mm ■i "glasilo k. 8. k. jednote" 1004 N; Chicago Street. JOLIET, ILL. Return PmU|* CurutHd. TU largeet Slovenian Weekly in tke United States of For F« Wednesday Subscription nit«: $3 00 V- Telephone 1048 OF THE GRAND CARNIOIJAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION! Ent< r »d as Second-Class Matter December 9, 1920,at the Port Office at Joliet, Illinois Under the Act of August 24, 1912 Največji slovenski v Združenih državah. Izhaja vsake srede. Naročainai > Zrn tWn». aa leto ZA Mika«...... Za iMttmtfo .. »2.00 $3.00 NASLOV SndaBtra h opravrnStra Jet 1004 N. Chicago Street, Joliet, IH. wM Telefon; 1048 ACCEPTANCE FOR HAILING AT SPECIAL RATE Of P08TAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3,1917, AUTHORIZE D ON MAY 22,1918. štev. 18.—No. 18. JOLIET, ILL., 3. MAJA. (MAY,) 1922. Leto VIII. — Volume VIIL STOLETNICA ROJSTVA GENERALA GRANTA. Dne 23. aprila so se vršile v vasi Point Pleasant, Ohio velike slavnosti povodom 100 letnice rojstva slovečega ameriškega gen. Ulysses S. G rant a in dvakratnega pitniIsednika Zd-ruž. držav, ki je rešil v zadnji civilni vojski ameriško Unijo. Bojen je bil 27. aprila 1822, u-mrl je pa 22. julija 1885. Slavnosti te stoletnice se je med številnimi gosti vdeležil tudi predmdmk Harding tter je držal pri tej priliki o Gran-tovi velikodušnosti sledeč govor: 4'Včasih se nehote vprašam, ali bi morda ne bila Grantova velikodušnost zelo velika sreča za današnji svet." Da, pa milijone in milijone ljudi misli s piv dsedliikom ter mu z vso iskrenostjo pritrjuje, da bi bila to zelo velika sreča. Grant je bil idejalen vojak. Njemu je bila vojna, nasilna vojna izključno najzadnje sredstvo za mlejstitev trajnega miru. Ko je bil končan boj, je velel svojim premaganim sovražnikom, naj vzamejo svoje konje ter odidejo delat na polje. U ver jen i smo, da bi fca vodi-* la ista vzvišena načela, če bi živel sedaj in čM bi imel pravico reči zadnjo besedo na koncu "civilne vojne evropske civilizacije'', kar bi bilo veliko bolje za svet. In brezd-vomno bi odobril veliki zvezni voditelj, čigar glavni cilj je bil izra&tn v njegovih zgodovinskih besedah: 14 Daj te, i-mejmo mir!", da se je pred-kratkim cela republika pridružila drugim narodom v stremljenju za odtpravo nesrečnega oboroževanja in za dosego sporazumov, ki takorekoč izključujejo vojno. iKakor vemo, neuključujejo ti sporazumi in dogovori ničesar, kar bi Ameriko zapletalo v /zadevo kakega naroda^ Amerika ostane neodvisna kakor poprej. 6e nadalje je suverena vocVitlqjica svoje politike v vseh domačih in mednarodnih vprašanjih pod božjim solncem. Precej zanimivo je to, da je odobril njeno zvestobo do tradicionalne politike mož, ki mu ni bilo njeno sedanje za-držanjlei v med-« narodnih vprašanjih prav nič všeč. To je Lloyd George, ki je na genovski konferenci e-den najpoglavitnejš^h državnikov. Odobril jo ameriško stališče zadnji teden na omenjeni konferenci, dasi mu pripisujejo, da je bil glavni sesta-vKelj lige narodov in da je vplival na predsednika Wil-sona v Parizu uajbolj od vseh drugih evropskih državnik iv. Tudi ni prikrival svojega obžalovanja in svoje nemale nt volje nad tem, da jo naš zvezni senat zavrgel pakt tiste li ge narodov. Toda s .-daj je očividno prišel do zak-jnčka, da je bilo to najboljše od vsega, kar so mogle storiti Združene država v interesu svojega ljudstva in celega ostalega sve.ta., Skoro isti čas, ko je preseddnik Harding govoril pred ogromno množico svojih sodržavljanov, je, imel Lloyd George nagovor do ameriških in angleških časnikarjev ter jim dte\jal med drugim tudi tole: 44 Rad bi vidd, da bi bila A-merika tukaj, zakaj ona ima posebno avtoriteto; njena o-gromna sila ji daje pravico govoriti. Amerika bi mogla izvajati vpliv kakor nobena druga dežela na svetu. Prišla bi lahko semkaj prosta in neodvisna, a pod pretvezo ki izvira iz njene neodvisnosti, bi mogla priti kot glasnica miru.' S tem besedami je angleški državnik namignil na drugi glavni razlog, zakaj je naš z-vezni "senat zavrgel in odklonil ligo narodov. Prvi razlog je bil to, da bi tisti pakt izpod-kopaval suverenost ter ogrožal mir in varnost naše dežele. Drugi je bil to, kar je sedaj izrecno poudaril Lloyd George. Amerika ipiore bolje služiti s-vetu, če ostane 44prosta in neodvisna". Pride namreč dejstvo, da bo mogla Amerika odtegni vši se konferenci v Genovi izvajati svojo posebno od-važno*t in avtoriteto ob primernejši priliki ter priti kot glasnica miru med pfefriraio-če se narode starega sveta." Slava velikemu generalu in predsedniku U. S. Grantu! Z GENOVSKE KONFERENCE. Pogajanja z Rusijo. Genova, 1. maja. — Angleški ministrski predsednik Lloyd George je danes naznanil posebnemu odboru ekonomske konference, da je Rusija pripravljena da/ti nazaj 90 odstot* .kov zaseženo lastnine te, ali one vrste. Genovska konferenca bo naprosila ameriškega vrhovnega sodnika Tafta, da naj imenuje načelnika poacibne arbitracij-ske kimisije v svrho ureditve in izplačila dolgov, k a tem je Rusija naredila v inozemstvu. Ta komisija bo določila obrestno mero in način izplačevanje dolga. Mod vsemi državami dela Belgija temu največ zapreke ker odločno zahteva, da mora Rusija do eHa izplačati svoj vojni dolg /in vrniti inozem-cem zaseženo lastnino. , Glede nedavno sklenjene pogodbe med sovjetsko Rusiji in Nemčijo zatrjuje načelnik ruske delegacije Jurij Čieerjn, da se. med označenima državama ni naredijo nobene tajne politične, ali vojaške pogodbe; o -tem jo bila tudi francoska delegacija danes obveščana. Zadeva glede vojaškega pri-boljška. Washington, D. C. 1. maja.— Danes je v Washington prispela posebna deputacija doslu-ženih vojakov s stotnikom S. P. Jacobsonom na čelu, ki bo senatu in kongresni zbornici izročila velikansko prošnjo za uvedlbo "boiiusa". Ta prošnja vsebuje nad en milijon podpisov. Ko dospejo še ostale slične prošnje semkaj, se bo o tej zadevi razmotrivalo v obeh z-bomicah. V obče se sodi, da bo senatSka zbornica v kratkem bonusovo" predlogo tudi o-dobrila. Nova velika Fordova tovarna. Na obrežju michiganskega jezera blizu Hammond Ind in East Chicago, Ind. namerava znani tvorni čar avtomobilov Ford v kratkem zgraditi veliko novo tovarno za izdelovanje osi pri avtomobilih; ta nova tovarna bo veljala z zemljiščem vred nad $3,000/100 in bo imela zaposljenih nad 4000 delavcev/ . Prva ženska v senatu. Cloquet, Minn. — Pri zadnjih primarnih volitvah je bila nominirana za demokratsko kandidaturo zveznega senata 36-letna Mrs Peiter Oleson iz našega mesta, žena tukajšnjega šolskega nadzornika. Navedenka je hči kmetskih staršev, rojena v Minn. Dasiravno je morala več let pomagati svojcem na farmi, je. sleherni dan hodila v 3 milje oddaljeno višjo šolo v Waterville. Mrs. Oleson je izborila pol it i-čarka in fina govornica. Ako ji bo pri jesenskih volitvah sreča mila, da zmaga, bo navedenka prva ženska v zveznem senatu. Stališče Amerike napram Rusiji. Washington, D. C. 1. maja.— Ko se je danes pri državnem tajniku mudila neka delegacija, je državni tajnik isti prvič za časa genovske konference povedal svoje mnenje v zadevi ruskega vpršanja. Vlada Združenih držav je glede pripoznanja Rusije še vedno na svojem neomajanem stališču in Rusije ne bo preje pripoznala, dokler ne bodo on-di gotove politične ra-zmere u-rejene. V zadevi notranje politike na Ruskem se noče naša vlada vmešavati; pač pa,za hleva od Rusije ugotovitev kreditnega sistema, na kar še le bo Amerika s to državo zopet stopila v trgovsko zvezo. Vsakih 6 in pol sekund en avtomobil dograjen. Detroit, Mich. — Tukajšnja Fordova tovarna avtomobilov namerava v mesecu maju t. 1. doseči rekord pri izdelovanju avtomobilov s tem, da jih, bo naredila 120,000 oziroma vsakih šest. in pol sekund po enega. Fordova družba bo v to svrho svoje tovarniško osob-je pomnožila za 5000 — 10,000 in uvedla 27 dnevni delavnik v mesecu po 8 ur dnevno. Največ dograjenih avtomobilov je ta tovarna lansko leto meseca avgusta izdelala; 109,-)00, ko je imela zaposljenih 40,-000 delavcev. Počasna pošta. Državni inženir J. R. Luper v Salem, Oreg. je te dni prejel poštni zavitek s fotografijami nanj odposlanih še leta. 1912 iz nekega bližnjega kraja. Slike, dasiravno so romale celih 10 let po ppšti, so še dobro ohranjene. Otrok ustrelil otroka. Cairo, 111. — Minuli teden je v naselbini Grand Chain nek 3 letni deček ustrelil 8-le.tno far-merjevo hčerko Jeanette Reic-hert. Pri Reichertovih se je mudil nek sosed, ki je imet nabasan somokres v svojem suknjiču položivši ga na tla. To je oni deček. opazil, izmaknil samokres in ga sprožil v nesrečno deklico. Tajna pogodba Rusije z Ogrsko. London, 24. aprila,— Iz Genove se nekemu tukajšnjemu časnikarskem izvestju poroča, da nameravajo Rusi z Ogrsko skleniti tajno pogodbo, naperjeno proti mali ententi, pred vsem pa Rumun^ki. Vtej pogodbi se dalje priznava rusko-nemško zvezo, ko-je namen naj bi bil postaviti močan blok med Poljsko in Rumunsko. Ogri tudi zahtevajo od Rusije priznanje svojih obmejnih aspiracij, za kar naj se Rusom dovoli gotove in terese v Besarabiji. V tej tajni pogodlbi so označene tudi točke glede zrako-plovbe med obema republika ma. Nove vojaške bolnišnice. Dne 27. aprila t. 1. je pred sednik Harding podpisal zakonski načrt, ki določuje 17 milijonov dolarjev kredita za gradbo novih vojaških bolnišnic. Senatorjsva sodba o prohi-biciji. Buffalo, N.Y. — Republikanski senator James W. Wads-worth iz New Yorka se je na ne kem banketu o ameriški prohi-hiciji sledeče izrazil: 4 4 Zloglasna Volsteadova postava je za Ameriko prava-sramota, ki povzročil je samo hi-navsčino med ljudstvom in raznimi uradniki. Jaz sem trdno prepričan, da pri tem ne bo za vedno ostalo, kajti, ljudstvo se bo teh hinavcev enkrat gotovo naveličalo." DR. IVEC DOSPEL V LONDON. Naš sobrat Dr. M. J. Ivec, ki se je začetkom aprila iz Jolieta podal v London nam je od tam poslal prvo razglednico sledeče vsebine: 4 4 London, 19. aprila 1922. S parnikom 44Lapland" smo se vozili osem dni. Prvih pet dni je bilo morje vsled nevihte zelo nemirno, zadnje dni smo pa imeli lepo vožnjo. Parnik se je za nekaj zakasnil, ker smo se morali ogibati veliki ledeni gori, ki je (bila samo 125 milj od nas oddaljena. Med vožnjo je umrla neka potnica, mati peterih nedoraslih otrok. Za sirote se je nabralo med potniki II. razreda $250. Pokojnico so izročili mrzlim valovom na visokem morju; bil sem navzoč pri tem izvan-rednem pogrebu. Zdrav sem in se počutim dobro. Iskrene pozdrave do vseh. Moj naslov: Dr. M. J. Ivec, 50 Russell Square, London, W. C. 1 England." Primerna kazen za pijanca. Policijski sodnik predmestja Englewood, blizu ('hieaga je minuli teden obsodil 29 le.tnega pijanca Artur Gainesa, da mora do 13. junija iti vsako nedeljo k službi božji in cerkev darovati po 25c za sedež. Da je v resnici to kazen izvršil, bo moral Gaines dne 15. junija sodniku prinesti od župnika potrjeno spričevalo. Bivši francoski predsednik umrl. Pariz, 28. aprila. — Danes popoldne je tukaj umrl bivši predsednik francoske republike Paul Deschančl v 65. letu svoje doba Pokojnik je bil deseti predsednik Francije; izvoljen je bil z veliko večino pri narodnih volitvah meseca februarja 1. 1920. Ker se je 24. maja istega leta pri neki vožnji na vlaku hudo poškodoval, ni mogel vpravljati svoje službe, nakar je prevzel njegovo mesto sedanji predsednik Milled rand. Hitra prekmorska vožnja. New York. 1. maja. — Iz Cherburgha na Francoskem se semkaj brzojavlja o ponovnem rekordu velikega potniškega parnika 4'Mauretania", last Cunard parobrodne družbe. Mauretania je prevozila 3,242 morskih milj iz New Yorka do Oherburgha v 5 dneh, 8 urah in 56 minutah s tem, da je sleherni dan vozila po 25,14 vozlov na uro. Prejšnji njen rekord je bil 5 dni in 16 ur. Kanibalizem v Rusiji. Iz Revala se poroča, da so lačni Rusi v Samara pokrajini nedavno nekega člana Ameriške rešilne administracije napadli in použili. Tako so tudi obupani domačini več tamoš-njih zalog živeža oropali. Ljudstvo naj določi. Washington, D.C. 25. aprila. — Včeraj je republikanski kongresnik Hill iz Md. v pos-. lanski zbornici predložil svoj zakonski načrt, da naj ameriško ljudstvo pri prihodnjih jesenskih volitvah potom splošnega glasovanja določi uvedbo prodaje 2*75% piva in sadjev* ca. Nemčija in Finska sta dne 23. aprila t. 1. sklenili začasno medsebojno ekonomsko pogodbo, nanašajočo se na važna gospodarska vprašanja obeh držav. Nova iznajdba. Budimpešta. — Tukajšnji listi poročajo o novi iznadbi nekega ogskega inženirja, ki bo za fotografiranje epohalnega pomena. Z njegovim aparo-tom je namreč mogoče predmete v veliki razdalji opaziti in natančno slikati. Razporoke na Ruskem. London. — V sovjetski Rusiji se nedavno mudeči Ameri-kanec Parley Ohristenson je te dne dospel v Rigo. Na Ruskem je študiral socialne razmere tamošnjega ljudstva. Glede ločitev zakonov in razpo-rok poroča navedenec, da je vsakemu zakonskemu paru na Ruskem razporoka trikrat dovoljena. Drzen poštni ropar. San Bernardin, Calif. 27. a- prila. — Ko je sinoči poštni u-radnrk v Ooltonu, nedaleč od tukaj opravljal svojo službo, ga je iznenadil drzen poštni ropar, ki je imel samo eno roko. Lopovu se je posrečilo odnesti zavitek denarnih pisem V vrednosti $20,000 — Prememba časa. Minulo nedeljo, dne 30. aprila so v Chieagu čas za 1 uro naprej pomaknili. Ta preu-redba ostane v veljavi do 24. septembra. Vsi lokalni vlaki vozijo sedaj po novem časovnem sistemu, vlaki v oddaljene kraje pa še po centralnem (Standard) Času. V našem mestu Joliet, 111. smo oddržali še stari čas. Jubilejne znamke. Italijanski filatelisti (nabiralci postnih znamk) so naprosili vlado, da naj izda en milijon jubilejnih znamk v spomin na genovsko konfereno. - Te znamke se bo prodajalo po 1 liro. Vbožan nadvojvoda. Nekdanji avstrijski nadvojvoda Leopold, ki se je še za časa pok. cesarja Franc Josipa odpovedal vsem dvornim pravicam in nadel ime Leopold Woelfling, živi dandanes v nekem dunajskem predmestju v jako slabih razmerah. Ker ga nihče ne mara v stalno službo, se preživlja kot zakotni pisar in tolmač s približno K; 3000.— na mesec, kar znaša po naši ameriški valuti celih 50 centov. Sic transit!____— « Sodnik, sovražnik unije. Washington, D.C. — Nek zastopnik premogarske unije I . M. of M. se je te dni pri delavskemu tajniku pritožil in ovadil zveznega sodnika Orr-a iz Pittsburglia, Pa. vsled kršitve zveznih zakonov. Navedeni sodnik namreč ni hotel odobriti naturalizacijskih prošenj raznih rudarjev vsled tega, ker so tekom vršeče se premogarske stavke pristopili v unijo. Živela ameriška svoboda! Zdrava naselbina. Mala farma rska naselbina Mount Zion v Indiani je v celi državi pravt 44 Eldorado" za stare ljudi; bolezen in smrt sta tukaj bolj nepoznani. Letos meseca aprila je v Mt. Zion štel 59 oseb, izmed katerih je bilo 20 več kot 60 let starih. Drage vžigalice. Na Ruskem, v deželi svobo^ de t in blagostanja ? tudi ni vse zlato kar se sveti. Draginja gotovih in nujnih potrebščin postaja od dne do dne večja. Te dni je v Moskvi odbor za določitev cen odredil novo ceno za navadne vžigalice, ali žveplenke in sicer na 6000 rublje vr za 1 zaboj s sto škatljica-mi, ena sama škatljica žvep-lenk torej velja danes na Ruskem šeststo rubljev, v Sibiriji in Kavkazu pa 1200 rubljev. Srečna Rusija! NAZNANILO. Is urada tajnika društva sv. Družine št. 5, La Salle, 111. S tem uljudno vabim vse Slano našega društva, da naj se polnostevilno udeležijo prihodnje seje dne 7. maja ob 1. uri popoldne. Ker se nam je stari zapisnikar odpovedal, bo treba voliti novega. Želim, da bi prišlo mnogo -članov na prihodnjo sejo, da nam bo mogoče izforati ter izvoliti novega zapisnikarja, ne pa samo odbor, kakor je to navada. Poleg tega imamo na tej seji še več drugih važnih točk na dnevnem Pridite vsi, in potem ne bo treba nikomur u-govarjati kar se bo sklenilo, ali odboru kaj predbacivati. Ne ^4i'bite; torej prihodnje) seje! S sobratskim pozdravom Frank Strehar, tajnik. NAZNANILO. Članom društva sv. Vida št. 25 Cleveland, O., se tem potom naznanja, da naj se vsi vdeleži-jo prihodnje seje dne 7. maja ob eni uri popoldne, ker imamo neko zelo važno točko na dnevnem redu. Že na zadnji seji dne 2. aprila smo razmotrivali o prošnji ravnateljev tukajšnjega Slovenskega Narodnega Doma, da bi tudi naše društvo kupilo nekaj delnic. O tem je bilo več predlogov; eni člani so za to, da bi se iz društvene blagajne kupilo za $150 teh delnic, eni za $500, eni pa za $1000. * Na označeni s»sji smo prišli do zaključka, da se mora o tem naše članstvo obvestiti in da se potom "Glasila*' skliče~}Xr vanredno sejo na kateri bo v sak član glasoval o teh predlogih. Vsem je znano, da je naš društveni denar v prvi vrsti namenjen za bolniško podporo članom i.t.d.; lahko pa tudi nekaj storimo za idejo S..N. Doma, ki je jako dobra; saj tako slišimo in čitamo, da bo to v resnici nekaj, o čem se že leta govori in piše. Vaša sveta dolžnost je torej, da pridete za gotovo na prihodnjo sejo, da poveste svoje mnenje; potem pa glasujte po svojem prepričanju. Naj se nihče ne sramuje tega, ali onega; kar pogumno naprej in lic, bodite pri tem omahljivi ter mlačni. Žal, da je nekaj takih naših članov, katerim so društvene seje le deveta briga. — Ne tako bratje ! Potrudite se v-saj na prihodnjo sejo dne 7. maja, da boste navzoči, ker i-mamo poleg te zadeve še več drugih važnih točk na dnevnem redu v korist društva In K.S.KJ. Ali veste, da je zdaj pristopnina v naše društvo prosta I Ali ste že pridobili kakega fio-vega člana(ico)? Ako ne, \ - čiška Šaleškega št. 29, K.S.K. Jednote Jolieet, HI. se tem potom lepo zahvaljujemo vsem onimi ki so nam pripomogli do tak« sijajnega uspeha pri naši prvi igri vršeči se dna 23. aprila t. 1. v 11 Slovenija'' dvorani. HvBio izrekamo našemu mojstrskemu pevovodju in ig-rovodju Mr. Martin Cvenk-u, bivšemu organiatu cerkve sv. Jožefa za njegov trud in delo, katerega je imel z našo igro dne 23. aprila. Iskrena hvala vsem gg. igralcem in gdč. igralkam (od prvega do zadnjega) za njih prijazno sodelovanje pri nastopu. Hvala Slov. Katol. Pevskemu društvo "Jolieft" pod vodstvom Mr. Martin Cvenka za sodelovanje z raznimi pevskimi točkami. Hvala naši vrli igralki na klavir, gdč. Amalia Uršich, našim vrlim članicam iz Mladinskega oddelka Gertrude Pezderc, Bernice in Genevieve Sitar; hvala mlademu Charles in gdč. Margaret Ne-manich, katera sta igrala na gosli in klavir. Hvala naši vrli kuharici Mrs. Marija Mušish in njenim pomočnicam: Mrs Anna Ko-vflc, Elizabeth Vardjan in Mary Kapele, katere so priredile lepo in okusno večerjo našim igralcem. Končno izrekamo hvalo v-sem našim prijateljem in prijateljicam, ki so nam zopet izkazali svojo naklonjenost, da so nas tako mnogoštevilno po-setili popoldne in zvečer, da ni bila "Slovenija7' dvorana še nikdar tako napolnjena, kakor ravno na naši prvi igri dne 23. aprila. Zatorej še enkrat hvala vsakemu, kateri nain je pripomogel na ta, ali oni način do zaželjenega uspeha. Živeli ! Odbor. NAZNANILO. Članom društva Marije Device št. 33, K.S.KJ. Pbgli. Pa. se naznanja, da se naj polnošte-vilno vdeležijo prihodnje seje dne 7. maja, na kateri bomo izbrali veselični odbor (delavce) na našbm pikniku (izletu) dne 4. junija na Thomasevi farmi v Dorrysville, Pa. Ta prostor je oddaljen des>et milj od K.S. Doma. S tem želi naš pripravljalni odbor čim najbolj ustreči cenj. občinstvu. Vsi Slovani in Slovenke dobro došli na naš izlet, posebno pa članstvo društev nase K.S.K. Jednote. S sobratskim pozdravom ■ John Filipčič, zastopnik. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 101, Lorain, O. Na minuli seji dne 2. aprila pišite ga na prihodnji seji, ker je naše članstvo razmotrivalo, zdaj imate najlepšo priliko za j kako bi se dalo število čjanov agitacijo, osobito vsled tega, za nekaj pomnožiti, ali prido- ker je naša Jednota solventna, da se nam ini bati nobenih večji doklad v prihodnje. Prosim Vas torej še enkrat: Pridite gotovo na prihodnjo sejo; ni se Vam treba zanašati na društvene odbornike, kajti vsi smo enakopravni pri društvu in od takih je od nas vseh odvisno, kako bomo razpola-gali z društvenim denarjem, kajti vsak dan smo starejši; prišel bo čas, da bomo morali več podpore izplačati in to, kar imamo moramo skrbno paziti, biti nekaj novih, kajti zadnji čas je prišlo semkaj več mladih faranov ter mož iz stare domovine, ki še ne spadajo v nobeno društvo, pa jim zdaj tega ne dopuščajo slabe delavske razmere. Zatorej Vam naznanjam, da se je sklenilo na seji dne 2. aprila uvesti prosto pristopnino v naše društvo za dobo treh mesecev: maj, junij in julij (do 1. avgusta). Prosim Vas, dragi mi sobratje, da greste zdaj na agitacijsko delo član ker ni preveč; nihče izmed nas našega društva in K.S.K.J. lahne zna, kaj nam lahko prihod- ko zdaj postane z malimi stroš- nost prinese! Toliko v bla~ gohotno pojasnilo. John Widervol, predsed. ZAHVALA. društva sv. Fran- ki. Gotovo Vam je znano, kako je v slučaju bolezni, ali smrti brtz vsakega društva. Seveda, ako bi človek znal, da bo vedno zdrav; ali nikomur ni znano kje ga lahko nesreča za- GLASILO K. S. K. * ....... Dosti je že bilo sluča-, da je ta, ali oni zbolel, pa ni imel nobenega sorodnika in ni spadal k nobenem podpor, društvu. Takega omilovanja vrednega rojaka se potem sem in tja preganja, kakor zgubljenega otroka pri tujih ljudeh. Naznanjam Vam tudi, da se je sklenilo na zadnji seji, da priredimo dne 27. maja 1.1. veselico v korist društvene blagajne. Določeno je bilo tudi, da bo moral vzeti vsak član brez izjeme za $1.—- tiketov, ali pa plačati $1.— kazni, kdor se ne vdeeži te veselice. Zatorej vas opozarjam vse člane, da se za gotovo vdeležite prih. seje dne 7. maja, na kateri se bo vse najboljše ukrenilo v korist naše nameravane veselice. — K sklepu še prosim one člane, ki še niste opravili svoje velikonočne dolžnosti, da isto kmalu opravite. S sobratskim pozdravov Louis Konjar, tajnik. - i i ■ Društvo Marije Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis. ! Članicam našega društva se tem potom uradno naznanja, da je bilo na zadnji mesečni seji dne 9. aprila sklenjeno prirediti veselico, ali zabavo v prid društvene blagajne. Veselica se vrši na soboto, dne 20. maja zvečer od 7. ure naprej v Kraljevi dvorani na 51. Ave. in Sherman St. To radi tega v "Glasilu" naznanjam, da bos te znale tudi tiste članice, katerih ni bilo na zadnji seji. Prošene ste vse cenj. sosestre, da se vsaka potrudi, da bo ta naša prireditev dobro izpadla, kajti čisti prebitek je za vse nas, ali za društveno blagajno določen. Ako hočemo, da bomo napredovale v Vseh ozirih, v številu članic, k&kor tudi z blagajno moramo vse skupaj delovati? nobena naj ne misli: Saj že imamo nekaj denarja v blagajni. — Ne čakajmo, da nam poide zadnji cent, kajti vsaka za hteva podporo ako zboli; to podporo mora dobiti, ako je do isto opravičena, saj zato i-mamo naša podporna društva. Drage mi sosestre. Potrudimo se vse, da bomo imelo vedno potreben denar na raz-popolago v slučaju nesreče, katera lahko zadene tebe, ali mene. ali vsaktero izmed nas. Tem potom Vas tudi prosim, da se kolikor mogoče v obilnem številu vdeležite prihodnje društvene seje dne 14. maja, ki bo še pred našo veselico, da se na isti vse potrebno svrho iste ukrene. Želim, da bi vas bilo na prihodnji seji kaj več kot pa zadnji mesec. Ene so v resnici, ki ne morejo dostikrat priti na sejo; mnog) jo pa tudi takih, ki bi lahko prišle, pa nočejo, potem jim pa ni prav, kar se na seji sklene. Pridite torej na prihodnjo sejo in tam povejte svoje mnenje, ako bi bilo bolje za naše društvo. Ob enem vas tudi opomin jam, (to velja tistim, ki redno ne plačujejo asesmi) če v resnici ne morete vsak mesec prispevkov plačati, zglasite se in povejte vzrok in društvo bo to vpoetevalo. Katera članica se ne zglasi, ali ne plača najkasneje do 20. dne v mesecu bo enostavno suspendirana, ph naj se potem jezi že nad komur hoče. Žal, da se dobi take člani ce (,teh sicer ni dosti), ki plavijo: "Le plačajte zame i/ društva. Nikar me ne suspeu-dajte, saj bom vse pošteno društvu povrnila."— Društvo res plača zanjo 2krat, 3krat, potem pa take '/dobre" članice več ni blizu. O tem imamo.že skušnje. Kje naj potem društvo išče povračila f Društvo je na ta način naravnost oškodovano. Tako početje je od strani gotovih članic nečastno min, pa brez kake zamere ! Sosestrski pozdrav do vsega članstva naše Jednote l Terezija Jamnik, predsed. rej, da vpoštevate ta moj opo- ..t Sheboygan, Wis. Glede delavskih razmer ne bom dosti pisal, ker z delom že še počasi izhajamo v primeri z drugimi naselbinami, kjer je še veliko slabše kot pri nas. Plače res niso posebne, pa morajo že delavci biti zadovoljni, ker ni drugače. Seveda, marsikdo bi si rad pomagal, toda kako, — to je vprašanje ? Vojna je minula; zdaj ne rabijo več mladih fantov, da bi jih morili. Zdaj lahko gospodarji izbirajo delavce, ker jih več ne primanjkuje. Časi, ko so tovarnarji kar sami plačo višali, so minuli. Prišla je zopet lepa in mila pomlad; trava že zeleni, [itice selivke so se zopet vrnile iz gorkih krajev; drevje je zopet začelo poganjati; da, vse se pripravlja na veselo vigred. Vrteče časovno kolo nam prinaša vesele čase, a tudi z žalo stnimi ne zaostane; — Velikonočne praznike smo obhajali prav vesele, in tudi na Belo ne deljo popoldne in zvečer smo i-meli dosti zabave, ko je priredilo dr. sv. Jan. Krst. svojo veselico v cerkveni dvorani. To vam je bilo zvečer smeha pri bprki "Vi-deževalka!" Navedeno društvo pa ni obhajalo samo veselje na Belo nedeljo, ampak tudi žalost; izgubilo je namreč ravno ta dan e-nega svojega sobrata in ustanovnega člana, dobro znanega in spoštovanega rojaka Antona Suša, gostilničarja iu mesarja. Škoda ga je za celo naselbino. Saj se je pa tudi videlo pri njegovim pogrebu, kako ga je ljudstvo ljubilo iu čislalo. Takega pogreba še ne pomnimo med našimi rojaki tukaj-Vencev je bilo v vrednosti do $250.00 ; avtitniobilov pri sprevodu pa 68; sv. maša za-dttšnica se je brala v naši slovenski cerkvi z leviti. Pokojni iu nepozabni nam Suša je bil zadnje čase tako prijazen z vsakem, da je to že nekaj pomenilo, da jemlje slovo od tega svota. Koliko dobrega je storil za našo faro ! Ko smo dobili zvonove iz Ljub-jane, je dal pok. Suša vse tra-me, da visijo zvonovi kot v starem kraju. Zadnji čes pa je tudi obljubil oskrbeti napeljavo vodovoda na naše novo pokopališče. O, Anton, veliko skrbi si vzel nase iu veliko dobrega si storil za našo naselbino; toda smrt ti je prečrtala tvoje nove blage načrte in delo. Mislil si, kako bode drugim voda kropila grobove; zdaj bom pa jaz gledal na ,to, da bomo z napelno vodo cvetke tvojega groba prvemu škropili. Spominjam se še dobro, kaj si mi govoril, ko si pri meni naročil veliko kad za vodo. Kako zelo se je baš pokojnik brigal za naše novo pokopališče vem jaz dobro, ker je bil večkrat pri meni. Naj mu bo za to Bog obilen plačnik! Pokojni Anton Suša je bil doma iz vasi Cerovec, fara Tre-belno na Dolenjskem. Smrt ga je ugrabila v najlepši moški dobi, 39 let. Tukaj zapušča soprogo, štiri otroke, mater in tri brate. Tem potom izrekam njegovi hudo prizadeti družini iskreno sožalje; ranjkemu Antonu pa naj bo žemljica lahka, katero si je sam izbral za zadnje počivališče. Svetila mu večna luč ! — . Tukaj pri nas se vsi farani marljivo pripravljamo za napredek naše cerkve in šole. Dne 30. aprila bodo priredili plesno veselico v korist cerkvene blagajne •■» naši slovenski harmonikarji; dne 7. maja pa x>mo imeli prvič v naši cerkve- rojem). Za to gre čast našemu rojaku Frank Rafelt-u, ki se jo veliko trudil, da jo nako-lektal potrebno svoto. Dne 23. 24. in 25. maja bomo pa imeli velik bazar v korist šolske blagajne ali nase farne šole. Za to so se zavzeli vsi katoličani mesta Sheboygan. Več, upam o tem bomo šc poročali. S pozdravom JakobPrestor. Lorain, Ohio. Dasiravno že malo pozno, se vseeno danes oglašam iz nase slovenske naselbine, da opišem kako se gibljemo v cerkvenih, ali verskih zadevah. Od 26. marca do 2. aprila smo imeli sv. misijon, katerega je vodil navdušen, frančiškan Rev. Benvenut Winkler, O.F. M. iz Chicaga, ki je mnogo pre- skusil za časa minule vojne v stari domovini. Bog mu povrni za ves njegov trud. Od 4. ure zjutraj do 11. pozno zvečer se je trudil; polagal in oznanjal nam božjo besedo, da je marsikaterega vernika presu-nilo do srca in solz. Z velikim uspehom in v obilnem številu smo se vdeleževali v tem slabem vremenu sv. misijona, kajti deževalo je ves teden. Premišljevali smo Kristusovo trpljenje in smrt, kar nam bo enkrat v plačilo in versko tolažbo. Sklep so je vršil 2. aprila v nedeljo zvečer; vdeležilo se ga je devet tujih duhovnikov ter veliko število ljudstva od blizu in daleč. Res je bilo veselje pogledati številno zbranih vernikov v cerkvi (starih in mladih). Konec na 6. strani 4 stolpec v sredi. Dobro! Kopi te cigarete io prihrani denar. m sramotno. Prosim Vas to- ni dvorani premikajoče slike s svojim lastnim aparatom (st- VABILO K PREDSTAVI "RAZVALINA ŽIVLJENJA" * DRAMA V 3 DEJANJIH—SPISAL F. S. FINŽGAR. Katero priredi Slov. Izob. in Podp. društvo "Triglav JOLIET, ILL. v nedeljo dne 7. maja 1922 DVORANI SLOVENIJA Prvič v Jolietu vprizorjeno! Pričetek točno ob dveh pop. in pol osmih zvečer. PETJE. Poje, Slovenski Pevski zbor "Slavec". 1. Pogled v nedolžno oko.—Moški zbor........P. H. Sattner 2. Jadransko morje.—Moški zbor...............A. Hajdrich Osebe v igri: Urli Kante, žganjarnar................; Mr. Frank Zupančič Lenčka, njegova hči.................Miss Josephine Bučar Tona, njegova rejenka ..........— .Miss Mary Rozina Martin, kmet, sosed...............*.. Mr. Fred Ferlin Ferjan, kmet, sosed----------------------*. Mr. Ftdiks Jamnik Sirk, kmet........................i.....Mr. Anton Blatnik Mica Slana, potovka .....................Miss Augusta Živetz Pred igro in po igri svira orkerster Mr. Peter Ahačič. Prvo dejanje se vrši proti večeru pred Urhovo žganjarno— Drugo dejanje se vrši v sobi Martinove hiše—Tretje dejanje kakor v drugem. Vsebina igre: Urh, star skopuh, prodaja kmetom žganje in jim posojuje denar. Njegova hči Lenčka ljubi Ferjana, toda njen oče ga ne mara, pač pa sili ličer, da vzame Martina, ki ima velik grunt. Martin je prej imel otroka s Tono, Urhovo rojenko, ampak starega oderuha to nič ne ženira. Končno prisili Lenčko, da se poroči z Martinom Lenčka pa ni srečna. Ona še vedno ljubi Ferjana in s shaja z njim. Njen mož Martin je vsled tega psuje in v hiši je večen prepir. Urh in Martin bi rada pognala Ferjana iz vasi, zaj;o mu prodasta posestvo, toda on noče iti. Lenčka, vsa opupana, se uda žganju in postane prava razvalina življenja. Nekega večera pa pride. Martin nenadoma domov pijan in ko izve, da jo ima obiskati Ferjan tisto noč, plane nanjo in jo zadavi. Kraj: na Slovenski deželi. Čas: sedanjost. Vstopnina: Sedeži prve Vrste 5bc, druge vrste 35c. K tej predstavi uljudno vabi ODBOR. Brez vere. Devet govorov o neveri. V stolni cerkvi v Ljubljani govoril Dr. Mihale Opeka Stolni kanonik in učitelj liomi-letike na Vseučilišču v Ljubljani. (Iz zbirke "Brez vere." V Lju- ■■■■■■HBH1K. bljani 1921. Zaltržba T. D. H. Ničnian.) DRUGI DEL. (Nadaljevanje.) (Nedelja v osmini Razglašc-njaGospodovega.) Cerkev časti sv. Tri Kralje, vse te dni kakor na praznik sam. Tudi mi jih ne pustimo čisto iz spomina! Ni gotovo, ali so bili sv. Trije Kralji resnično pravi vladarji vsaj treh manjših rodov na Jutro-vjnm — kakor nekateri mislijo —' ali pa le imenitni, učeni in uglenlni (luhoviii knezi — kar jo bolj verjetno. — Eno pa jo gotovo: da so bili dobri, pošteni možje, ki so po skrivnostnih napovedih izraelskilt) prerokov, ohranjenih med As ire i, Babi-lonci in Perzijci, čakali in hrepeneli po slovečem izraelskemu kralju, ki je imel celemu svetu prinesti odrešenje. Bog, ki je vodil njihova srca in jim je s čudežno zvezdo oznanil rojstvo svojega Sina, je njihove dušo tudi pripravil s čednostmi, da so bili vredni vere vanj. Ena krepost, ki se meni zdi, so jo v obilni meri imeli, je bila ponižnost. Pomislite samo: Oni, kralji, ali vsaj učeni modrijani, pa se ne obotavljajo prav nič, i.t,i za zvezdo k zapuščenemu pastirskemu hle-, vu, stopiti v hlev in se ustaviti v njegovi votlini ob preprosti Devici, skromnem Jožetu in ubogem Detetu. Pač ljubezniva ponižnost in preprostost! Zato pa jim je bila razodeta velika skrivnost vere — učlo-vječenrje Sina božjega, razodeta tako jasrtp iii?trdn<», da so padli pred bctlehcmsko Dete na kolena, ga molili in mu darovali darov, kakor se spodobijo pravemu Bogu-človeku. Pač res: ponižnim svetlo sije luč vere. Skriva pa se ta luč prevzetnim, napuhujenim. Ošabni napuh je velik vzrok, da ljudje razo-deto- božje resnice ne verujejo. Spominjate se, da sem zadnjič začel poglavje o vzrokih nevere. O drugem nje vzroku — o napuhu — bom danes nekaj stvari izpregovoril. C'e vprašate apostola Pavla, vam bo jasno povedal, da je d id i napuh predstopnja m vere. V listu do Rimljanov govori o nekaterih Judi 1 v ki so odpadli Tn zares, moji častiti poslu-)božjo. — Volta, iznajditclj na spoznanja?----In ti hočeš vse šalci! Vera je milost, a mi- polju elektrike, se ni sramoval razumeti — drugače ne veru- lost Bog deli ponižnim, napuhu jenim pa se -ustavlja, kakor zagotavlja sv. Peter (I. Petr.- 5, 5). Tudi je vera po svojem bistvu ponižnost. Vera zahteva, da človek podvrže svoj razum besedi božji, kakor jo or znanja (Vrkev, Treba je pri-poznati resnico božjo v Cerkvi, veljavo božjo v Cerkvi, nessf motljivosti božjo v Cerkvi. Treba jo sprejetij za res imeti, z največjo gotovostjo pristati na vse, kar uči Kristusova (Vikev, či prav so verski nauki za naš razum skrivnosti, katerih obseči, podreti, do dna razumeti ne moremo.... In glej, prav Vo je tisto, česar napuh noče! Napuh, zlasti takozva-ni učenjaki napuh, hoče, da je* človekov razum višek vsega. Oesar ta razum ne razume, tega napuh ne sprejme, tega nima za resnično, o tem noče nič slišati. česar človeški razum ne obseže, kamor on no prodre, česar on do dna ne pregleda — tega, pravi napuh —ni. Zato skrivnosti ni, in vere, ki u-či skrivnosti, ne poznavamo — mi misleci, mi učenjaki, mi veliki duhovi____ Avtoriteta, veljava Cerkve nas ne briga: mi njenih dogem, ki jih ne razumemo, ne maramo! — Zahtevati, da bi kak velcum, kak Shakespeare, kak Goethe sprejel dogme, t. j. trdne, stalne nauke kake vere, in bil o njih prepričan, bi se reklo zahtevati, da naj velikan obuje čevelj pritlikavca, je dejal v svoji na-puhnjeni domišlavosti Schopenhauer. Tak je govor napuha, posebno učenja&ikega napuha. V-prašanje je: Ali je tak govor mexler? Ali je vreden tiste velike pameti, ki jo tako doti ebcisiio proslavljajo? — Ne, ni je vreden! Marveč tu je na mestu beeeda. iz knjige Pregovorov: Kjer jo napiifi, tam je tudi sramota; kjer pa ponižnost, tam je tudi modrost. (Preg. 11, 2.)' Ta napuh predvsem ne pomisli, koliko mislecev, velikih duhov, pravih prosvetljencev, orjakov znanosti in vede je že šlo skozi stoletja, ki so vsi ponižno uklanjali svoj razum pred vero. Da nič ne rečem o velikem apostolu narodov, Pavlu, ki je bil gotovo za svoj •čas izobražen mož, pa .je tako iz duše klical: Scio, cul cre-vem, komu verujem, et certus sum — in gotov sem svoje stvari (2 Tim. 1, 12); da nič ne govorim o tistih proslav od vere in bili kakor veje odlo-.nih in svetih učenjakih, ki so ml jeni od drevesa, ki je Kris- kot očetje in nčeniki vere raz- tus ter pravi: — Prav! Zavoljo nevere so bile odlomi jene sve.tljevali Cerkev v prvih sto-ltjih, od katerih, učenjakov bi (namreč: te veje). Ti pa po hneni sam globoki Avguštin, ki veri stojiš; ne bodi prevzeten, j je veroval, zadostoval, da tudi temveč boj se! (Kim. 11, 20.) To se pravi: Ti, ki si še trden v veri, parai, ela ne boš od-lomljen kakor oni, ki so padli v nevero; zlasti no bodi prev-z< ten, napuhnjen — drugače se ti zgexli, da boš odpadel tudi ti, kakor oni. In sam Gospod Jezus je nevernim Judom napovedal, da zato ne verujejo, ker svoje časti iščejo, ker so n apu hn en i, čl o v ešk e časti lako-mni, tega pa, da bi tudi Boga častili, da bi njemti dopad-li, jim ni mar: — Kako morete vi verovati, jim je dejal, ki drugi pri drugem časti iščete, in časti, katera od samega Boga, ne iščite? (Jan. 5, 44.) Tudi je vero označil kot, dar, ki se daje ponižnim, njim pa, ki se v svojem napuhu imajo za bog-ve kako modre in razumne, o-stane prikrit: — Zahvalim te, Oče, je molil k nebeškemu O-eetu, Gospod nebes in zemlje, da si to skril modrim in razumnim (t. j. tistim, ki sebe za take imajo in se v svojem napuhu povišujejo), zahvalim te, da si to skril modrim in ra jaz verujem; da ne govorim o teh« — poglejte druge, ki jih svet nemara bolj upošteva nego leta! Newton, Anglije največji avstronom, matematik in fizik, ni nikoli bral božjega imena, da ne bi odkril svoje glave. — Keppler je izvil svojo otroško ponižno vero na koncu svojega velikega dela o harmoniji svetov v besede: — Zahvalim se ti, moj Stvarnik in moj Gospod, da si dal to veselje nael spojim stvarstvom, to radost nad deli tvojih rok! Jaz sem raizodel ljudem krasoto tvoji del, kolikor j? premogel moj končni duh oliseči tvojo neskončnost. Kjer sem kaj rekel, kar je tebe nevredno, ali kjer sem šel za lastno slavo, mi milostno odpustiti! — Kopernikova priljubljena ponižna molitev je bila: Gospod, ne prosim te milosti, tako velike kakor Pavlova, ne odpuščanja, kakor si ga dodelil Petru, marveč tistega, ki si ga dal razbojniku na križu, tistega odpuš- javno otrokom razlagati katekizem. — Ampero, njegov tovariš, na istem znanstvenem polju, jt1 svoje prijateljsko razgovore s slavnim literarnim histortkom Ozananmm najrajši končava,1 z Bogom. — Potem, pripoveduje Ozanam, je vze-1 svoje široko čelo med dlani in je zaklicala Kako vol i k je Beg, Ozanam, kako velik je Bog — in naša vednost ni nič!____ In sloveči raziskovalec luči, Fraucnhofer — in ek-saktni naravoslovec Becquerel — in veliki komik Liebig — i« Pasteur — in Carnov — in Laf eunec — in Bergmann — in Baronius — in Hugo G rot i t us — in Balmes.... sama slavna imena na polju najrazličnejših znanosti — in sto in tisoč drugih (kdo bi jih naštel!) so se klanjali razodetju, Bogu, Kristusu, veri, Cerkvi. — Kako stoji pred njimi učenjaški napuh današnjih nevernih glav? Ah, ali nisem dejal prav, da velja beseda: , Kjer je napuh, tam je sramota,?---- Kajti — kako neki so stotine in tisoči učenih mož mogli ukloniti svoj razum pod jarem vere vkljuh skrivnostim, ki so človeškemu umu nerazumljive? Kako da niso govorili, kakor govore moderni ljudje: Cesar ne razumemo, tega za nas ni ? — Zato, moji častiti poslušalci, kes* so vedeli, da naš razum ni vsemogočen, vseobse^ žen, vseprodiren. Zate>, ker so vedeli, da je moč našega razuma le omejena moč, da jo zanj vse polno skrivnosti že v tej ustvarjeni naravi____Oj ti človek-učenjak, poln zanosa in ponosa, ošabnosti in napuha polti, povej: ali niso postavljene tvojemu razumu meje vse-povsod — v tebi, nad teboj, pod teboj, okrog tel>e? Povej, razloži mi natanko, kaj ji; n. pr. samo tisto, kar najbolj gotovo večfc da je res v tebi, kar najbolj živo občutiš — življenje tvoje? Kaj je življenje tvoje? Sanio bivanje ni, ker bivajo stvari, pa ne žive; mišljentje ni, ker žive stvari, pa ne mislijo gibanje ni, ker zemlja se giblje, pa ne živi; čutenje ni, ker so slučaji, ko ne čutiš, pa živiš.... Kaj je torej ži/vljeujr tvoje? pokonci, tvoj razum, povej!.... Tvoj veliki razum, razloži!.... Ne more? Ah, glej — skrivnost! A to je le ena sik r i vnos t v tebi. Koliko jili je pa še! Skoro ves si sam sobi skrivnost, o človek! Skoro v ničemer samega sebe do dna ne razumeš.... — la potem pojdi iz sebe ven kakšne. nerazumljivosti vsep^v-senl! Kasne skrivnosti — ne samo v onih neskončneh pros-te>rih neba, kjer milijone in milijone milj nad našimi glavami drve'v divjem diru naokrog telesa neizmerne velikosti, katerih vsako je svet zase____ marveč Skrivnosti tudi v najmanjšem atomu prahu, ki bodisi po njem: saj ne veš, ne kaj je pravzaprav prah, ne kaj je atom. — Kakšne skrivnosti — ne samo v globi nan oceana, ki 'jilj ne moreš dozre&i____marveč tudi v peščenem zrnu na obali, ki njega bistva ne poznaš. — Kakšne skrivnosti — ne samo v skoro brezkončni plodovitosti vesoljne zemlje... marveč tudi le v enem samem preprostem semencu, čigar kali vne. sdle nikoli razumel ne bo-deš.— Zralk, ki ga vdihavaš in ki te živi; čas. ki ga živiš in ki tvoja dejanja meri; luč, ki jo gledaš in v kateri vidiš vse elrugo----vsi so polni skrivnosti, vsi so polni skrivnosti zato — da niti z besedico ne o-menim prosftranskega kraljestva živali---- Sto tisoč, sto milijonov skrivnosti____ Vse poVsod meje ijazumu____ ži | .}( Š?---- Toda praviš: nadnaravnega sveta ravno ni! — Kako da ne? Če se pa v naravnem razodeva t Če ho pa vse,povsod po zemlji sledovi stopinj, <3 katerimi hodi po zemlji veliki Beg I Ce je pa prišel Eden, ki nam je. go-voril o nadnaravnem svetu — Kristus Gospod — v polni luči zgodovine izkazani, izpričani Sin božji?____ Ah, napuh, povesi glavo! Ni je modrosti, kjer si ti, ni je!----* Ali pa povejte še, častiti poslušalci, če jo modrosti le-to: Pravijo: Otroci naj verjamejo odraslim, če tudi še 110 razumejo, kar jih mints I i tiče; zakaj otroški razum se mora zaupati razumu odraslili; — prav je tako____Pravijo: Neuče- ni naj verjamejo učenim, čeprav ne, razumejo vsega, kar ti govore; zakaj preprosti razum «e mora vdati razumu znanstvenih mož; — dobro je tudi to____ Pravijo: Slepec naj verjame, temu, ki vidi, čeprav sam nima pojma o prikaznih luči, o barvah, o medsebojnem razmerju stvari itd.; zakaj ta, ik'i ne vi<.\i, ^ mora zanesti; nanj, ki vidi; — res je, vse v redu____Toda — kakor hitro pa praviš: Človek naj verjame Bogu, čeprav njegovih sk-1 ivmstijie razume, zakaj omejeni in zmotni razum se mora predati neomejeni in nezmotljivi resničnosti božji — tedaj pa vstanejo in pravijo v svojem napuhu: Ne! Česar ne razumemo, tega ne verjamemo!____ Ali je to modrost, moji častiti poslušavci ? Staviti Boga pod ljudi? Stvarnika pod stvari? Ne, to ni modrost! Beseda iz knjige Pregovorov velja zopet Lu zopet: Kjer je napuh, tam je sramota_____ Si- veliko bj imel tu povedati. Zato nič pravega konca ne najdem. Eno prosim: Varujmo se napuha! Amen. čanga te prostim. — Začetnik novejše botanike, Linne, je ka-jv naravnem svetu____Kaj te* zmrmim, in si razodel malim jkor kak psalmist prepletel vsa [daj v nadnaravnem, v Bogu, v (t. j. ponižnim). Mat. 11, 25.) J svoja dela z navdušeno hvalo 'brezbrezlju njegove resnice in Grob sv. Frančiška Ksaverija. (K tristoletnici proglašen j a sv. Frančiška Ksaverija za svetnika, dne 12. marca 1022.) * » Pri svojem misijonskem delovanju na Japonskem je sv. Frančišek Ksaverij spoznal, da je treba prej pokrištjaniti Kitajsko, pote»m šele bo misijonsko elelo na Japonskem uspevalo. Glavni ugovor Japoncev, ki so zelo cenili kulturo "nebeške države" — kakor se navadno naziva Kitajska — je bil: 4'Kako more biti krščanska vera resnična, če Kitajci ničesar ne vedo o Kristusu." Zato je Frančišek sklenil podati se 11a Kitajsko. A kako priti tja, ko je pod smrtno kaznijo vstop zabran-jen. — Odločil se je oditi s trgovcem Jakobom Pereiro, ki je bil na po,t,i h kitajski mu cesarju kot španski poslanik. A kraljevi namestnik v Malaki, Portugalec Alvaro d,A Ataida, je španskemu poslaniku vzel ladjo in mu ni elovolil iti 11a Kitajsko. Frančiškovi načrti so bili s tem*prekrižani. Namestnik je postavil na 11-ropano ladjo lastno posadko in jo sklenil poslati 11a otok San-eijan v trgovske svrlie. Frančišek je spremenil svoj načrt in odšel z laeljo na Sancijan v nadi, ela se mu l>o mogoče ostala le ladja Santa Cruz, s katero se je Frančišek pripeljal, tedaj so*se začeli zanj dnevi bede in pomanjkanja. Namestnik Alvaro d* Ataiela je dal mornarjem stroge ukaze, naj prepuste Frančiška lastni usodi. " Kapitan Luiz d* Almeida mu je bil sicer naklonjen, toda kaj je zmogel sam, ko ga je nadzorovalo 25 divjih mornarjev, ki so se trudili' izpjolniti namestnikov; ukaz z vso okrutnostjo. Frančišek in ž njim njegova zivesta spremljevalca Kitaljeci Antonio in mladi Indijec Krištof, se je naselil v mali, slamnati koči, ki je bila le slabo zavarovana pred mrzlimi viharji in me>kroto. 20. novembra 1552 napade Frančiška huda mrzlica. Njegovo telo oslabljeno vsled zatajevanja, pomanjkanja in velikih potovanj, se ni moglo list avl jat i bolezni. Upirajoč svoj pogled na Križanega je 3. decembra 1552 izročil veliki apostol Vzhoda svojo dušo Bogu. Njegove zadnje besede so bile: "V tebe. Gospod, sem zaupal, ne bom osramočen vekomaj." — Dva podpovelj-nika na laelji, ki sta bila Frančišku vedno vdana, a mu nista mogla pomagati, sta pomagala Frančiškov ima služabnikoma pri pokopu. Truplo so ,oblekli v mašno obleko in ga položili v krsto, ki je bila napolnjena z živim apnom, da bi prej segnilo in bi mogli oh odhodu vzeti kosti s seboj. Na grob so ltanosili kup kamenja. Ladja je morala vsled prehitro nastalega mraza in ž njim združenih vetrov ostati celo zimo 11a Sancijanu. 17. februarja je ladja odplula v Mala-ko. Pred odhodom je dal kapitan skrivaj odpreti grob sv. Frančiška. Ko so odstranili apno z obličja, so zapazili, da je popolnoma sveže in zdelo se je, da Frančišek spi; isto-tako je. bilo celo truplo z obleko vred popolnoma nedotaknjeno. Raziskovali so dalje; odrezali so pod kolenom kos mesa, in veliko krvi je priteklo iz rane. Veseli so Portugalci dvignili zaklad in ga prenesli na ladjo; prepeljali so ga najpre v Malako, pozneje pa v Goo, kjer se še danes nahaja. - Četudi ni Sancijan dolgo 11-žival časti, da bi hranil te svete ostanke, vendar čuti krščansko srce neko sveto spoštovanje, ko misli 11a ta kraj. L. 1556. so Kitajci prepustili Portugalcem Macaso; s tem je Sancijan, ki je bil dosedaj zbi-ališče kitajskih in evropskih trgovcev, zgubil svojo veljavo; radi morskih roparjev, ki so vedno tam okoli brodarili, je postal celo težko dospen. A kljub temu so ga katoličani, zlasti misijonarji radi pogosto obiskovali. Nekaj let potem, ko je, bil Frančišek proglašen svetim, so jezuit je iz kolegija v M asa00 potavili na njegovem grobu kamen s portugalskim in kitajskim napisom; prvi slove: "Tn je bil pokopan Frančišek Ksaverij iz družbe Jezusove, apostol Vzhoela. Ta spomenik je bil postavljen I. 1640." Drugi pa: "0*1 skrajnega Zapada došli učitelj iz družbe Jezusove, sv. nebo v 32. letu cesarja Kiazt-ma, v zimskem mesecu. V 12. letu cesarja Čungcina so postavili udje imenovane družbe ta spomenik." — Kmalu so oto- čani sicer razgrebli grob in od-kopali kamen, ker so mislili, da je tam kak zaklad, a kamen so pustili na mestu ležati. — 1698. so zaubljubili potniki na neki francoski ladji, ko jih je blizu mesta Masaco pripravil velik vihar v smrtno nevarnost, da zgradijo v slučaju rešitve kapelico na grobu sv. Franeiška Ksaverija. Re&eni so v resnici izpolnili zae>bljubo, ko so čez dve leti dobili dovoljenje od mandarinov. 15. marca 1700 je P. Gašper Kastner S. J. odšel na otok z nekaj delavci in četo vojakov, ki mu jih je dal podkralj v hrambo proti morskim roparjem. Delo so začeli 19. marca, končali pa 2. junija. Pet korakov pod grobom so postavili ob obali velik križ. Na grob so zopet postavili spomenik iz 1. 1640., odtod pa so napravili 7 stopnio navzgor do male kapelice, ki so jofiosvetili sv. Frančišku Ksa-veriju. Vstajal vedno manj znan. Le r od k ok rat se> si upali misijonarji obiskati ta sveti kraj. Kljub vsem nevarnostim pa so kristjani prirejali celo procesije 11a otok. Nastala je splošna želja, naj se obnovi svetišče sv. Frančiška. I11 res je zagledalo dan vstajenja! L. 1867 je obiskal Sancijan apostolski vikar Kantonski, č. g. Guillemiin iz pariške kongrega-cije za zunanje misijone. Pri prvem obisku je ostal tam 8 dni, premišljeval in molil na grobu velikega apostola. Po vztrajnem ga-nov, Frančišku, ki je više cenil eno elušo ko vse pe>svetno, ki je prepotoval dežele in morja, prieligoval Kristusov evangelij v 20 jezikih, njemu, ki je u-miral v zavesti, da ga je zapustilo vse, razen Enega, in tega je z zaupanjem klical ob smrtni uri: "V tebe, Gospod, sem zaupal, vekomaj ne liom osramočen." V NAJEM se odda lično stanovanje s 4 sobami v prvem nadstropju za kako manjšo družino. Vprašajte na 1506 N. Broadway Joliet, 111. dLASTLO K. S. g. JŽDNOTE, 5 MAJA 1922. Kranjsko-Sfovenslke n—if fino KltoNiks ▼ Združenih drŽavah HM N. Chicago St V f ^mSIAm« « urc^niiito ■ upfitiuiito. Telefon i041 JOUST, ILL. E* tiaae. m let« .92.00 .13.00 OFFICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OP AMERICA Maintained by and in the interest of the order.__ Issued every Wednesday. 1004 N. Chicago St OFFICE: Phone: 1048. JOUST, ILL. Subscription pcic*: V«r Members, per year.......................... »............'..... for Nonmembers ........... for Foreign Coon tries............. Izjalovljen socializem. Pristaši socialistov vedno zatrjujejo, da (bo edinole socializem spravil človeštvo na pravo pot, ali do pravega cilja, kar je pa naravnost nemogoče in neizvedljivo. V dokaz temu naj nam služf naša lastna zgodovina, oziroma zgodovina Združenih držav. Vzemimo n. pr. za izgled prve koloniste južne države Virginia. Ko so se pričeli v Virginiji naseljevati prvi kolonisti, tedaj ni ondi nihče lastoval kako privatno zemljišče, ali posestvo. Že prvi naseljenci v Virginiji so bili takih nazorov, kakor so dandanes socialisti, koinuiiMUji boljševiki, da naj se vse imetje podržavi in ski^no lastuje. Najbrvo so torej izčistili pusto zemljo stare kolonije; zatem so zasejali razna poljska semena, na jesen pa spravljali vse pridelke v skupno, ali javno žitnico. Sleherni kolonist je bil primoran opravljati dela na polju brez kake plače ali zaslužka; pač so dobivali na jesen in zimo gotove odmerke pridelkov za živež in prehrano po številu članov kolo-nistove družine. Kakšne so bile pa posledice tega zadružnega delat Ali je bilo ljudstvo v tej srečni?! koloniji v obče zadovoljno! Ali so se v Virginiji glavne ideje socializma in komunizma sploh uresničile?—Ne! Ljudstvo pred vsem ni imelo veselja do dela. Bolj trdni in marljivi so se ves dan trudili na polju, slabotneži in lenuhi so pa počivali. Ko je pa prišla zima, so imeli vsi e-nake deleže od strani zadružnega skladišča. Marsikdo izmed prvo označenih si je mislil: "Čemu bi se toliko mučil za druge?"—Lenuhi so pa rekli: "Naj le pridni za nas deftajo; ko nastopi zima, si bomo itak pridelke delili." Ni trajalo dolgo zatem, ko so se neko spomlad v označeni komunistični koloniji visi stanovalci urpli, da nočejo več po starem načinu delati. Na jesen, ko je ibilo treba deliti pridelke, so bile vse zadružne žitnice prazne in ljudstvo je moralo stradati. Vse te neprilike je pa vlada kmalo zatem preprečila s tem, da jo razdelila skupno ozemlje med posameznike. Sleherni kolonist je dobil toliko in toliko akrov zemlje, ki je bila izključno njegova last. Od tedaj so se razmere v Virginiji znatno izboljšale. Ljudstvo se je zopet oprijelo dela in kolonija je napredovala. Ker je bila posest v privatnih rokah,'je vsakdo z veseljem obdeloval svojo zemljo, ker je znal za koga dela. Človeška narava je dandanes še ravno taka kot pred 300 leti. Načelo socialistov bi v srcih ljudstva zamorilo ves čut do marljivosti,*kar se je očividno pokazalo zadnji čas v boljševi-ški Kubi ji. Tam so vso trgovino, promet in poljedelstvo prevzeli komunisti v svoje roke. In kaj so dosegli? Pomanjkanje produkcije, lakoto in bedo. Ni res, da so zavezniki povzročili veliko lakoto na Ruskem. Rusija je bogata poljedelska država in cfostoja iz pretežne večine kmetov. Ker so pa njih voditelji (komunisti) zahtevali vsako leto preveč desetine od kmetov, kmetje zadnji čas niso hoteli več Obdelovati zemlje. Dajati so morali namreč državi tretjino vsega pridelanega žita za prehrano rdeče armade. Kdor se je temu branil, so mu pa s silo vzeli ter ga poleg tega še občutno kaznovali. 4 leta bridke šole kcihiunizma na Ruskem so sovjetsko vlado izučila, da so zopet izročili tovarne in razna podjetja v roke posameznikov, ali zopet po starem. Že od pamtiveka je sistem človeške družbe tako urejen, da se istega ne more premeniti. So na svetu ljudje, katerim je sreča mila, da lahko udobno živijo, ker imajo zadosti sredstev; so pa tudi reveži, ali delavci, ki se morajo za svbj vsakdanji kruh hudo pehati. sistem je star že tisočletja. Ako bi n. pr. danes vse bogastvo Amerike med 110 milijonov prebivalcev enakomerno razdelili (kakor to zahtevajo socialisti), bi šla A-j merika kmalo na boben. Ves promet in vsa obrt bi se ustavila ker bi ne hotel nihče več delati. Godilo bi se nam tako, kakor prvim kolonistom države Vii^inije, ali pa nesrečni Rusiji. konja. NedAvno so ti brezvesjtni boljševiki napadli družino nekega ameriškega ad ministraoijflfkega nadzornika; umorili so njega, ženo in 3 otroke misleč da ima dosti živeža shranjenega v hiši. Tako so tudi umori čuvajev po raznih skladiščih na dnevnem redu. Dr. Rollins se zdaj vrača do mov proti Chicago po 4 mesec nem službovanju v Rnsiji in 18 mesečnem bivanju v baltiških pokrajinah. Navedenec se je življenja na Ruskem že do cela naveličal, osobito raznih ekspidemičnih bolezni. Dr. Rlollins ima izdelano obfcirno poročilo o svojem delovanju v Ufi. Ufa šteje približno dva milijona prebivalcev in leži daleč na iztoku ob reki Volga na sibirski meji. Aifieriška rolifna administracija rma ondi v svoji oskrbi do 250,000 otrok glede prehrane; zdaj bo p* skrbela tudi za odrasle. Od kar je ondi nastala lakota, je bil Dr. Rollins prvi Američan mudivši se v Čeljabinskem in Troitsku; tukaj so razmere med bednim ljudstvom grozne in nepopisne, tako tudi v drugih pokrajinah iztočne Sibirije. Navzlic vsem naporom od strani raznih pomožnih družb, lakote ondi ni mogoče zadušiti, ker ni potrebnih prometnih zvez. Lakota bo po zatrdilu Dr. Rollinsa trajala ' še do konca tekočega leta. Ljudstvo nima ne žita ne mesa, kajti škoro vsa živina je poginila. V Ufi je Dr. Rollins več vagonov zdravil in zdravniških l>otrebščšin razdelil. Ako se v Ufi kaka oseba vsled legarja mrtva zgrudi na cesti, ji prvi potnik odvzame klobuk, drugi ji ukrade čevlje, zopet drugi vrhnjo obleko itd. tako da nesrečna žrtev končno leži popolnoma naga na cesti; to pospešuje še večje širjenje epidemije. V teh krajih ljudstvo rado lovi podgane in ščurke, katere uživa kot delikatefeo. Pripetijo se pa tudi slučaji kanibalizma, o čemur se je Dr. Rollins sam in osebno prepričal. Nikdar ne bodi v bolezni nepremišljen in ne prenagel. Če te vrže bolezen v posteljo, zdrži toliko časa, da popolnoma okrevai. Nje izgovarjaj se: "Se en dan, ali pa še 1 teden, to je vse eno! — Razliko, in posledice bo* pa gotovo sam skusil, ali pa tvoja družina. Čudno, da za razne druge nepotrebne stvari večkrat potrošimo mnogo denarja, med tem ko se ne. zmenimo dosti za lastno zdravje v slučaju bolezni. Vsak slučaj influence postane lahko pogubonosen, ker se večkrat influenca razvije v pljučnico, kasneje pa v jetiko; ti bolezfni pa nista nobena šala. Ako si že enkrat bolehal za in-fluenco, skrbi zato, da se iste docela iznebiš. če si za časa te bolezni krvavel iz nosa, pljuval kri, če te še boli v prsih, ali če te vročica napada proti večeru, tedaj gotovo pokliči kakega izkušenega zdravnika; ravnaj se natanko po njegovem navodilo. Ne jemlji zdravil, katere ti domači, nevedni sosedje priporočajo; s tem si bolestno stanje le poslabšaš. Kako te naj potem zdravnik zopet ozdravi? žal, da dosti ljudstva od zdravnikov čudežev pričakuje. To je nemogoče. Jetika v prvem štadiju je še ozdravljiva bolezen, neozdravljiva je pa, če jo zanemarite in če se ne ravnate, po zdravnikovih navodilih. Najboljši prostor za jetičnega človeka je bolnišnica; vse bolnišnice pa takih pacientov ne jemljejo v oskrbo, ampak le gotove in pose t>ne; to ravnajo vsled tega, da )i-sej»e drugi bolniki od njih jetike ne nalezli. v pljuvalnico ali v robec. V natrpanih shajališčih, pocestnih in podzemnih železnicah je vedna nevarnost okužen^a potom katarnih klic. Če smo torej vedno izpostavljeni tej nevarnosti, kako naj napravimo svoje telo manj dovzetno in bolj odporno? Za- radi tega jako obžalovanja vredna. Končno, kaj naj človek stori, ako vzlic vsemu dobi prehlad? Naj leže v posteljo kakor hitro mogoče, naj deva gorke obkla-de na noge, pije kozarec tople lijnonade ali toplega mleka in pred zajutrkom naj vzame ka- pomnimo naj si, da, ako smo v ko sol (epsom salt, rochelle dobremm zdravju, prehladne salts, itd.) Ako po 24. urah se klice, ki prehajajo na nas iz o- Uiovek ne počuti dobro ali vsaj kužene osebe, le malo delujejo Luatuo boljše, naj pokliče zdra-l na nas, in da tudi one, ki so že vnika. v našem telesu, imajo malo I __ SLIKE IZ RUSIJE. (Poroča Donald Day v "Chicago Tribune".) Nikjer na Ruskem; niso potujoči tujci glede življenja in i-metja v toliki nevarnosti, kakor v pokrajini Ufe,' kjer živi največ cestnih roparjev in morilcev. Ti cestni reparji so postali zadnji čas celo tako predrzni, da potnikom po reklamnih deskah v bližini postaj javno naznanjajo svoje načrte s sledečim svarilom: "Do šeste ure je obleka vaša, po šesti uri pa naša !" Kakor poroča chikaški zdravnik Dr. Francis Rollins, zdravniški ravnate); A-relifne administracije svoje obleke tem boljševiškim no umore. Glavni plen je pri teh roparjih obleka, katero vip-je cenijo kot denar. Večkrat se pripeti, da ti organizirani roparji tudi pri belem dnevu napadejo kakega voznika; nič jim ni za človeško v Ufi, se ta svarila tudi v res niči izvršujejo. Sprva so ob-1 lasti označene napisne tablet odstranjevale; ker so se pa le tega dela naveličale, so jih končno pustile stati. - Umori po noči so v tem okraju na dnevnem redu. Ako tu-; jec pade tem razbojnikom v roke in se noče sleči, ozir. dati4žavljan bi moral deželne posta- MUNSAJN, INFLUENCA, JETIKA, SMRT. Spisal Dr. Jos V. Grahek, vrh. zdravnik K.S.K.J. Kombinacija štirih gornjih i stvari pospešuje največ dela pogi^bnikom. Da ta kombinacija (zveza) v pretežnih slučajih v resnici pospešuje smrt, o tem ni treba dvomiti. Ako tega ne veruješ, le preštudiraj zgodovino življenja prihodnje žrtve. Zadnji teden smo govorili kako takozvani "munšajn" pospešuje oslabelost v človeškem telesu, vsled česar se paci-ent, ne more braniti napadom bolezni. Ako torej kak prijatelj "munšajna" zboli vsled influence, je zanj manj prilike do okrevanja kakor pa za onega, ki ne vživa strupenega žganja. Morda slučajno tak bolnik začasno okreva, ali se ienebi influence; ni pa še s tem na varnem, kajti po prestani influ-vnei še lahko sledi jetika; vse to je odvisno od Vaše telesne odporne sile; jetika se lahko pojavi že Čez nekaj mesecev, ali še le čez 1 leto. Pred vsem Vam svetujem, da ne pijete več "munšajna,\ Vživanje te strupene pijače ni samo v nasprotju z navodilom zmernega življenja, ampak je tudi v nasprostju s postavami naše dežele. Vsak vesten dr- ve izpolnjevati. razbojnikom, ga le ti enostav- če se vas loti influenca, bodi- te zelo pozorni iif we pustite te bolezni v nemar. Ne odlagajte, da ne bo prepozno. Zdravniška pomoč danes vam, ne bo . amo življenja rešila, ampak Vas bo tudi obvarovala pred velikii|^ •ileifa^i^i Jjjtroški. A- žrtev, samo da vozniku ukrd-jli ni to1 velike vrednosti? | ČUVANJE ZDRAVJA. New York (J. O. F. L. I. S.) — V tej zemlji je najmanj en milijon slučajev aktivne tuberkuloze. Poleg teh imamo enako število slučajev v neak tivnem stanju. Da se človek obvaruje pred jetiko, mora živeti dan za dnevom zdravo življenje. Razlagati kaj je treba za tako življenje, je svrha te serije člankov, ki so jih napisali priznani zdravstveni strokovnjaki. Kdorkoli sledi njihovi« navodilom, se mu ni treba bati tuberkuloze. Tu prinašamo prvi članek, ki je posebne aktualne važnosti, ker govori o influenci, prehladu in hripavosti. Kako naj se čuvamo pred prehladom in njegovimi posledicami. Spisal Dr. S. A. K. Vsakdo pozna prehlad po njegovih učinkih, ali vsakdo morda ne zna, da prehlad pro-vzročujejo neke bolezenske klice, marsikdaj imenovane "micrococcus catarrhalis." To klico dobivamo od oseb, ki nemarno kašljajo, kihajo ali jaz-burjeno govorijo, potom drobnih kapljic, ki jih sipljejo na nas. Prehlad se utegne takoj razviti, mogoče pa je tudi, da nosimo klice s seboj nekoliko čfcsa. Ako odporna sila našega telesa pojema vsled mrzlice, prenajetja ali nezmernosti te ali druge vrste ali pa tudi Vsled slabe prehrane in prena-petja, tedaj imajo te klice u-godno priliko, da se pomnožijo in provzročijo simptome (znake) prehlada. Da se prepreči okuženje po klicah, je seveda najboljše izogibati se neposredni . bližini osebe, ki nemarno kašlja, kiha, pljuva ali ki govori razburjeno in med govorom kar pljuva od sebe drobtinice sline. Ako ste precej domač S tako osebo,, jo lahko opozorite, da naj bode obzirna in naj kiha ali kašlja v svoj robec ali vsaj drži roko pred usti tudi ob takozvanem suhem kašlju, ki pravzaprav ni ^nikoli suh, ker se s kašljem vedno izbljuvajo drobtnice sline. J Os^^^ktVp^vajo ali kašljajo, bi morale vedno pljuvati prilike, da se pomnožijo in škodijo. V zdravi osebi se bela krvna telesca v našem krvnem toku sama pobrigajo za to, da odbijejo naval vdirajočih klic ali mikrobov. Jednostavno jih požirajo. Radi tega najboljši način obvarovanja pred prehladom, je držati telo v najboljšem redu. Da postane telo odporno proti prehladom, dihajte vedno kolikor več mogoče dobrega, čistega zraka, dihajoč počasi in globoko zlasti zunaj na prostem. Ako ste doma, naj bodi soba dobro prezračena. Kadarkoli utegnete, potruditi se vršiti nekaj dihalnih vaj vsako uro ali vsako drugo uro na tak način, da dvigate in pomikate ramena navzgor in nazaj, vdiha te med tem počasi in globoko in, držeč ramena nazaj, za-držite zrak za približno pet sekund, potem pa izdihnite malo hitrejše, kot ste vdihali, pomikajoč med tem ramena nav-spred in navzdol. Privadite telo na dnevno vporabo mrzle vode, bodisi s tem da se pomoči v mrzlo vodo, ali potom pnsne kopeli ali numočenja z gobo. Kdor ni še vajen na mrzlo vodo se mora seveda privaditi postopnjema. Najboljši začetek je sledeč: Naj človek stoji v vodi, katere temperaftura naj znaša približno ,105 stopinj Fahrenheit); naj namoči gobo v mrzlo vodo od približno 85 stopinj in naj jo ožema po zatilniku, prsih, desni in levi rami, tako da se celo telo namoči, dočim glava ostane suha. Ako se človek po taki kopeli ne počuti takoj gor-rak, naj leže v gorko posteljo za nekoliko minut. Za nekoliko dni naj zniža temperaturo mrzle vode na 80 stopinj, potem na 75 in tako postopno do 45 stopinj, ki je normalna temperatura vode, ko prihaja iz vodovoda. Pametna vporaba mrzle vode na zgoraj navedeni način je najboljše sredstvo, da se obvaruje telo pred prchlajenjem Tok krvi se s tem zboljša, dihanje postaja globlje in red-nejše, koža bolj odpornt in vse telo manj dovzetno proti mrazu. Razun.zunanje rabe ^mrzle vode, naj ne pozabimo, da piti pet do šest kozarcev mrzle vode na dan med enim jelom in drugim je silne koristi,za dobro zdravje. Oseba, ki trpi na zaprtju, proizvaja v svojem telesu neke vrste samo-ostrup-ljenja, t. j. ustvarja strup v lastnem sistemu, ki oslabša telo in je omehkuži proti napadu prehladnih klic. Za dobro zdravje jel tam pa v klet. Bil je tudi priča, ko so zmagoviti re-volucijonarji liodili z rdečimi zastavami po mestu ter kričali: "Živela revolucija ! Živela vojna do zmage!" — Smrt so napovedali Nemcem in vsem o-nim, ki so izdali rusko armado. Nepopisno veselje je zavladalo meni ljudstvom ko je zmagala revolucija; v tavriivakein dvorcu pa je ta čas zborovala 4'Gos ud a rs t ven a duma", ki je bila temelj revolucije. Predsednik dume, Rodzjanko je zamišljen sedel v svoji sobi, ko mu je njegov sin, kavalerijski častnik sporočil važno novico, da je tudi' gvardejanski kavalerijski polk prestopil k revolucionarjem. Predsednik dume je nato vzkliknil: "Žreb je vržen!"-- Pred tavričeskim dvorcem se je pa med tem časom zbirala viedno večja in večja množica razburjene ljudstva. Renlz-janko, poznavši kritičen položaj, je stopil na balkon in nagovoril množico rekoč: "Živela, nova velika Rusija, ka-koršno sem si že zdavna želel in zanjo deloval. Živela zmagovita svobodna Rusija!" — — Navdušene besede predsednika dume je ljudstvo z velikanskim krikom in veseljem pozdravljalo in slavilo kot pravega bojevnika in resničnega junaka nove Rusije. " Živel Rodzjanko! Naš pr- kntero je car zaelnje dni svojega vladanja spisal. Car Nikolaj II. je bival za časa revolucije pri svoji armadi na fronti. Tjakaj je rad zahajal z željo, da bi bila zmaga čim preje dobljena. V to svr-ho je tudi sam prevzel vrhovno poveljstvo rirmaele, tenia zažel-jene zmage ni dočakal, pač pa svoj lastni poraz. Že prve dni marca je car dobival svarilna pisma od svoje žene, da naj se vrne elomov, ker je na fronti preveč v nevarnosti. Njegova starejša hči Olga mu je celo omenila v pismu, da se bližajo tudi Rusiji Časi francoske revolucije, in da je treba pri tem največ opreznosti za življenje. Car je svojo družino vedno tolažil, da kaj take^ga ne pričakuje od svojega zvestega? naroda, niti ne misli na to, da bi Rusija zahtevala kri svojega vladarja. Ob enem je svetoval Nikolaj svoji (fružini, da se ne sme v slučaju izbruha revolucije posluževati rabe orožja, ampak ela naj se povsem mirno zadrži. Car se j?- nameraval že 3. marca odjovedati prestolu, a od te*ga so ga pregovorili njegovi ministri. Zvedel je pa med ti m, kaj se pripravlja v Petrogradu in o zaroti Proto-pova, ki je vso revolucijo osnoval v prid Nemčije. Ti zarotniki so nameravali Rusijo spravili ]K>tom revolucije v medsebojno vojno (punt), da bi bila vlada na ta na Mu prisiljena (nlpoklicati vojaštvo s fronte; med tem naj bi pa Nemčija planila na Ruse in lahko zmagala« Dne 10. in 11. marca je car ukazal, da naj se vse ruvarje vrže iz ministrstva; pa carja niso hoteli več poslušati. Dne 13. marca je car imenoval vojnim diktatorjem gen. Ivanova," ter mu izročil vso oblast, da napravi zopet mir v ruski pre-stolici in da naj ponovno skliče dumo, kojo je bil car nekaj dni poprej razpustil. Omenil mu je tudi, da se bo v kratkem v Petrograd vrnil; pa, bilo je že prepozno! Gen. Ivanov še v Petrograd ni mogel priti, kajti revolucija se je bliskovito širila; carju ni kazalo drugega, kakor da je ukazal generalom, da naj dovolijo vstop v njegov glavni štab tej ali oni delegaciji dume. Dne 15. marca dopoldne je general Ruski obvestil carja, da je dumska delegacija, obstoječa iz dveh članov že na poti k njemu v Pskov; sam car pa je še enkrat pregledal akt odpovedi, katerega je že preje spisal. Car je bil zadovoljen sprejeti delegacijo v vozu dvornega vlaka računši na to, da jo že takoj pri prihoelu na kolodvoru sprejmi^ samo da tega ne bodo zvedeli njegovi štabni častniki, da ne nastane kaka zmešnjava. Ob 10. uri dopoldne so sporočali carju, da se delegatoma vi glavar iu junak! Živel!" je vlak z onima delegatoma zo zaorilo med ljudstvom. Med bliža Pskovu, nakar je car lia- tem so pa tudi številni ruski polki defilirali pred poslopjem dume in prisegli zvestobo vla- ročil svojemu pribočniku, grofu Frideriksu, da naj posebni častnik sprejme delegata in ju di nove Rusijo " Vremenemu povede v njegov voz. Xaravnc|, da je cai toni so je car sam podal v svoj lellc> Prvak < oljskih trgovcev, spalni voz, kjer je iskreno rfrris Pokojnik je bil dober narod- sil Boga, da naj mu podeli moc 'prestati vse te težke preskuš-nje, ki ga 6e> čakajo. - Zatem se je pa car zopet podal v svoj sprejemni voz, kjer sta ga du-mska delegata ž^ čakala. Nikolaj je mislil, da ga bosta o-menjcwa delegata sprejela z o-čitki, da je on kriv neredov v državi; toda delegata sta bila zelo (zamišljena in v skrbeh. Car je novodoila zastopnika dumo (poslanske zbornice) prijazno pozdravil in jima velel da naj se vsedeta poleg njegove pi saline- mize; Gučkov je sedel na »lesni poleg carja, Šulj-gin pa nasproti; med tem ko jo carjev adjutant stal pri vratih. Car je izrazil željo, da naj pogovoru prisostvuje tudi gene ral Ruski, in k sreči je Ruski ravno v tem času vstopil. Grobna tišina je zavladala med navzočimi; nihče ni sprva spregovoril besedice; še le po dve minuti trajajočem molku se car oglasi: "Gospodje, jaz sem pripravljen poslušati poslanstvo dume". r* i t j Tedaj šele se oglasi Gučkov, njak, plemenit človek in trgovec, kar je najk^pše dokazal s svojo oporoko. Za slovenske visokošolce je zapustil tri milijone kron, za dijake srednje šole v Oelju 600 tisoč kron za učence kmetijske šole v Št*. Jurju 30,000 kron, za ter \xv,e celjske občine 100,000 kron in za reveže svoje rojstne občine Ljubnega 50,000 kron. Svojo veliko hišo v Trstu je zapustil revni slovenski deci v Celju. Dalje je nakazal večje svotie vsem pomembnejšim društvom. Pol milijona kron dobi jceljska bolnica* prav t »k o svoto je določil za dijaški dom v Celju. Vsem revnim trgovcem in kramarjem, ki mu kaj dolgujejo, je. odpostil dolgove. Poleg tega je naročil svojim dedičem, naj skrtte za dotičnike, ki so bili že pod Avstrijo izrazit/) za Jugoslavijo, če so zašli brez svoje krivde v bedo. Tih dela-plemen i telo vek, ki čuti z revežem in ki mu pomaga, to je bil rajni Kolenc. Čast njegovemu spominu ! V Dobenjah pri Mariboru je ki je ^rju razložifkafse ^ši i»mrI ŽUP«U o- v PAtrogradu in kaka usoda ča- den Prvobonteljev-M kmetove ka Rusijo, če ne nastopi hitra Staro Pravdo' izprememba v politiki. Ob I I)ne 10- marca so spremili k sklepu svojega poročila je Guč- j ™<™emu počitku občinskega kov se povdarjal, kaj je skle-1 odbornika in načelnika kraj-nila duma, da naj se za blagor ne#a Šolskega sveta Ivana Ba-Rusijo car odpove prestolu v lanti(V,»> I><>* tnika na Mrzli korist svojega sina Aleksija; ' planini pri Sevnici. Ranjki pristavil j epa še da bo reg^nst- | bi! Je bil »plosno zelo pri-vo izročeno velikem knezu Mi- ljubljen, kar je bilo vidno tu-haelu. Te besede je Gučkov ^ njegovem pogrebu, ki se ga izpregovoril nekako s stra j je udeležilo vse polno ljudi od hom. Nato a-Mi Gučku sklo- b,izu hl daleč. Dajanje umobolnega. V hiralnici pri sv. Jožefu v Ljubljani je 43-letni umobolni Janez Močnik iz Jarš udaril ni general Ruski in mu zašepe-če v uho, da je vprašanje glede odpovedi carja v korist svojemu sinu že rešeno. Car pa je ko odtrgati mladega carevi-ča od staršev in sester in ga postaviti na prestol proti njih volji. Car je zatem navedel vzrok čemu se ne strinja z označeno zahtevo; prosil je delegata, da naj duma v tem ozira kaj drugega ukrene, če le mogoče? Če pa končno njegovi želji ne bo ustreženo, se bo udal car želji naroda in žrtvoval s-vojega sina, če ravno neizmerno težko. Pri teh besedah so stopile carju solze v oči. Po daljšem posvetovanju in pogovoru sta končno delegata carju obljubila izpremeniti zahtevo dume, in da pri tem onadva prevzameta vso' odgovornost nase. Gučkov je celo carja tolažil, da se bo duma na vsak način ozirala na željo carja in da ne bo razdvojila ljubečih src carske družine. Končno so se delegatje* zedinili v tem, da se car odpove prestolu v korist svojega brata, velikega kneza Mihaela. Po tem dogodku je šel car v svoj privatni kupej, kjer je se enkrat pregledal manifest odpovedi, katerega je sam spisal, zatem se je pa zopet vrnil k delegatom. En list je izročil delegatom, enega je pa držal v roki, da ga navzočim osebno prečita. Med čitanjem sta delegata opazila malo napako, a-li pogrešek, katerega je dal car takoj popraviti. Carjev pribočnik je zatem na stroju spisal tri liste carjeve odpovedne izjave, koje liste je car takoj podpisal; en list, je izročil dum-ski delegaciji, en list gen. Ruskemu, tretjega je pa car sam obdržal. (Dalje sledi.) začel, na to globoko pren^ižlje-1121etnega Alojzija Benso t. vati; ali bi zamogel Oil in |Goriškega, istotako umobolne-njegova žena ločiti od sina, ka- 8 tako z močno posode terega tako strastno ljubi? Ta P° glavi, da je slednji vslec misel ga je najbolj plašila. Ka-1 P re,tresenja možganov umrl Močnika so premestili v blaz. nico na Studenec. Slovensko šolstvo na Koroškem. V Št. Jakobu v Rožu se je nedavno vršil letni občni zbor Slovaškega šolskega društva v Celovcu, katerega se je udeležilo Upo število prijateljev slovenskega šolstva* Iz tajni-kovega poročila je bilo povzeti,'da je imel društveni odbor hude borbe za šolska poslopja v Št. Jakobu in v Št. Ruper-tu, katere so šolske oblasti koroške nameravale zaseči. Odbor je podvzel pse potrebne korake, da dosfc^e čin prejšnjo otvoritev zasebnih slovenskih ljudskih šol in s tem ugodi tozadevnim željam in zahtevan slovenskega prebivalstva. Vsi posredovanja pri deželnem šol skem svetu, pri deželni vladi \ Celovcu in pri oblasteh na Dunaju so ostala brezuspešna. Tako j francoske franfee, znaša to nad 1 milijon kron dnevno." Ne bomo nji pristavili. Zver v človeški podobi. Slovenski skladatelj Adamič je na nekem svojem predavanju društva "Soča" v ljubljeni opisal strašen, naravnost neverjeten zločin, ki je poslu šalce, pretresel in do skrajnosti razburil. "Prideljen sem bil" — tako je pripovedoval Aaamič—"kot vodja pisarne neki delavski stotniji, pri kateri so se naha jali sami možje-nevojaki, Italijani in Slovenci. Odpeljali smo se iz Trsta — kjer je bila kompanija formirana — sredi avgusta 1914 proti Dunaju iii dalje preko Ogrske v trdnjavo Przemvsl v Galiciji. Pred odhodom iz Trsta mi je poveljnik stotnije, črnovojniški poročnik, zapovedal, naj potom. policijskega ravnateljstva v Trstu ugotovim, kdo od njegove stotnije je bil predkazno-van. Povelje je bilo izvršeno in policija je res izdala seznam, v katerem je bilo dvajset oseb naše stotnije izkazanih, da so bife bodisi policijsko, bodisi sodno predkaznovane. Ko smo pasirali Dunaj in je vlak vozil že po ogrski zemlji, je poveljnik zapazil mladega vojaka, da je brez dovoljenja slekel bluzo. Bilo je namreč v največji vročini sredi avgusta. Ko se je vlak pomikal dalje, je poveljnik pregledal listo, če je dotičnik, ki je slekel bluzo, tudi med "zaznamovanimi." Tn res je bil nesrečnik pred leti policijsko kaznovan na 24 ur. Dril ga je takoj poklicati pred se, ?a vprašal, zakaj je slekel blu zo, mu kratko zapovedal, naj morete vzeti prave energije za izvršitev vašega dela. Najboljše zdravilo za take slučaje jc Trinerjevo greir j ko vino. To vam očisti želodec, čreva, odžene želodčne ne-! rednosti in povrne vam splošno j zdravje. Je splošna potrebščina *za mnogo ljudi. Mr. Lukas Sztuk nam je pisal iz dne 11. aprila iz Brighton, Minn.: "Trinerjevo grenko vino deluje izvrstno in jaz s-ploh ne morem biti brez njega." Vaš lekarnar ali trgo- j vec z zdravili ima v zalogi šo*! razna druga Trinerjeva zdravila in zmesi. (Ad*\) KIMEL VIŠKA (RYE) BOROVIČKA RUM SLIVOVKA TORKA L Y čudovito dobri okus in vonj, ki je narejal nekdaj pijače tako prijazne in popolne je tukaj reproduciran v tem MUTUAL izdelku. Pošljite vaše naročilo takoj in dobili bodete NAJBOLJŠI in NAJČISTEJŠI dišavni ekstraktni cvet. 1 steklenica dovolj za 2 ga Iona mokrote za................ 135 5 steklenic katerekoli vrste dišav in okusa..................$ 5.50 10 steklenic katerekoli vrste dišav in okusa..................$10.50 Zavarovalnina za zavoj 15 centov osebej. Zavoje se pošlje na C. O. D. ak<5 tako želite. Pošljite denar v Registriranem pismu, Ekspres ali poštnem Monev Order. MUTUAL FLAVOR COMPANY 2130 Forbes Str., Dept. K. S.. Pittsburgh, Pa. IMAM NA ZALOGI PRAVE LUBASOVE HARMONIKE tri in štirivrstne,* dvakrat, trikrat in štirikrat, nemško ali kranjsko uglašene, kakor tudi chromatične z 12 basi; pišite po cenik. -Nadalje imam v zalogi tudi prave STAROKRAJSKE KOSE kovane na roko, iz svetovnoznane tovarne SENSENWERK-KREN-HOP iz Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno orodje in brusilne kamne po sledečih cenah: Posamezna kosa z rinko in ključem..........................$2.50 Sest kos skupaj ali več..................................... 2.00 Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..-........................... 1.25 BERGAMO brusilni kamni, dva kamna...................... 1.00 Motike ........................$1.00 Srpi ...................... 1.00 _JPri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z naročilom vred je po-slati tudi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih že naročili od mene. ALOIS SKULJ, 323 Epsilon Place Brooklyn, N. Y.' Največja slovenska banka v Ameriki Ker mi je preostalo nad 300 krasnih stenskih KOLEDARJEV za leto 1922, razprodani iste po izredno nizki ceni. Koledar ima 14 strani' in vsaka stran ima različne, krasne in lepe slike. Strani so široke 9 in pol palcev in dolge 16 in pol palcev. Ta koledar je kras za vsako hišo; tako lepega koledarja še niste imeli in ne videli. Ker je sezona pri kraju, ra-ditega je cena s poštnino vred samo 12c. • Za lase, za sive lase, moške brke, za prahute na glavi, za Tevmati-zem, otekline, za rane, opkline, bule, ture, kraste, grinte, lišaje, mo-zole, 8rab. in solnčne pege, kurje oči, bradovice, potne nogre, ozebline, debelo kožo in žulje in še veliko drugih zdravil pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj. Jakob Wahcic CLEVELAND, OHIO. 6702 Bosna Ave. N. E.1 Denar v stari kraj Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsiguniejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka. Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko. Naša banka je pod državno kontrolo Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na SLAVONIC IMMIGRANT BANK 436 WEST 23 STREET. NEW YORK, N. Y. Glavnica $100,000.00. Rez. fond $30.000.00 Adamič. DENARNE. POŠILJATVE. Jugoslavija: Italija: v 500 kron za............2.20 100 lir za ............-..$ 6.00 1000 kron za__________________ 4.00 500 lir za ____________ 28.50 10000 kron za______________________ 38.00 1000 lir za ____________ 57.50 Nemška Avstrija: 1000 kron za.......$ .50 Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj. Posojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage. Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na MLADIC & VERDERBAR, 1334 W. 18th St. Chicago, 111. Lokalne vesti. [točk, nasprotni pa samo Smrtna kesa. Družino rojaka Jakoba Solnce, na 706 N. Ottawa St. je minulo soboto zadel zopet hud udarce, s tem, dfc.ji je kruta stal rt ugrabila ljtrt>lje®o hčer Ano, v najlepši ddkUski dobi 18 let in 10 mesecev; pred nekaj leti nazaj so pa izgubili 12 letnega sina Jakoba, ko je v kanalu pri kopanju utonil. Prerano umrla gdč. Ana Solnce se je Se lani o Božiču prehladila; ta prehlad se je polagoma pretvoril v revma tizem in v pljučnico, kateri je po težkih mukah končno podlegla baš pred nastopom cvetočega maja. i Pokojnica zapušča . očeta, matter, enega brata in eno sestro. Ker je njen brat cerkveni pevec, ji je danes po sv. maši zadušnici Pevski zbor cer kve sv. Jožefa, na koru zapel ganljivo žalostinko. Počivaj v miru prerano u-mrla Ana. Mnogo tvojih bivših sošolk in sošolcev tier prijateljic žaluje vsled tvoje pre-rane smrti, najbolj pa tvoji neutolažljivi starši. Počivaj v miru poleg svojega pok. bratca in strica ! Iskreno sožalje prizadeti družini! —Po devetdnevnem hudem trpljenju v "bolnišnici sv. Jožefa je 25. aprila preminul 18-le-tni Boguniil Skoliet, ki tie je na velikonočno nedeljo z avtomobilom na zapadni strani smrtno nevarno ponesrečij. Zdravniki mu niso mogli rešiti življenja, ker je imel prebito lobanjo. Pokojni Bogumil Skole je bil priden in vrl fant, sin znam ga rojaka Frank Skoicr ta, stanujočega na 1607 Highland Ave. Pač hud udarec za očeta in »mater. • ( Pogreb se je vršil minuli petek iz hiše žalosti v slovensko cerkev, od tam pa na pokopališče sv. Jožefa. Svetila mu večna luč. Naše sožalje hudo prizadeti pokojnikovi družini. — Dne 24. aprila popoldne je umrl v bolnišnici sv. Jožefa znani rojak John Pikuš, ki je bival na 1109 N. Chicago-St. Bolan je bil tri tedne. Bil je doma nekje na Gotfmjskem in je bil star 57 let. Pokojnik je bil svoječasno nevarno od avtomobila povožen in: od tedaj ni bil več pri zdravju. Pogreb se Jj vršil 27. aprila iz slovenske cerkve sv. Jožefa. Tukaj zapušča sina poročenega Georga, eno hčer in brata. Naj počiva v miru! Preostalim naše sožalje ! Poroka. Dancjs teden, dne 26. aprila se Je v naši slovenski cerkvi poročil g. Josip Glavan z gdč. Albino Bradač. Ženin je starejši sin znane družine Antona Glavan na 1119 N. Broadway, ki štoje 12 otrok in vsi so Člani iiaše K.S.K.J.|— Nevesta je hčerka rojaka M. Bradača na 305 Granite St. -Ženitovanjska gostija &e je v krogu ožjih sorodnikov in prijateljev novoporočencev vršila na ženinovem domu. , Mlademu paru želimo mnogo sreče in blagoslova božj>e>- ga! * Naši mladi iogo-igralci. v že tretji teden se vrši med učn^ici desetih (katoliških šol nagega mesta tekma za prvenstvo v žogometni (Baseball) igri. Vprašanje katera šola bo dobila od župana Mr. Gorey-a darovano krasno srebrno kupo vredno $100.— ? Naravno, da so stopili na fronto tudi vrli dečki višjih razredov naše slovenske šole sv. Jožefa in so med vsemi tekmici do danes najboljši/ kajti zmagali so že petkrat po vrsti, zgubili pa niso še) nobene igre. V igri s slovaško farno šolo so naši igralci naredili 20 St Marys šolo so Slovenci porazili z 8: 6; Sacred Heart šolo s 6: 2, hrvatsko šolo z 8: 1 in zopet slovaško šolo z 10: 9. Vsen tekmovalnih i-, gesr 'bo 12, zaključek tekme se pa vrši dne 21. mafja; tedaj se^ vrši končna borba za prvenstvo med iztočno in zapadno šolsko skupino. Dosedaj imajo Slovenci največ prilike do zmage ali nagrade. Naši zmagovalci fžogoigral-ci so: Vo^ja Jos. 2elko. — Metači: R&muta, Bradač, Mu-sich in Kuzma. Lovilca Ro- gel in Papeš I. — Drugi igralci: Kostelc, Papeš II. Žolko, I\*ee, Govednik in Likovich. Fantje! Pogum in korajžo da bo končna zmaga na Vaši strani! Prireditev društva "Triglav". V nedeljo popoldne in zvečer, dttie 7. maja priredi Slov. Izobraž. in Podp. društvo "Triglav" v "Slovenija" dvorani prvič na slovenskem odru v-Jolietu znano Finžgarjevo dramo v 3. dejanjih "Razvalina življenja". Prijatelje dramatike opozarjamo na to veliko delo danes najbolj zna nega slovenskega ljudskega pisatelja Rev. F. S. Finžgarja Več o tej prireditvi je priobče-no v posebnem oglasu na drugi strani današnje izdaje. Posredovalnica službe. Kdor izmed rojakov, ali ro jakinj »našega mesta je brez dela, naj se obrne na llliuoiško brezplačno posredovalnico za službe (Illinois Free Employ rofejnt Office) na 412 Van Buren St. Telefon 2820. • ' Minuli teden je bilo na raz polago ali razpisanih več raz ličnih služb za rokodelce, na vadne in farmske delavce, pa tudi za hisin^i, huharice in dekle pri raznih amgleških družinah. Navedeni urad Vam bo službo preskrbel popolnoma brezplačno. Narodni močenik Iva« Kromar. 1 (Ponatis tz posebne brošurice.) Na Suhem bajerju pri. Ljub ljani počiva nepozabljeni Ivan Kromar, kovač in oče osmero otrok. Dne 16. oktdbra 1915. je šel v okviru avtrijskili bajonetov po ljubljanskih ulicah na Suhi 'bajer, kjer so ga ustre lili, in grob št. 10 hrani njegove ostanke že šest let. Šest let že kličejo njegova mrtva usta os veta in maščevanje! 6 let že čaka osem sirot v borni bajti v Stari gori nad Seniičem zaman očeta, čaka zaman žena moža! Njih beda, njili solze in stok kličejo osveto neba in poštenih ljudi! Kaj je zakrivil Kromar v očeh avstrijskih krv nikovf Izpregovoril je, kar so takrat mislili tisoči: Srbija dela prav, da se brani!" Govoril je to, ko je odhajal na fronto, pust i vsi ženo in osmero otrok. Ta "zločin" je plačal z življenjem. Padel je kot mučenik ideje, ki je končno zmagala, kot žrtev zlobe, hlapčevstva in izdajstva, žrtev človeka, v katerega * hiši je iskal gostoljubja! Nikdar se ni razlilo toliko zlobe med naš narod, nikdar ni bilo v njem toliko zločinskih kreatur, ki -so za tuje namene in po tujih naročilih zlobno prisluškovale utripanju izmučenih src, da so izsledile v njih izdajalsko misel ter jo izdale, da so jo krvniki izžgali z ognjem in muko. Časopisi, organizacije, uradi so vršili to nečastno službo med narodom. Niti rodovinsko ognjišče ni bilo varno pred nepoklicanimi prisluškovalci, ovadbe, izdaj stva, očitki so iz nedolžnih besed ustvarjali zločine ter gonili uboge, tak dovolj trpeče ljudi v ječe in na morišče. In tako se je izvršijo, da se je na Suhem bajerju pri Ljub- ljani odigravala tragedija na šega naroda. Tja so pripeljali žrtev za žrtvijo in. jih streljali ter zakopavali v gluhi noči Koliko jih leži tam, kdo so vsi tisti nesrečneži, ki so padli kot odkupnina našega osvdbojen-ja! Poznamo jih nekaj, toda večina teh naših mučeni kov nam je nepoznana. Na Suhem bajerju so naši nepoznani mu-čeniki enako veliki v svojem trpljeiyu, ko nepoznani vojak iz strelskega jarka! Kdo prešteje vse one podlosti, ki so se zagrešile nad našim narodom v oni težki dobi, ko so si le idealisti v mladostni razmisljenosti drznili izgovoriti uporno besedo, ko je le bolest iztisnila iz mučenih duš resnično pravo besedo odpora proti zločinu in zločincem, ki so gnali naš narod v klavnico? Kdo ugotovi Judeževo nagrado, ki.jo je podlost preje mala za svoje delo f Takrat, ko so ljudje za na vadno besedo streljali, ko se je mogel vsakdo nad svojim nasprotnikom poljubno maščevati, ko je bilo mogoče z dvoumno opazko spraviti najpoštenejše ga moža na fronto, v zapor ali na strelišče, se je pisalo v zgodovini našega naroda poglavje Judežev Iškarjotov, ki so za 1 nagr^4o ali iz maščevanja lastne brate izdajali krvniku. Kdo naj sodi te Judeže, kdo maščuje njihove žrtve in jim pribori zadoščenje! Maščevanje je potrebno, ker ga zahteva naša narodna čast, ki je bila tedaj najbolj poteptana v blato in mora zato biti oprana, da ne ostane na nas ta madež na vekomaj! Zadoščenje morajo dobiti mrtve in žive žrtve za vse trpljenje in za vso škodo, zločinci pa sodbo in kazen za svoje delo, tako kazen, da bo zadoščeno naš nacionalni vesti in da bode zadoščenje žrtve! Imena izdajalcev naj ostanejo zapisana na črni strani naše zgodovine, toda v zgodovini mora biti tudi zapisano dejstvo, da je probujcna narodna vest sodila pravično in svoje mučenike odlikovala za žrtve in trpljenje! Danes žrtve še vedno niso dobile zadoščenja in trpe po treh letih naše svobode zaradi izdajstva Judežev, danes še vedno izdajice žive mirno, nemoteno in v blaginji ter uživajo plodove svojega zločina. Danes še vedno strada v največjem uboštvu bedna družina Kromarjeva v hribih nad Se-mičern, v Črnomlja pa živi v bogastvu in izobilju oni, ki mu niti na misel ne pride, da bi sirotam svoje žrtve povrnil ško do, katero jim je provzročil, ter jim dal od svoje obložene mize kruha, ki jim ga je odtrgal od ust z zločinsko roko. Kje so zaprašeni akti, v katerih je opisan dogodek z dne 26. sept. 1915. v oni krčmi, v kateri je bila provzročena Kromarjeva smrt in brezmejno trpljenje njegove družine! Na dan z njimi pred vso javnost! Javnost naj sodi in presodi, da jo pravici zadoščeno! Zadnji trenutki Iv. Kromar j a. (Napisal A. Jakulin v "Slovenskem Narodu" dne 20. novembra 1921.) Bilo je začetkom oktobra 1. 1915. Po oibičajnem štetju nas je vsak dan pozval ključar iz zatohlih zaporov šentpeterske vojašnice na dopoldanski iz-preliod po ozkem ograjenem dvorišču. Kakor ovce smo se vsnli iz naših celic na sveži zrak. Zanimivo in obenem tožno je 3ilo gledati različne ljudi, izmed katerih nam je večini vkljub temu, da smo imeli čisto vest, visel nad glavo Damokle-ev meč. Na izprehodu smo se malo pogovorili o našem po-ožajU in novicah, ki so prihajale z bojišč. * vase zamišljen, in ni ofočeval z nikomur. Večkrat bi se mu rail približal * a opazil sem strogo pazljivo, vanj uprto oko stražarja ali ključarja; prišel sem do zaključka, da mož ne sme imeti nikakih stikov, skratka, da je velik in nevaren "zločinec". Navadno se je izprehajal le takrat, kadar so bili ostali po svojih celicah. Ko sem zvedel, da je bil naš sotrpin g. dr. Gregor Žerjav, bivši naš deželni predsednik, sedanji narodni poslanec in minister, ga ni bilo več med nami; njegova celica je stala prazna. Zvedel sem, da so ga morali oddati v bolnico zaradi nevarne pljučne bolezni. Vsem nam, ki smo od poprej poznali njegovo požrtvovalno narodno delovanji?, nam ga je bilo žal, saj smo iz lastnih izkušenj vedeli, kdo pride iz zaporov v bolnico. Prepričani smo bili, da mož ne o-kreva več. Zanimal me je med drugimi tudi mož, oblečen v modro, platneno obleko, kar ga je na prvi pogled izdajalo za roko delca. Po njegovih udelanih, žuljavih rokah in srepem, sicer odkritem' pogledu sem ga imel za kakega kovača. Ko sem ga ob neki priliki vpraša!, kako "hudodelstvo" je zakrivil, da je prišel med nas, mi je odgo-ril, da je kovač iz Seiniča, oče osmih otrok iu se piše za Kro-marja. Zakaj je tukaj, ni vedel, zato tudi ni kazal nikakih drugih skrbi, kakor kako se preživlja doma.njegova družina, ko mora on tu postopati. Menda ga je že nekdo ovadil, da se je v neki gostilni napak izrazit. Tudi pri zaslišanju ni vedel, česa ga pravzaprav dolže, ker ni rekel nič drugega, kakor da ima Srbija prav, da se brani. Uverjen sem 'bil, da se mu pamo za to ne mqre zgoditi nič posebnega in tudi sam si zaradi tega ni posebno belil glave. Jfnogc bolj ga je skrbel obstoj njegove številne družine, kako živi brez njegovega zaslužka. Iz pogostejšega dbčevanja njim senu spoznal, da ima mož malo širše duševno obzorje kot navaono ljudje na deželi, iu da mu jugoslovanska ideja ni tuja. . Po menda tritedenskem zaporu je bil hipoma klican k razpravi. Ko je bila končana, je ves radosten prihitel k meni z besedami: '*Je že vse ddbro, ne bo hudega, malo so se po-kregali med sabo po nemški — menda je bil eden moj zagovornik. Kaj so govorili, ne vem. Nazadnje so mi dejali, da je že dobro in da lahko grem." Ustrašil sem se, ko mi je na moje vprašanje dejal, da mu niso prečitafli nikake razsodbe, zakaj vedel sem že, kaj navadno po tako končani obravnavi sledi. Mož je pa skoraj poskakoval od veselja, da se kmalu povrne k svoji družini v Semič. Dejal sem mu samo, da se vendarle bojim, da se stvar tako gladko ne izteče, nakar mi je veselo odvrnil, da so toliko — menda zanj—govorili, da prav gotovo ve, da bo dobro. To noč dolgo nisem mogel zaspati. Premetaval sem se po na tleh ležeči slamnici. Prikupil še mi je zaradi svoje odkritosrčnosti. Znan mi je bil njegov "zločin", saj sem mu verjel, kar mi je povedal, in tudi ni imel povoda meni prikrivati. Zato si nisem mogel misliti, da bi te svoje besede moral plačati z življenjem. Kolikokrat sem jaz dejal šo vse kaj hujega, za kar bi moral biti najmai(j potemtakem že desetkrat obešen! Nisem mogel priti do jasne sodbe in zaspal sfcm v veri, da se v svojih vendarle motim. Drugi dan na izprehodu mi je Kromar govoril samo o svo- »f.. —f Najbolj me je zanimal mlad j jem domu in družini, h kateri inteligenten človek z dolgimi se v najkrajšem času povrne, črnimi lasmi in brki in upa die-j I^ieMi sem se pomislekov ga obraza; vedno je hodil sam, prejšnjega dne ob veselem nje- govem pripovedovanju; mehanično, zatopljen v svojo lastno usodo, sem ga poslušal in misli na sinčka, ki, se mi je rodil med tem časom, ko sem bil v zaporu. Skoraj sem zavidal Kromarja, javni notar za Ameriko in stari kraj 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa. Pred odhodom na parnik. Podpisana še enkrat pozdraviva svoje sorodnike, prijatelje in znance v Moon Run, Pa., zlasti one, ki so nas spremeli na postajo, posebej pa še T. Liko-viča, Frank Ambrftziča in njune žene, dalje sina in hčer, kakor tudi Miha Milavca in sestro v North Dakoti. Dalje tudi Frank Škofljanca in njegovo ženo, Frak Srabec-a, Jan*Sel-jaka, Fran Žonta, itd. Vsem skupaj najlepša hvala za vse! Na svidenje! — Priporočava tudi tvrdko Zakrajšek in Če-šark v New Yorku vsem onim, ki gredo v stari kraj. — Anton Košir, Math Milavec. STEDENJE KOT IZDATEK. KARERO POT GRE VAŠ DENAR? PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL TO V NAPREJ Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane itede-nje Čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako mali so, ali kako občutni »o odbitki od istih. Ako smo toraj dose&li stališče, pri katerem sm atramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni z nesek na stran tako sigurno in skrbno kakor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi—potem j e vprašanje rešeno. Dajte nam priliko (azložiti vam način, ki bi bil najbolj primeren vašim potrebam. First National Bank CHISHOLM, MINN. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Tem potom še enkrat pozdravim rojaka John Zagoda, ženo