejemal dobro plačo, naenkrat pa je nastopil proti samemu lastniku lista g. Kleklu. Danes urejuje list g. Bojlec, akademik, ki pa ne obvlada madžarskega jezika, zato je list prav za prav v rokah glavnih sotrudnikov. Ti glavni sotrudniki pa so imeli pred kratkim sestanek, kjer se je sklenilo, da bo list glasilo obeh strank: klerikalne in radikalne. Tako bo g. Klekl zopet doživel, da bo njegov list služil razen njegovi še radikalni stranki. V tem zmislu je tudi že spisana zadnja številka, kjer je odkrito rečeno, da sta klerikalna in radikalna stranka eno in isto. Prekmurski radikali in klerikalci imajo iste želje in iste cilje, no, in zakaj ne bi potem , katerega duševni očetje so od nekdaj prijatelji, pisal za oboje! Tako gospodje pri vodstvu SLS v Prekmurju in oni od «N6pujsaga>. Ljudstvo pa mora požirati vse, kar mu dajejo oboji. Haska nima narod ne od enih in ne od drugih, ampak le škodo, kajti Prekmurcem še niso napravili dobrega ne klerikalci, a še manj radikali. Narod in država imata škodo od klero-radikalske zveze v Beogradu, a neizmerno veliko škodo bo imelo prekmursko ljudstvo od zveze klero-radikalov v Dolnji Lendavi. Zato je zadnji čas, da se Prekmurci. tako Slovenci kakor Madžari, kmetje in delavci, spametujejo ter pokažejo tako iso nič manj vredni kot ti. Klementina mi bo dala vzorec za. obleko za Miško. Sicer pa ti nisem dolžna dajati odgovora. — Saj ga nisem zahteval. — O, prosim te, ne pikaj ne spet! Povej mi rajši, ali se boš oglasil pri Pelku zaradi mojih čevljev? — Bom. — Lepo. Pelko me menda misli imeti za norca. Tri tedne so že moji čevlji pri njem in še jih ni popravil. Glej. da ga pošteno ozmerjaš. Možak si. Ti moraš prisiliti Rudi, da me spoštujejo. Predvsem pa glej, da mu nič ne plačaš. Naj mi posije račun in ga ^m poravnala. — Računaj name. je odgovoril Janez. Pri prerekanju z ženo mu ie postalo vro*«?. tpko da si je moral obrisati čelo. Ona se ie bila medtem oblekla. Pred hišo je zaškrtal pesek: hlapec Cene ie bi! napreeel kobilco ir; čakal gospodarico, da jo zapelje v sosednjo vas k Natlanovim. Ko se jc Špela odpeljala, si je stric Janez oddahnil. Vesel je bil. da je imel do večera mir. Sedel je v udobni naslonjač na mali balkon. začel čitati časopis in si pripravil pipico. Nekaj časa je čitai, potem pa je začel razmišljati. Ljubil je samotne ure, v katerih se je lahko svobodno vdajal svojim mislim. Vse okoli njega je bilo tiho. Polagoma je puhal oblačke dima v zrak in se zamaknil vanje. Eno uro pozneje ga je prebudila iz njegovega razmišljanja Reza. ki je prišla v jedilnico in začela pogrinjati mizo za kosilo. Stric Janez se je spomnil, da bo kosil sam in to priliko je hotel izkoristiti. — Reza! je poklical skozi odprta vrata balkona v sobo. Prinesi iz kleti steklenico starega jeruzalemca. Saj veš, kje je: na zgornji polici na desni zadaj. Tu i aš ključ. Pet minut pozneje je sedel za mizo, jedel z izbornim tekom in pridno srkal božjo kapljico. Ko je poobedoval, je divje zazvonil zvonec na hišnih vratih. — Kdo bo to? se je začudeno vprašal, kajti ni bil navajen obiskov ob tej uri. Hudiča, menda se ni že vrnila moja stara? Saj je nemogoče! V istini ni bila Špela, temveč šolski vodja Pernot. Kot vihra je prihitel v sobn in krepko stisnil Janezu roko, rekoč: — Al? šo "e veš novice? — Ne... Kaj je? Mobilizacija! — Tako? — Da, mobilizacija' Sluga okrajnega glavarstva ravnokar najeplju mobilizacijske oklice po vseh oglih. Možaka sta si trenutek gledala resno v oči, potem pa je stric Janez dejal: — Sedi, prosim. In nalil je staremu prijatelju čašo jeruzalemca. — Hudi časi, je povzel Pernot besedo. Tako hudi, kakor jih morda naš narod še nikoli ni preživljal. — Torej Avstrija bo udarila na brate Srbe. — In Rusija na Avstrijo. ■> 15 — Nemčija na Rusijo. — Če pa Nemčija udari na Rusijo, potem ji mora zavezniška Francija priti na pomoč. — Bog daj to! Da ne bi bili Slovani sami v tem strašnem boju, v katerem nas hočejo uničiti. — In Bog daj, da zmaga pravica in da prinese vojna nam zasužnjenim Slovencem in Hrvatom svobodo! Moža sta. pod vtisom nevarne vesti, na-vdušeria vstala, dvignila kozarce, jih izpila v dušku in si s solzami v očeh prisrčno segla v roko. — Sedaj bomo pa morali biti oprezni, neznansko previdni. Delovati bomo morali v noči, da nam čimprej zašije zarja svobode. Vse popoldne sta sedela v sobi in se tiho menila, kako bo treba nastopati, kako buditi n?.rodno zavest in. še odločnejše širiti med ljudstvom upanje v boljšo in svobodno bodočnost. > * Ko se je naslednje jutro Janez bril, ie stopila Špela vsa preplašena v sobo, rekoč: — To je grozno! •— Kaj pa je vendar? Janez se je obrnil in pokazal Špeli obraz, ves v penah mila !' Kakor je bilo pričakovati, se je razplet vladne krize zelo zavlekel, in v času, ko to pišemo, še ni mogoče napovedati, kedaj bo imenovana nova vlada in pod čigavim vodstvom. Hegemonisti z dr. Korošcem in Vuki-čevičem na čelu so bili trdno prepričani, da bodo ostali večno na krmilu. Zato sta oba vladna kluba v svojih resolucijah, v katerih sta zahtevala, naj vlada poda ostavko, obenem zahtevala, da se mora sestaviti ^^ i koncentracijska vlada. Računali so s tem, da bodo na ta način še vedno imeli odločilno besedo, KDK pa da bo morala zadovoljiti s tem, da ji odstopijo par brezpomembnih ministrstev, kakor da ji ni šlo za ničesar drugega kot za dva ali tri ministrske stolčke. Mislili so pač, da sta Pri-bičevič in Radič takšna lcakor dr. Korošec, vi je za en sam ministrski stolček prodal avtonomijo, interese Slovenije in vse. za kar se je skozi dolgih sedem let «boril». Toda hegemonisti so se hudo prevarali. KDK je zvesta svojim načelom zahtevala, naj se po zaslugi dr. Korošca in Vukičeviča okrvavljena Narodna skupščina razpusti in razpišeio svobodne volitve, tako da bo nova Narodna skupščina res izraz svobodne narodne volje. Da pa ne bi mogli zopet razni Vukičeviči s pomočjo policije «delati» volitev, je KDK odločno zahtevala, da naj se sestavi \ nevtralna izvenstrankarska vlada bodisi pod vodstvom KDK bodisi pod vodstvom izven strank stoječe nevtralne osebe, ki bi nudila dovoljno garancijo za to, da bo vlada res nepristranska ter da bodo volitve v vsakem oziru svobodne. Ker pa so se dosedanje vladne stranke izjavile za koncentracijo, je kralj rc najprej poskusil rešitev krize v tem zmis'u ter je poveril mandat za sestavo vlade nodnredsed-niku radikalskepa glavnega od*"""* Aci S«a-nojeviču. Aca Stanojevič je sprejel mandat samo pod pogojem, da pristane na to tudi KDK. Zato je skušal najprej stopiti v stik s Stepanom Radičem, ki je bil takrat še v grajski bolnici. Ker oa so se režimov-i postavili pri tem na stališče, da mon Vonccntra- — Niliče mi ne more zamenjati stokron-skega bankovca. Janez je zmignil z obrvi, kot bi hotel reči: «No, ali je to kaj takega?», toda Špela se je zravnala in mu pomolila bankovec pod nos, rekoč: — Nikjer ni mogoče dobiti drobiža... Ali me razumeš? Kaj gledaš tako zaničljivo? Drobiža ni, pa amen! Plačaj ti, če moreš! Vsa obupana je mahala po zraku s svojim bankovcem. — Ne razburjaj se, je hladno odgovoril ^ Janez. Ce ti nihče ne more zmenjati bankovca, ti ga bom pa jaz. Špela ga je zafrknila: — Tako, kaj ne, kakor si se včeraj pobrigal za moje čevlje! — Toda, oprosti, včeraj je vendar Avstrija mobilizirala! — Prazen izgovor! Radi mobilizacije naj čakam še štirinajst dni na svoje čevlje! Ti sploh nisi- možak, temveč cunja! Pri teh besedah pa je v Janezu zavrelo. Odložil je čopič, s katerim si je milil brado, vzel iz telovnikovega žepa ključek in odklenil levi predal svoje pisalne mize, rekoč: — Poglej! Špela je stopila korak bliže in od začudenja glasno vzkliknila. Predal je bil poln srebrnih kronic in blestečih se zlatnikov, ure-» jenih lepo v vrstah. — Kdor je pameten, kdor je mož, se na vojno pripravlja! je dejal Janez zmagoslavno. .Vzemi svojih sto kroni cijska vlada nadaljevati delo v okrvavljeni Narodni skupščini, je Stepan Radič najodločneje odklonil vsak sestanek z Aco Stanojevičem ter podal obenem odločno izjavo, da KDK noče imeti nobenih stikov z zastopniki dosedanjih vladnih strank, ki nosijo politično in moralno odgovornost za zločin, kojega žrtev je postal tudi Stepan Radič sam. Iz istega razloga je zato Stepan Radič odklonil mandat za sestavo koncentracijske vlade, ki mu ga je nato poveril vladar. S tem pa je misel koncentracije tudi že padla v vodo. Nato je vladar pozval v avdijenco zastopnice vseh parlamentarnih skupin in se z vsakim posebej posvetoval, da je slišal mnenje vsih strank. Režimovci so se seveda izjavili i sestavo koncentracijske vlade, v-- pa je ta brez sodelovanja KDK nemogoča, so zahtevali, naj bi se obnovila stara vlada. Da oa bi vendarle izgledalo, kakor da gre za novo vlado, so bili pripravljeni postaviti v vlado same nove ljudi. Le za predsednika se niso mogli zediniti. Radikali bi ga hoteli imeti zase, demokrati na tudi. Končno se je celo pojavila kombinacija, naj bi postal ministrski piedsednik — dr. Korošec! Kmalu pa so spoznali da bi to pomenilo popolni razkol med Srbijanci in prečani, ker je jasno, da bi bil dr. Korošec še hujši od Vukičeviča in da bi se v stvari ničesar ne spremenilo. KDK na ie vnaprej izjavila, da bi morala smatrati tako rešitev vladne krize za izzivanje, ki mora roditi nedogledne posledice. Končno je vladar v soboto zvečer pozval v avdijenco vse šefe vladnih skupin, istočasno pa je bil sprejet ti"1'" Svcozar Pribiče-vič. Režimovci so namreč skušali z vsemi mogočimi spletkami preprečiti tako rešitev krize, ki bi pomenila za nie izgubo oblasti. Zato so po svoiih listih širili na eni strani vesti, da hoče KDK državo razceniti, na f1rugi strani pa so se začeli dobrikatl Stepanu Radiču, ker so upali, da bi se jim posrečilo pridobiti Radiča za sodelovpnie. s čimer bi ori-šlo seveda do razcepa v KDK. Vse te račune pa jim je prekrižalo dejstvo, da v nedeljo zjutraj nenadoma skupno s svojima ranjenima tovarišema ki v. Stepan Radič zapustil Beograd - ter se vrnil v Zagreb. Ob vsej progi, zlasti pa v Zagrebu, mu je bil prirejen svefi&n sprejem. V Zagrebu ga je pozdravilo nad 100.000 ljudi. Odhod Stepana Radiča iz Beograda je hegemoniste presenetil, njegov sprejem v Zagrebu pa jim je obenem dokazal, da stoji za KDK ves pre-čanski narod. Vse to je tako vplivalo, da je nastal v reševanju krize popoln preokret. Na merodajnem mestu je prevladalo prepričanje, da se mora vladna kriza rešiti edino v sporazumu s KDK ter da tvorijo predlogi KDK, naj se sestavi nevtralna vlada, edini zdrav izhod iz sedanje vladne krize in da bi bila vsaka drugačna rešitev katastrofalna za državo. Tako je prišlo do tega, da so načrti režlmovcev popolnoma propadli in se sedaj dela samo še na to, da se poiščejo primerne osebe, ki bi šle v nevtralno volilno vlado. Glede bodočega ministrskega predsednika obstojajo razne kombinacije. Najprej se je mislilo na sivolasega vojvodo Stepo Stepanovlča. V tej zvezi se tolmači tudi nedeljski obisk kralja pri vojvodi v Čačku. Ker pa je Stepanovič to*težko nalogo glede na svojo visoko starost odklonil, so se začele iskati druge pripravne osebe, na katere bi pristala KDK in ki bi nudile dovoljno jamstvo za pravilno izvedbo vseh nalog, ki čakajo prihodnjo vlado. Najbolj verjetno je, da bo sestavil vlado naš berlinski poslanik Žlvojin Balugdžič, odličen politik in državnik, s katerim se kralj posvetuje vselej, kadar je položaj zelo težaven. V vlado naj bi vstopili priznani strokovnjaki iz vseh delov države, ki niso politično izpostavljeni. Ta vlada bi imela samo 10 do 12 ministrstev namest^, dosedanjih 18. Misli pa se tudi na to, da bi se poverila sestava vlade Stepanu Radiču, ki naj bi sestavil koncentracijsko vlado oseb", ne strank. Ta vlada naj bi najprej odgodila Ginjena si je Špela odštela sto kron. Pogledala je Janeza, kakor bi mu hotela reči: «Oprosti, da sem tako slabo mislila o tebi«, toda on je z naglo kretnjo zaprl predal in ji rekel z zapovedujočim glasom: — Sedaj pa idi! V takih trenutkih si Špela ni upala reči besede. Molče je odšla. Janez pa je spet vzel svoj čopič, ga namočil v skledo vroče vode in se začel briti. Po vsakem takem prizoru je razmišljal. Kadar je Špelo ugnal, je vedno uvidel, da je treba z ženskami čim najodločneje postopati, ker je le na ta način zagotovljen mir v hiši. 3. Dan zmage. Težki, strašni tedni in meseci so sledili. Cvet slovenskih mladeničev in mož -je padal na bojnih poljanah — a kar je bilo najstrašnejše, boriti so se morali za tujca, za onega, ki je teptal že stoletja narodne pravice. Z obupom v srcu so hodili vsi pravi narodnjaki okoli, kajti videti je bilo, da bo vse izgubljeno. Najbolj žalostno pa je bilo, da so se našle med domačimi ljudmi propalice, ki so očitno hujskale na vojno. Ječe so se polnile in od zidov je odmevalo vzdihovanje narodnih mučenikov... Na Suhem bajarju pri Ljubljani pa so začeli padati prvi streli. Tudi «skupini» strica Janeza usoda ni prizanesla: župana Podbradnika iz sosednje vasi so neki dan orožniki uklenjenega odgnali v Ljubljano. Mežnar ga je bil naznanil na okrajnem glavarstvu, da je dejal domačim fantom, naj ne streljajo na Srbe, ker so krvni bratje Slovencev. Iz Ljubljane so ga odgnali v taborišče Talerhof pri nemškem Gradcu. Leto pozneje je dobila njegova žena nemško pisano poročilo, da je umrl. Podli denunciant pa je, ko je videl obup petih nepreskrbljenih otročičev in reve vdove, čez noč izginil iz vasi in nihče ga nikoli več nI videl. Stric Janez se je shajal s svojimi zaupniki le še tajno. Kljub vsem žalostnim poročilom z bojnega polja ni obupal. Bil je neomahljiv optimist in v njegovem mnenju ga je posebno potrdil Peter, sin njegovega brata, ki je živel v Ljubljani. Peter je bil visokdšolec in je bil za časa balkanske vojne študiral eno leto v Parizu. Poznal je razmere v inozemstvu in nad vse ljubil Francoze. Razen tega je bil član jugoslovenskega pokreta med slovensko omladino in bil istih političnih misli kot stric Janez. Koncem septembra je prišel« Peter za teden dni na počitnice k stricu in< tu sta dolge ure razpravljala o vojni in o bodočnosti Slovencev. Peter je bil popolnoma prepričan, da bo Avstrija propadla. Dejal je: i — Tisti trenutek, ko je Anglija začela vojno, je bilo jasno, da nikoli Nemci ne morejo zmagati, kajti Avstrija se nikdar ne bi bila vmešala v vojno, če ne bi vedela, da je njena zmaga čisto gotova. Angleži dobro vedo, da jim prinese vojna velikanski dobiček, zato so prišli Srbom in Francozom na pomoč. Tega ne smete nikoli pozabiti, dragi1 striček. Če bodo dunajska in nemška vojnaj cnran « «DUMUVINA» it. 23 Naiodno skupščino do jesen!, jo v jeseni ra7-pustila in za prihodnjo pomlad razpisala nove . ^volitve. p Seveda se hegemonisti tega silno bojijo 'ter si z najrazličnejšimi spletkami prizadevajo, da bi tak razplet krize preprečili. Nekaj časa so upali, da bo Stepan RadfČ po svojem povratku v Zagreb podal kake ostre izjave, katere bi lahko nato proti njemu izkoriščali. Stepan Radič pa molči in čaka, kar hege-moniste najbolj jezi. Posebno pa jim gre na živce Svetozar Pribičevič, ki vsako njihovo spletko kar sproti razkrinka in jih dan za dnem postavlja na laž. Največjo zaušnico pa so dobili hegemonisti s tem, da je kralj sprejel Svetozarja Pribičeviča v dveurni avdi-jenci, po kateri je bil izdan po naročilu z najvišjega mesta uradni razglas, ki zavrača vsa podtikavanja KDK. V torek zvečer je bil v naddveurni avdijenci tudi poslanec dr. Žerjav, ki je kralju pojasnil svoje stališče glede rešitve krize. Verjetno je, da bo kriza rešena še do konca tega tedna ter da bomo že do nedelje imeli novo vlado. Trdno upamo, da bo zmagala državniška modrost ter da bo nova vlada v resnici pomenila konec hegemonije (nadvlade) Srbijancev ter pričetek nove dobe, dobe resnične svobode, enakopravnosti in zakonitosti. • Najbolj se je pokazala nesposobnost Koro-ščeve in Vukičeviceve vlade pri sklepanju 1 nove trgovinske pogodbe z Avstrijo. V ponedeljek je bila podpisana nova pogodba, ki pomeni strašen udarec zlasti za slovensko gospodarstvo. Izkazalo se je, da so povišane ( vse carine na pridelke Slovenije, ki jih izva-, žamo v Avstrijo, tako da Slovenci sploh ne bomo mogli ničesar več izvažati. Znižane pa so razne' carine za blago, ki ga izvažajo iz Srbije. Dr.Korošec, ki je imel sedem let v, zakupu slovenske «interese», ni ganil niti z mezincem, da bi za slovensko gospodarstvo res kaj storil. Doslej so bili v delegaciji, ki je vodila pogajanja, še pod vsako vlado tudi za-1 stopniki slovenskih gospodarskih krogov,' sedaj pa, ko je bil na krmilu dr. Korošec, so delali pogodbo brez Slovencev / Posledice bo občutila vsa Slovenija, gospodarski krogi pa že danes preklinjajo dr. Korošca, ki pozna le koristi svoje stranke in svojih strankarskih konzumov. Hud zločin je bil izvršen v torek ponoči v Tirani, glavnem mestu Albanije. Tam ie neznan človek ob 11. ponoči na ulici izvršil atentat na našega poslanika Stanoje Mihajloviča. Ne ve se še, ali ima ta atentat politično ozadje, vsekakor pa tvori novo nevarnost za napetosti med nami in Albanijo. Tudi na Bolgarskem je bil v nedeljo ponoči izvršen atentat. V Sofiji so trije neznani atentatorji umorili generala Aleksandra Protogerova, J enega izmed glavnih voditeljev makedonstvu-juščih, ki vodijo že dolga leta ogorčeno borbo proti naši državi in ki so organizirali celo vrsto atentatov po južni Srbiji. Zatrjuje se, da je ta atentat delo italijanskih agentov, ker Protogerov ni hotel Odobriti Mussolinijevih načrtov v Makedoniji. POLJANSKA DOLINA. Tudi nas naprednjake v dolini je pretresla novica o groznem umoru naših poslancev v Narodni skupščini. Vsi brez izjeme obsojamo to grozno dejanje. Ne pa tako naši klerikalci Ne rečemo, da bi tudi med njimi ne bilo poštenih in dobrih mož, a še več je strastnih zagrizencev, ki še v tako žalostnem primeru ne morejo prikrivati svoje zagrizenosti. Dobili so se, ki so očitno izpovedali svoje zadovoljstvo nad tem groznim činom. «Še premalo so jih!» Tako so govorili. Ti ljudje bero samo «Domoljuba» in ter so nekaki stebri klerikalne stranke v dolini. Ne glede na stranko je tako početje najstrože obsojati, posebno pa še na takem mestu. — Na zadnjem zaupniškem sestanku v Školji Loki, ko sta poročala o vsem tem žalostnem dogodku poslanca gg. dr. Kramer in Ivan Pucelj, je bila tudi naša dolina dobro zastopana. Bila bi še bolje, če bi se bili mogli pravočasno obvestiti vsi naši somišljeniki in če bi ne bilo baš košnje in spravljanja sena. — Košnja je v dolini večinoma končana. Nakosilo se je še precej in krma je prav lepa. Tudi žita so prav lepa. Ce ne bo pred žetvijo kake vremenske nesreče, bo tudi ta pridelek dober. Kakor se je letos zakesnila košnja zaradi neugodne pomladi, tako se je tudi žetev. Slaba pa bo sadna letina. Pomladi je sadje dobro kazalo, a vedni dež in mraz sta vse pokvarila. Jedva se bo pridelalo sadja za domačo potrebo. — Kakor se nekaj sliši, se misli vzpostaviti redni avtomobilski in vozni promet po dolini med Ziri in Škofjo Loko. Cesta pri Fužini je za potrebo že popravljena. Zadnji čas vozi avto dvakrat na teden, vsak ponedeljek in petek, iz Savodnjega v Ljubljano in še istega dne popoldne nazaj. VIČ. (S m r t n a k o s a.) V Rožni dolini je v četrtek popoldne umrla gospa Božena Grome-s o v a, roj. Hejsak. — Blag ji spomin, žalujočim sožalje! ŽIRI. V nedeljo 1. t. m. se je vršila v šolskih prostorih razstava pismenih, risarskih ter deških in ženskih ročnih del državne osnovne šole. Razstavi so bila priključena tudi dela tukajšnjih obrtniških vajencev, ki so jih izgotovili za po-magalsko preizkušnjo, katera se je vršila istega dne, in risarski ter pismeni izdelki obrtno-nadaljevalne šole. Razstavljeni so bili dalje tudi izdelki tukajšnje čipkarske šole. Razstava je bila skrbno urejena ter je nudila res lepo in pestro sliko vzorno izdelanih praktičnih predmetov. Nekateri učenci in učenke so pokazali izredno nadarjenost. Razstavo je posetilo nad 1000 oseb, ki se niso mogle načuditi lepi izvedbi in dovršenosti posameznih izdelkov. Prireditev je bila v vsakem oziru zelo lepa, za kar gre predvsem hvala šolskemu upravitelju g. Hriberniku ter častno priznanje agilnini učiteljem in učiteljicam. Želimo samo, da se taka razstava vsako leto priredi, ker le ta služi zvezi med šolo in domom. STUDENEC PRI DOBU. Prostovoljno gasilno društvo v Studencu pri Dobu bo priredilo 22. t. m. veliko vrtno veselico na vrtu g. Tomaža Svelina. Sprejem došlih članov ob pol dveh poročila še tako lagala, spomnite se tega, kar sem vam rekel, pa boste koj boljše volje. Stric Janez je Petra visoko čislal in je tudi verjel njegovim besedam. Prinesel triu ie namreč s seboj dokaze, kako lažejo dunajski listi. En dokaz je bila številka «Kolnische Zeitung® od konca avgusta, ki jo je dobil Peter od nekega znanca v Ljubljani. V njej ie stalo poročilo: «V bojih na planinah okoli Sarajeva so imeli Srbi precejšnje izgube.» ( — Ali vidite, stric, kako lažejo dunajski časopisi! Koncem avgusta so pisali, da so pvstro-ogrske čete zasedle že tretjino Srbije, Imed tem ko časopis iz Nemčije poroča, da so ,Srbi že v Bosni in so prodrli do Sarajeva. Kdo torej zmaguje? [ — Bog daj, da bi prodrli še naprej in da "i jih enkrat videli tudi pri nas! -To tudi pride, striček, če ne letos, pa pozneje. Pa še nekaj drugega: ali se spomniš, kako so pisali časopisi, da so Nemci tik pred Parizom in da ga bodo zavzeli v nekaj ;dneh. To je bilo pred dobrim mesecem. Sedaj pa molčijo kot grob. Boji se pa vršijo danes 300 kilometrov daleč od Pariza. Kako to? Jasno je kot beli dan, da so bili Nemci vrženi Dd Francozov daleč nazaj, ali ne? — Prav imaš. p^ — Gotovo da. Moramo se naučiti, čitati V časopisih med vrsticami, uganiti to, česar ne poročajo. [ V takih in enakih pomenkih je le prenaglo jtninul teden dni, ki ga je Peter prebil pri Stricu Janezu. Temu je bilo kar težko, ko je ,|ant odšel nazaj v Ljubljano. Dnevi so tekali ^alostno, obupno. Dan na dan so prihajala t poročila o avstrijskih zmagah in vsem rodoljubom je bilo nepopisno težko pri srcu. Bil je deževen jesenski dan. Stric Janez je bil sam doma. Spela se je namreč odpeljala prejšnji večer v mesto. Tam je bila njuna hčerka Nada poročena. Njen mož, Ivan Gornik, je bil uradnik na okrajnem glavarstvu. Imela sta triletno hčerkico, Miško. Špela se je peljala vsak drugi mesec za dva ali tri dni k njim na obisk, stric Janez pa je rajši ostajal doma, ker mu Gornik ni bil prav nič všeč. Sicer ni bil skregan z njim, toda možak je imel tako prenapete avstrijske nazore, da ga je stric Janez naravnost mrzil. Ni mogel razumeti, kako se more pošten Slovencc ogrevati za Avstirjo. Janez je bil torej zopet enkrat sam doma in radi tega dobre volje. Bil je hladen dan in zato je dejal Rezi, naj mu malo zakuri v sobi. Sedel je v naslonjaču pri oknu in razmišljal. Veter je naglo podil težke deževne oblake preko neba. Kljub temu, da je na tihem Janez vedno navduševal svoje somišljenike, da mora Avstrija propasti, so ga vendar časopisna poročila zelo vznemirjala. Se prejšnji dan je bil rekel učitelju Pernotu: «Potrpeti je treba, samo potrpeti... naenkrat se bo vse spremenilo na boljše!« Vendar ta njegova pomirjevalna izjava ni napravila ni-kakega vtisa na njegovega prijatelja in malo-verno je odkimaval z glavo... In vendar... Stric Janez ni mogel več strpeti v naslonjaču, tako je bil vznemirjen. Začel je hoditi po sobi sem ter tja in divje stiskati pesti. Tu je Reza stopila v sobo. Prinesla je polena za peč in dejala: — Gospod, obisk dobite. Stric Janez se je ozrl: notar Podržaj je stal na pragu. Bil je ves zasopel in nemiren. Sunkoma je izustil: — Iz Ljubljane prihajam... z veselimi novicami. Ko je radovedna Reza čula te besede, se kar ni hotela spraviti od peči. S kavljem je premetavala polena po ognju in čakala, kaj pove notar. Toda ta je bil preveč previden, da bi vpričo ženske zinil besedo. Počakal je in pomigal Janezu, naj jo odpravi iz sobe. — Reza, idite. Bom pozneje že sam nalagal v peč. Te gospodarjeve besede Rezi očividno niso bile nič všeč, toda morala je ubogati. Odšla je iz sobe. Ko so se njeni koraki oddaljili po hodniku, je stopil notar k stricu Janezu, ga prijel z obema rokama za ovratnik suknjiča, mu pogledal v oči in slovesno dejal: — Dragi moj Janez, dobra poročila prinašam iz Ljubljane. Bil sem pri svojem tovarišu Bogataju, ki se je pred nekaj dni pripeljal z Dunaja. Ima znanca Slovenca v dvorni knjižnici na Dunaju. Tam dobivajo francoske in italijanske časopise. In veš kaj je čital v njih... čital na lastne oči: veliko zmago so izvojevali Srbi nad avstrijsko armado, ki je vdrla preko Save v Srbijo. Ujeli so 30.000 Avstrijcev, vzeli ostanke armade čez Savo nazaj, zaplenili šest vlakov, nato-vorjenih z vojnim materijalom. 35 topov, na pred vaškim znamenjem, nato odhod v podruž-no cerkev k litanijam, po litanijah blagoslovitev nove motorne brizgalne, po blagoslovitvi kratka vaja domačih gasilcev, nato odhod, na veselični prostor. Na sporedu so: bogat srečolov, ribolov, šaljiva pošta in razne druge zabave. Za topla in mrzla jedila ter okrepitev bo dobro preskrbljeno. Na veselici bo sodelovala moravška godba. Ker nam še manjka mnogo denarja za napravo gasilnega orodja, prosimo za obilno udeležbo. ŽIBERŠE PRI LOGATCU. Predavanje, ki ga je napovedala ZKD za nedeljo 15. t. m., se mora zopet preložiti, ker bo ta dan praznoval Sokol v Logatcu petletnico otvoritve Sokolskega doma. Dan predavanja se bo pravočasno objavil. RIMSKE TOPLICE. V nedeljo 15. t. m. se bo uprizorila na tukajšnjem odru v dvorani hotela veseloigra v treh dejanjih pri Sv. Je-derti, ki je pod okriljem Javne ljudske knjižnice v Breznem, igro cDivji love« na senčnatem prostoru g. Štokavka pri Sv. Jederti. Igra se bo vršila ob vsakem vremenu. Pri igri bo sodeloval prvovrstni <šraml>. Ker je društvo še mlado in bo nastopilo šele prvič, je pričakovati od zavedne javnosti pravo razumevanje, kar se naj izkaže z lepo udeležbo. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. V številki 17. »Domovine« od 26. aprila 1928. smo v dopisu od Sv. Krištofa pri Laškem omenili tudi g. Andreja Svetka, kateri je začasno nastavljen kot pomožni tajnik pri občini Sv. Krištof pri Laškem. Ker nočemo nikomur delati krivice, izjavljamo, da ne dvomimo o zmožnosti g. Andreja Svetka za poverjeni mu posel kakor tudi da g. Andrej Svetek Od svojega prejšnjega delodajalca ni bil odpuščen. ampak da je službeno razmerje prenehalo na podlagi odpovedi HRASTNIK. »Prva slovenska cerkev Kri-j stusu kralju v Hrastniku«. Pod tem naslovom ( prinaša «Slovenec» od dveh vseučiliških profesorjev (bogoslovne fakultete) v Ljubljani podpisan poziv za nabiranje prispevkov za cerkve, ki se ima zgraditi v Hrastniku delavcem, »ki si pri svojih skromnih plačah ne morejo sami pozidati cerkve.« Ali mislita gospoda, da bi dobila 10 odstotkov delavstva, ki bi glasovalo za cerkev v Hrastniku? Ne! In zakaj ne? Ali je delavstvo tako brezbožno? Nasprotno, hrastniško delavstvo je zelo pobožno, proti novi cerkvi bi pa glasovali zaradi tega, ker je pomagalo postaviti pred 20 leti z zelo znatnimi prispevki cerkev na Dolu, do katere se pride s počasno hojo v 30 minutah. Ta cerkev je zelo velika in ima prostora za še eno tako dolino kakor je Hrastnik. Dolski g. župnik se pa ni doslej niti enkrat pritožil radi nadležnih gostov iz Hrastnika. Sicer je pa ta pot do Dola le lep izprehod, ki je ljudem všeč in tudi otrokom obeh sedemrazrednic ni predaleč. Pripomnimo, da hrastniški šoli doslej še nista imeli paralelk, kakor trdita gg. profesorja. Res tudi ni, da bi bilo v Trbovlje čez hrib 6 km, kajti pot se prehodi v 45 do 50 minutah. Prav tako ni res, da je od hrastniške postaje do šole uro hoda, kajti pot ni dolga n i ti dva kilometra, torej manj ko pol ure. Vidi se že na teh podatkih, s kako »vestnostjo« sta se gg. profesorja lotila zadeve. Nismo proti cerkvi, v dolžnost si pa štejemo opozoriti gospoda profesorja, da je škoda denarja za stavbo, ki nikakor ni potrebna. Denarja ni! No, s to stavbo bi pač rad nekdo napravil lep «kšeft»; Hrastničanje ga dobro poznamo! BREŽICE. (Smrtna kosa.) Po kratkem bolehanju je te dni v najlepših moških letih umrl odvetnik g. dr. Ljudevit Stiker. Z njim se poslavlja- iz vrst naše inteligence agilen narodnostni delavec, odličen jurist in srčno dober človek. Velike so zasluge pokojnika posebno za mesto Brežice, katerih novejša zgodovina, posebno iz dobe najburnejših narodnostnih bojev pred vojno in obnovitvenega dela po prevratu je najožje vezana na njegovo ime. Ohranimo mu časten spomin! Spoštovani rodbini naše sožaljel ŠMARTNO V ROŽNI DOLINI. (Naše ceste.) Sredi zime je »Domovina« opisala slabo stanje naše okrajne ceste. Uspeh je bil ta, da je v nekaj dneh komisija iz mesta Celja napravila lokalni ogled. Odpomoč je pa samo tolika, da je okrajna cesta pred neko gostilno dobila tlakovanje jarka. Pohvalno se pripominja, da so prostori pred gostilnami sploh v dobrem stanju, ker za to skrbi vsak gostilničar sam. Kruščev klanec je tudU reguliran z državno tolažbo: »Nema para«. Dovaža se gramoz. Kupi leže do sredina tira. Ako se voznik ne ogne kupu, ga pač povozi, no, in ako se gramoz na istem mestu v tla potlači, ga ni treba potem s samokolnico razvažati, s čimer se prihrani delo. V cestnem jarku blizu opekarne v Ostrožnem leži precejšna količina gramoza. Ali spada gramoz tja kamor ga je zbrcal avto, in ostane tam, čeprav je potok suh in ne globok. V mokrem času, ako se izogiblješ globoko zvoženemu tiru, zdrkneš nenadoma v vodo. Tudi gospodje iz pisarne v Celju so se že ponoči kopali v tistem jarku. Občinska cesta, ki se od okrajne cepi proti Galiciji, obstoja iz ilovnatih tal, kot otročja glava debelega okroglega kamenja, cinkarnskih črepinj in globokih tirov. Ako pa komu ne ugaja ob mokrem vremenu v blatu voziti, naj si pa kupi kladivo in grablje ter si pomaga, kakor ve in zna. MALA NEDELJA. Tudi na našem hribčku smo zažgali kres v počaščenje slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Pri kresu je nastopila malonedeljska godba. — Naši novinci so se na okrašenih vozovih z godbo udeležili nabora v Ljutomeru. SV. JURIJ OB ŠČAVNICI. Malonedeljski di-letanti bodo vprizorili v nedeljo 22. t m. točno ob pol 4. uri v prostorih Posojilnice Petrovčevo vaško šalo »Vozel«. Originalne gledališke noše. Vabljeni so sosedje in domačini k udeležbi! Pridite, ne bo vam žal, ker se bosto izborno zabavali! SV. BARBARA V SLOVENSKIH GORICAH. (Smrtna k os a.) Tu je umrl 4. t. m. Janez Šabedar, trgovec, bivši posestnik, gostilničar in mesar, star 59 let. Pokojnik je mnogo deloval kot občinski svetovalec, predsednik cerkvenega zbora, šolskega odbora itd. V svetovni vojni je mnogoterim olajšal trpljenje in pomanjkanje. Siromaki so se z zaupljivostjo obračali nanj. KAMNICA PRI MARIBORU. (Smrtna kosa.) Te dni je umrl v Kamnici posestnik in kovaški mojster g. P e č a r, ki je bil dvanajst let župan občine Kamnice. — Blag mu spomini LJUTOMER. (S m r t n a k o s a.) V Ljutomeru je umrl, zadet od srčne kapi, sreski poglavar vladni svetnik dr. Leon B r u n č k o. Pokojnik se je rodil 27. oktobra 1884. na Janževem vrhu v pre-valjskem srezu, gimnazijo je posečal v Mariboru, pravne študije pa je dovršil v Pragi. Kot visoko- stotine strojnih pušk in na tisoče pušk. Ne en sovražnik ne stoji več na srbskih tleh ... Stric Janez je bil tako ganjen, da ni mogel od razburjenja ziniti besedice, notar pa je nadaljeval: — Pa še nekaj: Rusi so zmagali v veliki bitki pred Lvovom in nato mesto zasedli... To stoji že v včerajšnjem «Narodu»... Teden dni so skrivali na Dunaju to vest, slednjič so jo pa le morali objaviti. Stric Janez je začel po sobi skakati kot nor in kričati: »Zmaga!« Notar ga je kar začudeno gledal. Tako mladeniškega izbruha veselja res ni bil pričakoval. Janez je stopil k omari, jo oklenil, vzel Iz nje steklenico starega borovničevca, nalil dva kozarčka, ponudil enega notarju in trčil z njim, rekoč: aA — Na zmage naših slovanskih bratov! Notar pa je dodal: — Da bi jim sledile še druge... do končnega vseslovanskega zmagoslavja! Janez je izpil kozarček v dušku kot možak, ki nima minute časa, notar pa je svojega počasi srkal in med tem govoril: — Kmalu bo konec... Boš že videl... Avstrija takih porazov ne bo prenesla... Vse se bo zrušilo... Samo če bi Rusi krepko prodirali naprej. V treh tednih so že lahko pred Dunajem! Iz nervoznosti si je mel roke. med tem ko mu je Janez nalival drugi kozarčok. " n. — Ali nimam prav? je vprašal Podrž?i. V— Gotovo! Gotovo! mu je pritrdil Janez. (Dalje prih.) Ivan Albreht: Greh krvi (Dalje.) VIII. Prvi čas v mestu mi je mineval ob stalnem sprejemanju novih vtisov dokaj hitro. V šoli sem imel v začetku križe in težave, vendar sem jih kmalu premagal. Stanoval sem s trojico študentov pri stari debelušni vdovi, ki nas je vse skupaj oblikovala, kakor je vedela in znala. Starejše študente je nazivljala gospode, kar se mi je zdelo posebno imenitno. Jaz sam pa sem bil za enkrat bolj peto kolo. Snažil sem vsem ostalim čevlje, gospodinji pa pridno pomagal pri njenih poslih, kadar sem bil prost. Čez dan sem junaško zakrival domotožje, ko pa sem legel zvečer v posteljo, sem se pokril čez glavo in tiho ihtel. Božične počitnice sem preživel v Ljubljani. Hodil sem po cerkvah in ogledoval jaslice. Pa naj so bile še take, meni se je tožilo po tistih na Slemenjakovem, ki jih čuva sama tiha ljubezen — No, prej nego bi si bil mislil, sem se naposled privadil mesta in mestnih ljudi. Po božiču mi je bilo že tudi v šoli dokaj laglje. Dnevi so mi minevali neverjetno hitro. Ob novih vtisih so bledeli spomini izza detinstva. Kar me je še pred kratkim plašilo in me navdajalo z nekšnim čudnim strahom, je zdaj živelo v meni samo še v čaru lepe, toda že pol pozabljene pravljice. Z domačimi nisem imel prav za prav nl-kakšne zveze. Gospodinja je redno prejemala svoje plačilo, toliko sem vedel že po tem, ker je bila zadovoljna z menoj. Stanoval sem pa prav za prav — kakor sem uvidel šele po daljšem bivanju v mestu — čisto na kmetih. Št. Peter, to očaško predmestje, je bilo bolj vas nego mesto. Nizke hišice so družičevale z njivami in s polji in ob cerkvi sv. Petra je bilo še dokaj ostankov pokopališča, prav kakor so po vaseh obdane cerkve z vrtom pokojnih. Rad sem hodil tam okrog in buljil v stare napise, dasi jih nisem mogel prav prebrati in razločiti njih pomena. Posebno važnih dogodkov se iz tega svojega prvega študentovskega leta skoro na spominjam. Šele tik pred odhodom na počitnice se mi je primerilo nekaj, kar me je čudno presunilo. Bilo je sredi popoldneva, vroč in žgoč julijski dan. Taval sem čisto sam po Golovcu in se vprav pasel po borovnicah. Tedaj mfl nekdo nenadoma pokliče: »Boštjan —» Pogledam in ostrmim. Vipavka, ki je svoj-čas služila pri stricu Raznožniku, je stala pred menoj. Kraj nje je bilo lepo dekletce, otro-čiček, tako ljubek in srčkan, kakor jih vidi človek le na slikah angelcev, ki obkrožajo Mater božjo. Nenadno srečanje tako daleč t doma sredi gozdnega zelenja me tako nekam čudno dirne, da ne morem prvi hip izreči nobene besede. «Kaj me ne poznaš«, se nasmehne prijazna ženska, ko vidi mojo osupnjenosf govoru, da jabolko ne pade daleč od drevesa, trdimo tudi tukaj lahko, da se pridelek žitnega zrnja obrača po razvoju klasa. Ce je klas bolj močno razvit, če šteje po sebi več klaskov in zrnja, smemo pričakovati, da bo dalo tudi zrnje s takega klasu bogatejše pridelke. Zato pa odbirajmo za seme najlepše in najbolj razvito klasje 'm razmnožujmo to seme. Odbirajmo ga sedaj pri žetvi že zunaj na njivi ali pa pozneje v kozolcu. Zakaj se ne bi tudi pri nas naš mali posestnik poprijemal take poti za iz-bcljŠanje domačega pridelka? Pri nas smo danes že zadovoljni, Če očistimo zrnje od plevela in da zrnje ločimo (sortiramo) po debelosti. To je prav in potrebno, ali še več bomo dosegli, če bomo skušali odbirati seme po razvoju klasja, kakor delajo danes napredni gospodarji tudi po drugih krajih. Na ta način bomo lahko več dosegli kakor s tujimi sortami. Domače žito naj se izboljša! HLEVSKO NAPAJANJE MOLZNE GOVEDI. Marsikod se nnpaja živina v hlevu in so se v ta namen napravile pri jaslih posebne napajalne priprave. Pri takem hlevskem napajanju živina sploh ne pride iz hleva. Ta način napajanja molznih krav je kaj pripraven. Prihranimo si z njim tudi mnogo dela in drugih nevšečnosti. Najprej so si omislili take napajalne naprave veliki posestniki, ki imajo v svojih velikih hlevih po 40, 100 in več glav živine in katerim take naprave zelo ustrezajo, ker je napajanje velikega števila živine zunaj hleva združeno z veliko zamudo in drugimi neprili-kami Ze odpenjanje in seganjanje živali iz hleva, potem pa zopet vračanje in pripenjanje takega števila zahteva mnogo dela in drugih neprilik. Vserr.u temu so prišli na veleposestvih v okom z napajalnimi napravami pri jaslih samih, tako da se živali napajajo danes tudi po svoji volji, kar'ar Čutijo potrebo. Ta način napajanja je zašel tudi v hleve manjši! posestnikov, ki imajo samo po par glav molzne govedi, ne da bi se vprašali, ali je tako napajanje za živali v resnici tudi najbolj prikladno. Take naprave nahajamo tudi v ljubljanski okolici in se je izdalo za to že mnogo denarja. Kakor so take naprave za razmere velikega posestnika iz gospodarskih in ne iz živinorejskih ozirov dobro došle, tako jih moramo na malem pcsestvu odklanjati, posebno tam, kjer manjka v vik c druge prilike za gibanje živali, kajti molzne živali potrebujejo gibanja na svežem zraku, da nan več molzejo in da ostanejo zdrave. In tako je tudi pri mladi govedi. Najbolj jim ugaja paša na prostem, kjer se ravno prav izprehodijo. Če jim tega ne moremo dati, skrbimo vsaj za to, da se živali izprehodijo pri napajanju. Vsaka vas bi morala imeti vsaj en vodnjak za napajanje živine, če nimamo druge tekoče vode na razpolag:. Napajanje zunaj hleva bi moralo biti načelo d-'bre reje, kajti zadostno gibanje je važna telesna in življenska potreba. Ne tiščimo torej molznih in mladih živali v hlevu, ampak nudimo jim vsaj pri napajanju priliko, da se izprehodijo na svežem zraku. Hlevsko napajanje je pa pri zdravih živalih opuščati. , Tedenski tržni pregled ŽITO. Cene žitu brez posebnih sprememb. Ker se ponuja že nova pšenica, postaja razpoloženje za nakupovanje mlačnejše. Na ljubljanski blagovni borzi so bile 10. t. m. naslednje cene (za 100 kg, postavljeno na slovensko postaje): pšenica: baška 392 50 do 395 Din, nova baška 310 do 312-50 Din; turščica: baška 332-50 do 335 Din; oves: baški 307-50 do 335 Din; moka <0> 525 do 530 Din. ŽIVINA. Na Dunaju so cene malo popustile, dočim pri nas ni opažati sprememb v cenah. HMELJ. Kljub dejstvu, da se ne obeta dobra hmeljska letina, ostajajo cene v ZatcU kakor Niirnbergu nizke. V Zatcu se plačuje tuje blago v naši vrednosti po 10 do 23 60 Din za kilogram. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo te dni v valut a h: 1 ameriški dolar za 56-20 do 56-40 Din; dne 10. t. m. v d e v i z a h: 100 avstrijskih šilingov za 800-16 do 803-16 Din; 100 nemških mark za 1356-50 do 1359-50 Din; 100 italijanskih lir za 297-28 do 299-28 Din; 1 ameriški dolar za 56-74 do 56-94 Din; 100 francoskih frankov za 222-02 do 224-02 Din; 100 češkoslovaških kron za 168-10 do 168-90 Din. Sejmi 13. julija: Stari Log, Jagnenca (samo za živino), Trebnje, Kotlje, Koprivnica; lolec je mnogo deloval za naš obmejni narodni iivelj in se je udejstvoval tudi kot pisec. Pred .vojno je služboval v raznih krajih kot odvetniški koncipijent, posebno v Celju se je živahneje udejstvoval v narodnostnem in prosvetnem gibanju, po vojni pa se je posvetil upravni službi. V Ljutomeru je služboval šele nad pol leta. Bil je zelo prijazen mož, ki si je povsod znal pridobiti popoln ugled. Pokojnik zapušča vdovo in troje otrok v starosti od 8 do 12 let. — Bodi prerano umrlemu ohranjen časten spomin! GOSPODARSTVO Kmetijski pouk ODBIRANJE ŽITNEGA KLASJA ZA SEME. Pridelovanje krme ima vse večji pomen za aaše maloposestniške razmere, vendar ne moremo in ne smemo opuščati pridelovanja potrebnega žita, ker je pridelovanje žita po naših strniščnih krajih še zmeraj važno in potrebno. Ne le da nam omogoči po dva pridelka na leto, tako da dobimo po žitu še zmeraj svoj strniščni pridelek, najsi bo že ajda, repa, zelena koruza ali strniščna pesa, nam žito samo daje dvojen pridelek, poleg krušnega zrnja še slamo, ki pomeni v naših razmerah tudi važno krmo v zimskem česu. V opuščanju žita v naših razmerah ne moremo zaradi tega zazreti kakega gospodarskega napredka. Napredek je iskati na naši mali kmetiji edinole v izboljšanju dosedanjega žitnega pridelka, tako glede kakovosti kakor tudi glede količine. Namesto da pridelamo na enem hektaru (10 mernikov posetve) po 12 centov zrnja in 18 centov slame, kakor sedaj, skušajmo pridelati P" 18 centov zrnja in 30 centov slame. V tem naj tičita naš napredek in naša naloga! Povsod se ne bodo dali doseči taki uspehi, ali marsikje tudi večji! Vzemimo si za zgled naše najboljše poljedelce! Veliko se da doseči z bolj skrbnim pridelovanjem, pravilnim kolobarjenjem in gnojenjem. Veliko, zelo veliko pa tudi s skrbnim odbiranjem semena. Ako se danes ponašajo po raznih kmetijah s Svojimi prvovrstnimi pridelki, ni tega pripisovati samo dotični sorti, ampak v mnogih primerih tudi dosledno skrbnemu odbiranju semenskega zrnja, ki se prične že pri klasju. Tudi pri žitnih rastlinah se obrača potomstvo (naraščaj) po maternih rastlinah. Po pre- ^ »Poznam, mislim —» »Od Raznožnika, ali ne?» »Da, od strica.« *Kaj delaš v Ljubljani?« *V šolah sem.« Vipavka se začudi: »Kaj res? Ali boš gospod?« Sam ne vem, zakaj in kako, aH vprašanje se mi je zdelo kakor roganje. Začutil sem, kako sem zardel. »No, no,« se je nasmehnila ženska, «saj to ni nič slabega. Blagor ti, da ti je dano tako. Kako pa kaj doma?» »Nič ne vem,« pravim, »vse leto ne slišim nič posebnega z doma. Upam pa, da pridejo zdaj ob sklepu šolskega leta pome.« »O gotovo,« meni ona, «saj tudi jaz pričakujem te dni tvojega strica.« »Strica?« ? «Da. da, Raznožnika. Vidiš, tako si bomo še menda malo v rodu —» Zadnja pripomba se mi je zdela nespametna in nisem nič odvrnil nanjo. Otrok ie medtem prišel k men? in se mi začel prav otroško-iskrcno dobrikati. i »Kje pa stanuješ?« i Povedal sem, da pri Sv. Petru. »Potem sva blizu skupaj«, je rekla ona. »Jaz sem namreč na Poljanah. Če bi hotel, bi lahko prišel drugo leto k nam stanovat.« To mi je bilo zelo všeč. Vipavka je bila branievka. ki je prodajala na trgu južno sadje in zelenjavo. Znala mi je našteti toliko ugodnosti in prijetnosti, ako bom bival pri njej, da sem takoj sklenil poprositi očeta in strica, naj me prihodnje leto oddasta res k njej na stanovanje. Šli smo skupaj proti mestu. Spotoma mi je prijazna ženska kupila nekaj priboljškov in tudi slaščic sem dobil. Z malo sva se docela spoprijateljila. Povedala mi je, da ji je ime Angelica, jaz pa sem — ko pravi kavalir — brž potrdil njeni materi, da je hčerki zbrala res pravo ime. »Je čisto angelček«, sem vzkliknil brez najmanjše hliinbe. Celo na stanovanje sem ju spremil. Bilo :e lično in snažno, vse bolj prijetno od o^ega, kjer sem bival jaz. Zato sem ob slovesu še enkrat zatrdil, da moram na vsak način prihodnje leto k njej. O, da sem vedel, kako se mi bo razkrila s tem sklepom tema prošlosti in kam me bo zaradi n.'ega zavedla bodočnost, gotovo ga ne bi til izrekel in ne izvedel. Ali us^" je strašno, in neizbežna so njena prečudna pota. Domov sem prišel zamišljen in nekam no-trt. dasi spet z druge strani tudi vesel. V taki čudni razrvanosti dolgo nisem mogel zaspati. V polsnu sem se še vedno razgovarjal z malo Angelico, ji dajal najslajša imena in jo obdajal s čari najbujnejše domišHiip. da je stala kraj mene nenadoma cvetoča devnika. polna mladostne tajne in razkošja. Te-' ' ~em zaspal, a sen se je nadaljeval. In bil sem srečen v tistem snu, da sem skoro za'ok?' ko sem se zjutraj predramil in se zavedel, da so bile le sanje, ah, z^Hj begotne sanie. Par dni po tem dogodku sta nrišia v Ljubljano oče in stric Raznožnik. Ker sem se bil v šoli dobro odrezal, sta bila oha vesela, 'az na sem seveda hitel s svojo nrošnio nn ^m, kakor sem bil obljubil materi male Angelice. »Glej ga no,« se je zasmejal oče, «ta pa že pozna kar celo Ljubljano!« In proti stricu: »Kaj praviš ti na to?« Stric Raznožnik ni bil videti posebno vesel moje prošnje. Nekam mrko se je zagledal v dalj, parkrat namršil obrvi in čez čas počasi dejal: «Sam ne vem. Dobro bi bilo, da pogledata —» »Pa pojdeš vendar z nama«, je menil oče. »Če se ti zdi potrebno, lahko grem«, je pristavil stric. Potem smo šli in si ogledali ter sc tudi takoj in brez posebno dolgih pogajanj domenili. Vipavka nas je prav po domače postregla. Na koncu, za slovo, me je kakor sina stisnila k sebi in mi zašepetala: »Vidiš, zdaj si pa naš!« In čuden, meni nepojmljiv ogenj je vzplain-tel tisti hip v njenih zagonetnih očeh. (Dalie prih-i 15. julija: Zdole, Skocijan (okr. Krško), Beltinci; 16. julija: Dobje; Uj > 17. julija: Zdenska vas (pri Sv. Antonu), Ščav-nica-Sv. Ana, Muta, Verače. . 18. julija: Sv.Lenart (okraj Brežice); 20. julija: Koprivnik, Šmarjeta ob Pesnici, Loka pri Zusmu; 21. julija: Štrigova, Šmarje pri Jelšah. Klic krvi nedolžnih žrtev Kratke vesti = Pogoji za sprejem učencev v oblastno dveletno vinarsko in sadjarsko šolo v Mariboru. Novo (57.) šolsko leto 1928./29. se prične sredi septembra. Šolanje traja dve leti. Šola je zvezana z internatom za gojence. Zavod ima namen, da izobražuje kmečke sinove, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno na celo pobo pisane prošnje (kolek za 25 Din) za sprejem je poslati ravnateljstvu oblastne dveletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru do 1. a v g u s t a t. 1. Prošnji se morajo priložiti: 1.) krstni list; 2.) do-movnica: 3.) odpustnica, odnosno zadnje šolsko izpričevalo; 4.) izpričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5.) izjava staršev, odnosno varuha. s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6.) obvezna izjava staršev ali varuha, ki re-flektirajo na .kako podporo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domači kmetiji, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod. Štipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi štipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z najmanj dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Sprej me se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda sta-nujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, katerega so oproščeni same absolventi vsaj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu v zavod preišče mladeniče zdravnik zavoda. Ako njihovo zdravstveno stanje ni povoljno, se odklonijo. Oskrbnina za mladeniče iz mariborske oblasti znaša do preklica 150 Din. Plačuje se vnaprej. Izključenim in samovoljno izst-ipivšim J učencem se vnaprej plačana oskrbnina ne vrne. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice piosta mesta v internatu. V tem primeru je Ireba podpreti prošnjo z uradno (od občinskega ali davčnega urada) potrjenim izpričevalom ubož-nosti ali izkazom premoženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov itd. Podrobnejša pojasnila daje ravnateljstvo oblastne dveletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru. Prošnje za sprejem se rešujejo pismeno. Ravnatelj Andrej Z m a v c. Kdo si, hi hočeš s psovkami zbrisati madež od krvi borcev, padlih v boju za pravico? — Nesposobnost in kri sta! dala pečat bivši kleroradikalni vladi — Slovensko ljudstvo^1 tisočkrat in tisočkrat prevarano od klerikalcev, ali že _ > pišeš za prihodnje volitve svojo sodbo? Kadar poveš klerikalcu bridko resnico, začne divje besneti po pregovoru: «Če mačku stopiš na rep, zacvili,» Zadnji «Domoljub» se je spravil v uvodniku nad sliko, ki jo je objavilo petkovo «Jutro» (prinašamo jo tudi mi) in ki predstavlja dr. Koroščevo politično delovanje. «Domoljub» pravi, da je ta slika največja podlost v zgodovini slovenskega tiska. Njemu je namreč takoj podlost vse, tudi najbridkejša resnica, kadar gre za kritiko klerikalnega početja. Prav nič strašno pa se ne vidi «Domoljubu» grozno prelivanje krvi v Beogradu in Zagrebu, pri katerem je izgubilo živvljenje več nedolžnih ljudi in jih je bilo veliko število ranjenih. Streljala sta policija in orožništvo, katerih vrhovni šef je bil notranji minister duhovnik dr. Korošec. Orožništvo in policija sta nastopala po navodilih notranjega ministra dr. Korošca. Ako bi se božji namestnik dr. Korošec ravnal po' besedah Kristusovih, da je treba ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe, bi moral onemogočiti vsakršno prelivanje krvi. Kdo je odgovoren, da svojci padlih žrtev v Zagrebu plakajo nad izgubo svojih ljudi? Ljudje so na ulici demonstrirali proti surovemu umoru dveh naših prečanskih poslancev, zato pa je Koroščeva policija še streljala nanje in jih več pobila kakor garjeve pse, tako da je bila vsa ulica, kjer so ležale ubite in ranjene žrtve, krvava kakor na fronti. Te nedolžne pobite žrtve so samo protestirale proti lopovstvom, balkanizmu in strahovitim krivicam. Kaj morda ni evvropski škandal, da vladni poslanec, bivši hajduk mračne preteklosti Puniša Račič strelja na poslance, ki niso zahtevali ničesar drugega kakor poštenost, ena-' kopravnost in zakonitost v državi. Borili so se1 samo za to, da bi prečani, torej tudi Slovenci prišli j do svojih pravic, ki nam jih je kratila kleroradi- J kalska vlada. Ta vlada, čeprav so bili v njej tudi prečani klerikalci in bosanski muslimani, jel bila po vsem svojem delovanju izrazita srbijan-ska vlada. Poznala je 1« Srbijo, prečdiske kraje pa je dosledno zapostavljala! | Namesto da bi «Domoljub» obžaloval, da je v tako vlado šla tudi slovenska večinska stranka, se pa še hvali in laže, da se dr. Koroščevo ime izreka po vsej evropi z velikim spoštovanjem. To lahko reče «Domoljub» svojim bralcem, ki ne berejo ničesar drugega, vsi ostali ljudje pa vedo, da se je ves evropski tisk zgražal nad krvavim režimom v Jugosiaviji in da so se, žal v sramoto naše domovine, pisale zelo ostre besede na jugoslovenski račun. Zato se moramo Slovenci, ki nas v inozemstvu cenijol kot civiliziran narod, še posebno sranovati, da je v taki vladi sodelovala tudi največja slovenska stranka. Nihče ne bo več zbrisal z nas tega krvavega madeža, ki je proti volji slovenskega ljudstva padel na Slovenijo. t Takšna je bridka in sramotna resnica Vsakdo, ki mu možgani niso docela odpovedali, jo pozna. Brezmejna je klerikalna polit jna nemo-| ralnost, da skuša klerikalni tisk sei aj celo na nekak način zagovarjati ta strahovit balkani-zem krvi in ubijanja. Kri ubitih borcev za hrvatske in slovenske pravice kriči do neba in t\a bi to kričanje prevpil, psuje «Domoliub» voditelje Kmetsko-deinokratske koalicije. To je dušna propalost, ki se mora gabiti tudi vsakemu poštenemu klerikalcu. Politika pendreka, puške, bajoneta in ubijanja je našla zagovornika v klerikalnem tisku, ki pravi, da je krščanski Klerikalcem, ki so sodelovali v krvavi vladi se že pišeta račun in sodba. Ta sodba bo prišla do izraza pri skupščinskih volitvah, ki najbrž« niso več daleč. Zato tudi besen krik klerikalcev, s katerim pa ne bodo prevpili strašnega kričanja nedolžne prelite krvi pc zadoščenju in ne bodo skrili gorja, ki ga od krvavega nesposobnega režima čutimo tudi na našem gospodarstvu. Kraljica Marija na razstavi čipk na Bledu Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani je priredil na Bledu lepo ra;:stavo slovenskih čipkarskih del. Razstava je v osnovni šoli in je otvorjena do 15. t. m. Zanimivo razstavo si je prišla z avtem ogledat tudi kraljica Marija v spremstvu neke dame in polkovnika. Sprejel je visoki obisk ravnatelj zavoda g. Božo Račič, ki je pod :obno razkazal razstavljene predmete in razložil orgai .zacijo zavoda in važnost čipkarstva za naše kraje. Kraljica je z zanimanjem opazovala razs avljena dela in se podrobno zanimala tudi za tehniko čipk, ki jih je delala strokovna učiteljica Gnezdova vpričo nje. Ugajali so tudi belokranjski predmeti na pletenem J pohištvu, ki ga je izvršila zelo lepo državna učna I delavnica za košarstvo v Radovljici. Po polurnem ^ obisku se je kraljica poslovila z željo, da napreduje po tej poti zavod tudi v bodoče. * Desetletnica prebitja solunske fronte. Letos poteče deset let, kar je bila prebita solunska fronta. V Beogradu se je osnoval poseben odbor, obstoječ iz zastopnikov narodnih in človekoljubnih društev, ki naj izvrši pripravo za proslavo, katera se bo vršila 1. septembra. Udeležniki proslave bodo posetih Bitolj, Kajmakčalan, Solun in Krf. * Počaščenje narodnih mučenikoy. V mestnem občinskem svetu na Sušaku je predlagal odbornik Banič, naj se novo pristanišče na Brajdici imenuje v spomin na narodnega mučenika Pavla Radiča Obala Pavla Radiča, šetališče od ribarnice do morja pa Basaričkova ulica. Občinski svet je predlog burno pozdravil ter ga odobril. * Zaupniška zborovanja KDK. V nedeljo dne 15. t. m. se bodo vršila zr upniška zborovanja KDK: v Metliki ob 9. dopoldne v Čitalnici; v Črnomlju ob 14. popoldne v hotelu Lakner in v S e m i č u ob 19. zvečer pri g. Bukovcu. — Vabimo vse zaupnike in odbornika organizacij KDK k poluoštevilni udeležbi. Na sestankih bosta govorila narodna poslanca gg. dr. Kramer in Ivan P u c e 1 j, ki bosta podala izčrpno poročilo o sedanjem političnem položaju. * Z dvora. Princesa Olga, soproga princa Pavla, bratranca našega kralja, je rodila zdravo moško dete. To je drugi sin prinčeve dvojice. Prvi sin je star štiri leta. * Telefonska zveza med Jugoslavijo in Francijo je bila te dni otvorjena. Govori se lahko a Parizom tudi iz Ljubljane. * Prevzem Kastva in Krka v primorsko oblast. Pred nekaj dnevi se je izvršil prevzem Kastva od ljubljanske v primorsko-krajiško oblast. ' * Mariborske otroške počitniške kolonije. V ponedeljek zjutraj se je odpeljalo z mestnim avtobusom 50 dečkov na počitniško kolonijo k Sv. Martinu na Pohorje. Ko se vrne ta kolonija, bo poslala mestna občina na Pohorje še 50 deklic. V torek zjutraj se je odpeljalo v Makarsko v, Dalmacijo 44 deklic kot počitniška kolonija Zen-' skega društva v Mariboru. > * Kako sodi bivši klerikalec o radii vlaifl. Pišejo nam: Bil sem vnet pristaš SLS. Ko pa se je začela pretakati kri borcev za i>ravice in enakoi ravnat nas prečnnov, torej tv.di Slovencev. sem zapustil to strai.ico, ki je st lel ivala v vladi, omadeževani s krvjo. Od bivše Vukiče-vič-Koroščeve vlaJe ni prišlo nič dobrega. Ta vlada ni storila za nas Slovence ničesar. Ni nam olajšala davčnih bremen in ni gospodarila pametno. Iskal sem kot pristaš SLS, da bi našel eno samo dobroto, ki bi jo imeii mi Slovenci od te vlade, a je nisem našel. SLS je pozabila v vladi vse, za kar se je prej v opoziciji borila. Izdala je tudi avtonomijo, s katero je prej vjela največ glasov, na svoio stran. Ker imam tnnžiran« vi I glavi, ne morem biti več pristaš take stranke, ki ^se proda za ministrski stolček in brez nadaljnjega pozabi na svoje obljube. Amen! j? * Proslava 301etnice obstoja Rožne doline se fle vršila v nedeljo. Ze v soboto se je Rožna dolina vsa okrasila. Vse hiše so bile v zelenju, iz-vesile so letnice ter tako prav odkritosrčno povedale svoje rojstne datume. Živahno je bilo v Rožni dolini že v soboto pozno v noč in se po-vorka z godbo «Gradaščico» kar ni mogla ugnati. Komaj pa je Rožna dolina zadremala za par uric, že je bilo zopet vse po koncu. Pomagala je budnica z godbo ob petih zjutraj in že je odhajalo .vse na slavje. Ob desetih dopoldne je imel v restavraciji in oglasile so se vse številne harmonike, zabrenkali so tamburaški zbori, zaoril je pevski rbor. Olepševalnemu društvu in njegovemu odboru vsa čast, saj zabave niso mogli prehvaliti ne domačini ne Ljubljančani in okoličani, ki so se počutili kakor v malih nebesih, it * Med Slovenci so ljudje, ki ne znajo citati, skoro bele vrane. Zato veljamo mi za najbolj civilizirano pokrajino v državi in kot najbolj civiliziran narod moramo imeti razumevanje za vse panoge tiska. Kakor imajo vsi civilizirani narodi svoje šaljivo časopisje, ga tudi pri nas ne snic manjkati. Tudi v tem pogledu ne smemo biti navezani samo na tuje časopise te vrste. Kot dober Slovenec boš torej podpiral edini domači šaljivi časopis »Skovir«, ki izhaja vsakih 14 dni v Ljubljani in stane četrtletno le 15 Din (uprava v Rožni dolini). Čim več bo naročnikov, tem bolj se bo razvijal «Skovir» tako v pogledu slik kakor besedila. Naroči se na »Skovirja«, ki ti nudi mnogo prisrčne zabave, katere je v teh žalostnih razmerah pač vsakdo željan in potreben. V «Skovirju» izhaja tudi zanimiv roman («Borba za ugrabljeno nevesto«). Na razpolago so še vse doslej izdane številke «Skovirja». Kdor hoče imeti cel letnik, naj ne odlaša, dokler so številke v zalogi! Naroči se in v redu plačaj naročnino! h * Smrt voditelja jugoslovenskih Slovakov. Na Dunaju je po kratkem mučnem bolehanju umrl y 54. letu novosadski odvetnik dr. Ljudevit Mi-catek. Rodom iz slovaškega sela Kisača v novosadski okolici kot sin učitelja je že v dijaških letih manifestiral močno slovansko zavest in slovaško rodoljubnost. Po absolviranih pravnih študijah v Budimpešti se je posvetil advokaturi, se nastanil v Novem Sadu in začel razvijati žilavo borbenost za pravice Slovakov v Vojvodini. Užival je njihovo popolno zaupanje in je po prevratu parkrat tudi kandidiral za narodnega poslanca. Naši Slovaki so z njim izgubili svojega voditelja zaščitnika. fet * Zdravljenje raka. Celjski učitelj g. Poljšak, ■o katerem se je po listih že mnogo pisalo, bo Sedravil težke primere raka in neozdravljivih kožnih bolezni v mariborski bolnici. Te dni je pregledala zdravniška komisija 26 najtežjih primerov raka, koslne jetike in do sedaj brezuspešno jiečenih kožnih bolezni. Ti bolniki bodo izročeni Poljšaku v zdravljenje. V Maribor je prišlo 'osebno nad 500 bolnikov, med njimi celo iz prbije, Banata in najbolj oddaljenih krajev držale. Komisija je natančno ugotovila stanje bolezni p bo pregledala napredek zdravljenja po poteku fceselih dni. * »Domoljub« ima svoje čltatelje za popolne •xnejence. »Domoljub« objavlja vest, da je v f/asi Martinci pri Osijeku (torej daleč iz Slovele) prišlo do krvavega spopada med kmeti in orožniki, pri čemer so kmetje streljali in kričali: «Dol s krvavimi orožniki!« Ali veste, kaj pravi k temu dogodku «Domoljub»? Da so to posledice žerjavovskega hujskanja. Tam žerja-vovcev sploh ni in tisti kmetje dr. Žerjava gotovo še niso nikdar videli. Mislimo, da kljub vsemu «Domoljubovi» čitatelji niso tako bedasti, da bi se tej budalosti ne krohotali. * Rojstva, smrti in poroke junija v Mariboru. Tekom junija je bilo v mariborski mestni občini' 61 porodov (4 več kakor v maju), in sicer v področju stolnega župnišča 28, frančiškanskega 12, magdalenskega pa 21; smrtnih primerov je bilo 57 (maja 47), in sicer po posameznih župnijah 12, 12 in 83. Porok je bilo 29 (maja 13), in sicer po župnijah 8, 13 in 3. * Zavlačevanje gradbe železnice Rogatec— Krapina. Gradba železniške proge Rogatec— Krapina zelo počasi napreduje. Podjetniku je podaljšan rok za dovršitev te proge za šest mesecev. Prvotno je bilo določeno, da se proga že meseca decembra letos izroči javnemu prometu; sedaj pa vse kaže, da bo proga Rogatec—Krapina izročena prometu šele v prihodnjem poletju. * Is delovanja Obrtnega društva na Jesenicah. Prejšnjo nedeljo je priredilo Obrtno društvo izlet na Dovje, katerega se je udeležilo veliko število članstva in prijateljev društva. Številni izletniki so se ustavili v prijetnem Jesenškovem gostilniškem vriu, kamor je kesneje dospela tudi jeseniška sokolska godba, ki je istotako priredila izlet na Dovje. Obrtno društvo bo priredilo v kratkem izlet v Beljak, da se sestane s stanovskimi tovariši tudi onstran državnih mej. * PodHvjanost se je lotila klerikalskega časopisja v toliki meri, da se človeku od studa obrača želodec, ko bere izbrane psovke, grdenja in blatenja časopisja, ki hoče biti krščansko. Ali je zašlo tudi klerikalno časopisje med hajduke, kakršen je bil klerikalni prijatelj morilec Puniša Račič? Namesto da bi se klerikalci sramovali svojega sodelovanja v okrvavljeni vladi, pa njihovo časopisje psuje okrog sebe kakor zbesnelo. Mrliči in ranjenci, ki so z nedolžno krvjo cbriz-gali beograjske in zagrebške ulice, so žrtve Ko-roščeve policije. Krvavi madež, ki je s tem padel na SLS, je že zapisan v zgodovini in ga psovke ne bodo izbrisale. * Podaljšanje roka za inozemske delavce. Ministrstvo za socijalno politiko dovoljuje, da se izdana dovoljenja za zaposlenje inozemskih delavcev s končnim rokom do 30. junija avtomatično podaljšajo do 31. julija t. 1. brez prošnje interesentov. Inšpektorji dela pa lahko v lastnem delokrogu podaljšajo izdana dovoljenja za zaposlenje inozemskih delavcev tudi v onih primerih, ako se prekorači rok enega leta, zaključno do 30. septembra 1928. * Naše izseljevanje začelo nazadovati. Kakor javlja Izseljenski komisarijat v Zagrebu, se je meseca aprila letos iz naše kraljevine izselilo v prekomorske dežele 2098 oseb, za 395 manj kakor v istem mesecu lanskega leta. Izselilo se je največ oseb iz Hrvatske in Slavonije (813), Vojvodine (499), Slovenije (290), Dalmacije (260), Bosne in Hercegovine (132), Srbije (92) in Črne gore (12). Največ naših izseljencev je šlo v Kanado (945), Zedinjene države Severne Amerike (366), Uruguay (344), Argentino (201) in v Avstralijo (97). Vrnilo se je meseca aprila v staro domovino 514 izseljencev. Skupno število vrnjen-cev v dobi od 1. januarja do konca aprila 1928. znaša 1352 oseb, dočim se je v isti dobi lanskega leta vrnilo le 874 oseb. * Proti tihotapstvu žganja i« Hrvatske v Slovenijo. Dne 11. t. m. se je v Zagrebu vršila konferenca oblastnih zastopnikov zagrebške, kra-jiško-primorske, ljubljanske in mariborske oblasti, na kateri so razpravljali o ukrepih, ki jih je treba podvzeti proti tihotapstvu. Zelo važno je to vprašanje za Slovenijo, kamor se iz Hrvatske vtihotaplja žganje. * Prestavitev smodnišnicn iz Celja. Celjsko vojaško skladišče za smodnik se nahaja v bližini okoliškega pokopališča ter ograža zaradi svoje bližine velik del okoliške in mestne občine. Že opetovano sta oba občinska zastopa zavzela od- ločno stališče proti smodnišnici ter zahtevala, se prestavi na kak bolj oddaljeni kraj. Voje-oblastvo je obljubilo, da bo svoje skladišče p stavilo v najkrajšem času. * Nezgoda letala. Na ravnini pri Češki v; blizu Novega mesta je moral pristati na svoji • vidniški službi vojaški aeroplan , kupil v Celju barve in ga prepleskal doma na travniku. Svojemu očimu Ivanu Kovaču v Trnovljah je ukradel delavsko knjižco, domovnieo in zavarovalno polico. Pregovoril je nekega znanca, katerega noče izdati, da je šel z njim v Celjsko posojilnico, kjer je potrdil, da je Lampret Ivan Kovač. Ker je pokazal ukradene dokumente in rekel, da potrebuje denar za izplačilo dote svojemu sinu, je dobil posojilo 1500 Din. Šele, ko je posojilnica terjala Kovača za obresti, je dognala sleparstvo. Očimu je Lampret ukradel tudi vozno dvigalo in ga prodal. * Potovanje ukradenega kolesa. Pred dvema letoma je bilo ukradeno mesarju Ivanu Lapor-niku v Celju kolo. Tatvine Lapornik ni priglasil policiji. Pred par dnevi je opazil Lapornikov brat Anton na Glavnem trgu to kolo, ki ga je vodil neki Karel Kuder. Ta je na policiji izpovedal, da mu je kolo daroval njegov brat I'ranče. V nadaljnji preiskavi je bilo ugotovljeno, da je kupil kolo Franc Kuder od nekega Ignaca Kolmerja, ta od Antona Jeseničnika, ta od Jožefa Ferjina in slednji zopet od nekega Vončine, ki pa je pred enim tednom umrl. . * Umor v Iški vasi. Nedavno je bil umorjen v Iški vasi posestnik Anton Žagar. Zločina umora osumljena žena Ivana in njena hči Antonija, ki se nahajala v zaporih deželnega sodišča, zanikata tije na nočnem nebu fn iako tvori celota Sličnn celota »e vidi pri 7 prednostih, katere ima tSchicht* Terpentins Mih vsako krivdo. Za krivdo Zagarjeve najbolj pričuje krvav predpasnik, ki si ga je pa končno lahko omadeževala s krvjo šele zjutraj, ko se je sukal,- okrog mrtvega moža in ko mu je svetila s sveč?. * Pobegla umobolna ženska. Te dni je pobegnila z dela na travniku 311etna umobolna Ljud-nila Flaškerjeva, ki je bila v negi v zavodu sv. Jožefa v Ljubljani. Flaškerjeva je pobegnila kar čez polje v smeri proti Savi in je ni bilo mo geče prijeti. Ubežnica je bila oblečena v rjavkasto obleko, na glavi z ostriženimi lasmi je nosila rjavo ruto z belimi pikami in je bila bosa. Doma je Flaškerjeva iz Ščavnice ter govori slovensko in nemško. * Uboj v gostilni. V nedeljo pozno zvečer so se v Ljudski kleti, ki se nahaja poleg Grajske kleti v Mariboru, sprli in stepli pivci. 361etni godec Karel Cebrič je hotel miriti, pa ga je zato nekdo z žepnim nožem sunil naravnost v srce. Ko je nastopila policija, je ležal mož mrtev sredi točilnice, največji pretepači pa so se razbežali. * Tat zavrgel cekine. Na vrtu mestne hiše v Novem mestu je našel predsednik okrožnega sodišča dr. Polonšek tri avstrijske cekine. Ko so premišljevali, na kakšen način so prišli ti cekini na vrt, se je dognalo, da so last živinozdravnika g. Skaleta, kateremu so bili nedavno ukradeni Tat jih je, nedvomno v bojazni, da ga zalotijo, vrgel skozi okno na vrt. * Pri pokvarjenem želodcu, slabem okusu ▼ ustih, glavobolu, vročini, zaprtju, diareji deluje kupica naravne grenčice cFranz Josef» hitro in ugodno. Znameniti internisti priporočajo gren-čico kot najbolj uspešno odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Lipovo cvetje, v senci sušeno, kupim. Pismene ponudbe z navedbo cene na: lekarno Bahovec, Ljubljana. 157 fjp S0K0LSTV0 NA NOTRANJSKEM. Ko se je osvobodila Notranjska — vsaj njen dobršen del — izpod avstrijskega in italijanskega jarma, je začela šele, napol izkrvavljena, dihati. Toda kremenit narod je hitro prebolel globoke rane, začutil je dih svobode in se takoj zavedel. Ni taval in se iskal, ampak je precej stopil na noge in pogledal jasno cilju v obraz. ^ Prebudil se je in hotel biti na svoji zemlji svoj gospod. Ustvarili so si vrli Notranjci svoja svetišča, kamor hodijo poslušat vzvišene besede neomajnega bratstva; tososokolski domovi, ki so vzrastli v zadnjih letih. ^ Najveličastnejši v Sloveniji je Sokolski dom na Taboru v Ljubljani, lična sta ,v Borovnici in v Dolenjem Logatcu, tudi v Rakeku že stoji, pred kratkim se je otvoril cerkniški. V nedeljo pa se otvori izredno lep Sokolski dom tudi v Gorenjem Logatcu, to je slabe pol ure od svojega soseda dolenjelogaškega. V S tem pa ne smemo misliti, da Solcolstvo v ostalih krajih Notranjske počiva. Na Vrhniki se goste sokolske vrste; enako čvrsto živi Sokol v obmejni Hotederšici, dalje prirejajo telovadne nastope Planina, Lož in Stari trg. Sokolski domovi čuvajo mejo in kažejo Italijanu slogo in kremenitost naših Sokolov, ki ljubijo svojo zemljo in svojo govorico, kar so imeli Italijani že priliko videti, ko so zasedli naše kraje vse doli do Vrhnike, a so se morali umakniti. Notranjci so okusili grenak tujčev kruh, ki jim je bil skopo deljen. Ker jih je izbrusilo življenje, niso mehkužni, je-cavi in boječi. Otvoritev Sokolskega doma v Gorenjem Logatcu bo združena s svečano prireditvijo in bodo prišle trume Sokolov in Sokolic obiskat novi dom svojih bratov in sester. I Brezdvomno moramo šteti Gornjelogatčane med najnaprednejše občine v širni Slc\eniji. Sokolov tamburaški odsek prav lepo napreduje pod vodstvom g. Derganca, tudi drainatski odsek ne zaostaja niti najmanj, čemur je živ dokaz: stalno KALEFLUID D. Kaleničenko Uporablja se v vseli medicinskih zavodih na milijonih pacijentov kot najbolj krepilno in moč povraču-joče sredstvo v času bolezni in po bolezni, pri operacijah, porodih, pri napornem telesnem in duševnem delu, pri hitrem utrujenju, pri oslabenju sekretarnih žlez, za duhovno in fizično moč, ker: »KALEFLUID* pomlajuje in krepi vse elemente organizma. »KALEFLUID* povrne izgubljeno moč in zdravje. »KALEFLUID* očisti kri od po strupih zrušene . izmenjave materije, kot mokračno kislino, urate, ■ toksine, ki prenašajo bolezni ter prezgodn jo smrt. »KALEFLUID* poživi krvni obtok iu izmenjavo materije. »KALEFLUID* regulira tek in odvajanje. »KALEFLUID* odpravlja fizično, duševno ali moralno utrujenost. »KALEFLUID* vrne normalno delo srca, krvnega obtoka in očisti organe za dihanje in prebavo. »KALEFLUID* povečuje delo, srži, tvorcev krvnih » telesc in s tem odpravlja slabokrvnost kleroz. »KALEFLUID* regulira živčni sistem ter povzroča zdravo spaDje. »KALEFLUIDs onemogočuje hitro utrujenost in i povečuje delovno sposobnost. »KALEFLUID* podaljšuje periodo aktivnega živ-! ljenja. »KALEFLUID* prehiti ali prepočasni puls, normira t temperaturo, ovira odebelost ali pa bolehno podrejenost. »KALEFLUID* je potreben vsem onim, katerih or-k» ganizem je nagnjen raznemu bolehanju ali katerih organizem zahteva stalno krepitev moči, ki t je klonila zaradi bolezni, pomanjkljive prehrane 'ali napornega dela. Gg. zdravnikom je bil odlikovan s 5