OB STOLETNICI LJUBLJANSKE KAZINE DR. IVAN LAH Casino — kakor že ime pove — je italijanskega iz vora in izhaja iz besede časa (= hiša). Casino je bila prvotno vrtna hišica, kjer se je shajala družba na igre in razgovore. Navadno je bil to oni intimni vrtni ko tiček, kjer je gospoda baročne dobe preživljala svoje najlepše družabne trenutke sredi cvetočih gred in senčnih dreves, dame v živahnem razgovoru o naj novejših družinskih dogodkih, gospodje pa o gospo darstvu in državni politiki. Baročni mojstri so okra sili te vrtne hišice z najljubkejšimi amoreti in baje slovnimi grškimi in rimskimi kipci in slikami. Ca sino se je zvala tudi hišica v vojaških garnizijah, kjer so se zbirali častniki k igram in zabavam, torej nekaj takega, kar je danes oficirski dom, dočim je bila kan tina namenjena za moštvo. Ta kazina — da rabimo naš domači izraz — je postala pozneje nekaj več nego hišica za častnike. Prešla je iz vojaškega živ ljenja v meščanski svet in postala pravo družabno središče gospode, najprej plemstva, pozneje tudi me ščanstva. Kakor je bila vojaška kazina združena z garnizijo in vojašnico, namenjeno zabavi in sestan kom častnikov, tako je bila pozneje meščanska ka zina zvezana z gledališčem ali kavarno in je služila za zbirališče izbrane družbe, kamor so imeli pristop samo povabljeni gostje, ki so se shajali ob določenem času na igre in razgovore; šele pozneje, ko je Evropa dobila novo zabavo z raznimi listi in revijami, so se kazine razvile tudi v čitalnice. Ljubljana, ki je ležala na poti med Italijo in nem škimi deželami, je sprejemala modo od obeh strani, rekli bi skoraj, da je bil v prejšnjih stoletjih itali janski vpliv močnejši, saj so takrat — posebno v 18. stoletju — tudi nemške dežele sprejemale ne le glasbeno in gledališko, ampak tudi modno in družabno kulturo, ki je prihajala iz Italije. In prav v to dobo spadajo tudi prvi začetki meščanskih kazin. Doslej se je splošno mislilo, da je prva kazina v Ljubljani nastala 1, 1782. Tega leta je namreč za prosil neki Istri j an, Hierunim Moli, po poklicu knjigo vodja, pri kranjski deželni gosposki, da bi smel v Ljubljani ustanoviti t. zv. »čitalno kazino« (Lectiir- casino) po zgledu drugih enakih kazin v Parizu, Lon donu in na Dunaju. Kranjska deželna oblast je dala dovoljenje za to ustanovo, s katero bi se Ljubljana povzdignila v vrsto drugih velikih evropskih mest, vendar pa meni Dimitz (Mitt. des hist. Ver. 1864, str 97), da najbrže Moli ni uresničil svojih visokole- tečih načrtov, ker o žit ju in bitju te kazine nimamo nikakih sporočil. P. pl. Radics, ki nam je ohranil mnogo zgodovin skih in kulturnih drobtin, pa je zasledil še starejši tiskani vir, ki nam priča o tem, da je imela Ljub ljana svojo kazino že 1. 1775. Tedanja Kranjska kme tijska družba, ki se je zvala »Gesellschaft des Acker- baues und der niitzlichen Kiinste«, je izdajala »W6- chentliches Kundschaftsblatt des Herzogthums Krain« in v tem tedniku čitamo na strani 189 zanimiv in- serat glede najema deželne kazine. Oklic se glasi: Avertissmenl Den 4. kommenden Monats Aprilis vvehrenden 1775. Jahres wird der Landschaftl. Cassino auf dem allhie- sigen Landhaus friihe um 9 Uhr plus offerenti in die Verpachtung ausgelassen. Dahero werden belieben die Liebhaber sich an vorbestimmten Tag sich zu mel- den.« To se pravi, da je bila že pred 1. 1775. na našem »lontovžu« deželna kazina, ki se je dajala dne 7. apr. 1775 v najem na licitaciji. Gotovo je torej že takrat imela kazina oblike nekake kavarne, ker bi sicer ne bilo nikogar, ki bi bil licitiral. Radics sodi, da je bila ta kazina del tedanjega stanovskega gledališča, kjer so se ob določenih urah shajali plemiči in gospoda na igre in pogovore. Kaj je bila kazina tedanji višji družbi, vidimo iz poročila, ki ga navaja Dimitz (Gesch. Krains II., 240) o bivanju cesarja Leopolda II. v Ljubljani. Dne 24. av gusta 1790 je dospel cesar v spremstvu nadvojvode Leopolda v Ljubljano. Dva dni na to se je pripeljala iz Inomosta nadvojvodinja Elizabeta. Takoj drugi dan je sprejela ljubljansko nobleso, da ji je prišla poljubit roko, popoldne si je ogledala stanovanje v škofiji, pripravljeno za sicilijanski dvor, ki je tudi imel priti v Ljubljano, zvečer pa se je zabavala nad vojvodinja v kazini, kamor ni imela dostopa samo noblesa, ampak tudi vsi honoraciorji. Dočim je cesar z nadvojvodo 27. avg. odpotoval na Reko, ki je bila glavni cilj njegovega potovanja, ga je nadvojvodinja čakala v Ljubljani in si medtem ogledala razne njene zanimivosti. Dne 28. avg. zvečer je bila zopet v kazini, kjer se je vršila njej na čast glasbena akademija. Dne 30. avgusta je bila na obisku pri Zoisu, kjer je občudovala njegovo rudninsko zbirko, zvečer je bila zopet v kazini. Iz tega se vidi, da je bila ljubljanska kazina v deželnem dvorcu zbirališče najvišje družbe, ki je tu sprejela v svoji sredi celo tako visokega cesarskega gosta. Francoska revolucija, ki je medtem vznemirjala Evropo, je dala plemiški gospodi gotovo dovolj po voda, da se je zbirala na razgovore. Novic iz sveta in tudi listov je bilo čim dalje več, saj so 1. 1797. izšle celo Vodnikove »Ljubljanske novice«. Nova moda, nove iznajdbe, vojni dogodki, novo gledališče, slov stvo — vse to je moralo zanimati sodobno družbo, ki je v kazini dobila novih vesti iz sveta in je imela tu največ prilike, da se je o njih porazgovorila. Da so gospodje pri tem zaigrali bab pique in da so dame pri tem posegle tudi po najnovejših domačih novicah, kdo bi se temu čudil. Kazina, kot družabno središče višje družbe, se je v našem mestu tako oživila, da je niso mogli pogre šati niti oni, ki jim je bila deželna kazina previsoka. Zato je otvoril 1. 1800. lectar Castaqua, posestnik hiše št. 7 v Nunski ulici, kjer je imel svojo slašči čarno, v prostorih bivšega dež. gledališča svojo ka zino za »abonirane honoraciorje«, tako da so bili to rej gostje nekaki člani njegove kazine; v prvem nad- 182 KRONIKA stropju je bila ena soba za biljard in za igre na karte, druga pa za čitanje in konverzacijo. V tej sobi je bilo na razpolago nekaj časopisov. V pritličju je bila ka varna z biljardom za vsakogar. Tako je počasi duh demokracije, ki je z Napoleonom zmagoval v Evropi, prodrl tudi v kazino, ki je bila doslej zavetišče ple miškega sveta. V arhivu ljubljanske kazine je shranjen dragocen dokument, ki priča, da je bila kazina v Ljubljani tudi za časa francoske vlade. To so pravila kazin- skega društva iz l. 1810. (Statuten der Kasino - Ge- sellschaft zu Laibach. Festgesetzt am 25. februar 1810.) Iz teh pravil nam bo razvidno, kaj je imela biti kazina v teh časih. 1. Namen te družbe je: pospeševanje domače trgo vine sploh, pospeševanje pravilnega razumevanja iz obrazbe in okusa našega časa, prirejanje za izobražene kroge primernih zabav, pri čemer je nujno treba opustiti vse, kar bi moglo biti v kakršnem koli smislu škodljivo za javno državno upravo. 2. Društveni lokal naj bo značaju družbe primeren, sredi mesta, ali na kraju, kjer ga vsak lahko najde, in za vsakega člana odprt dopoldne od 8—12 in po poldne od 1 do 10 zvečer. 3. Da se pospešuje domača trgovina, naj služi ta družabni prostor deloma tudi kot zbirališče za one društvene člane, ki se pečajo s trgovino. Da se jim olajša sestanek in razgovor, kjer si naj med seboj povedo vse, kar se tiče trgovine, naj se še posebej določi čas od 11—12 dopoldne, kot najprimernejši čas za kupčijske zadeve. Društvo bo v ta namen nudilo vso podporo, ki ni v nasprotju s pravili. 4. Da se pospeši pravilno pojmovanje sodobne iz obrazbe in okusa, naj se naroče po možnosti najboljši politični, znanstveni, družabnostni in trgovini name njeni listi, dobri zemljevidi in druga literarna dela, ki odgovarjajo temu namenu. Da člani ne bodo mo- Pogled na Kongresni trg In Kazino okoli 1, 1850. teni pri čitanju, naj se jim preskrbi posebna soba in odstrani vse, kar bi motilo mir. 5. Da se pospešuje dostojna družabna zabava, naj bodo vse igre, ki niso proti časti in poštenosti družbe, ne le dovoljene, ampak naj se z vsemi pripomočki goje. 6. Vsaki dve leti izbere občni zbor iz članov štiri direktorje, štiri redne in osem izrednih odbornikov in sicer tako, da je polovica direktorjev in rednih in izrednih odbornikov iz trgovskega stanu, polovica pa iz vrst drugih članov. (7—12 točke pravil govore o poslovanju odbora.) 13. Za sprejem v društvo je sposoben vsakdo, ki je na dobrem glasu svoje morale in je več članom znan kot pošten mož. (Konec prihodnjič.) KRONIKA 183 KRONIKA SLOVENSKIH MEST ŠTEVILKA 4 LETNIK III V LJUBLJANI. MESECA DECEMBRA 1936 OB STOLETNICI LJUBLJANSKE KAZINE (Konec.) DR. IVAN LAH 14. Kdor hoče stopiti v društvo, naj javi svojo željo po kakem članu direkciji; po posvetovanju s štirimi rednimi člani ga bo direkcija obvestila glede spre jema s tem, da mu pošlje že podpisana društvena pravila. 15. Vsak član plača pri sprejemu v društvo pose ben prispevek deset goldinarjev in potem v začetku vsakega polleta redno članarino 7 goldinarjev 30 kraj carjev, član, ki pristopi med letom, plača redno čla narino za ono polletje, v katerem je vstopil. (NB.: Tiskana pravila imajo pri tej točki par po pravkov: poseben prispevek je znižan na 5, članarina na 7 gold. na trimester, kar bi pričalo o tem, da je vlada hotela zabraniti, da bi društvo postalo središče same denarne aristokracije, o čemer pričajo tudi na slednje točke pravil.) 16. Ker je harmonija med člani temelj vsake, torej tudi te družbe, si ne sme prisvajati noben član, naj bo katerega koli stanu in dostojanstva, v društvenih prostorih kakršno koli prednost pred drugimi člani. Tu je odpravljena vsaka prisiljena etiketa in je vse priznavanje dostojnosti navezano le na to, kar je običajno pri vseh izobraženih, med seboj neodvisnih in skromnih ljudeh. 17. Ako član prostovoljno izstopi iz društva, mora to sam pismeno javiti direkciji. 18. člana, ki namenoma greši proti društvenim pravilom, ki moti društveni mir z žalitvami proti svojim sočlanom, naj direkcija najprej prijazno opo zori, potem pa, če je opozorilo brezuspešno, naj ga pismeno obvesti, da ga društvo kot sočlana več ne potrebuje. 19. (Govori o plačevanju članarine.) 20. Ker je gospodom častnikom slavne armade za radi izprememb v garnizijah in zaradi stalne negoto vosti njihovega bivanja v mestu formalen pristop skoraj nemogoč, naj bodo gospodje častniki v svojih uniformah in častnih odlikovanjih sprejeti kot gostje, kadarkoli pridejo v društvo in z vsem spoštovanjem in v prepričanju, da ima ta častitljivi stan posebno lastnost, da zna ceniti gostoljubnost in jo tudi sam izkazovati. 21. Tujci, t. j. vsi oni častivredni možje, ki ne sta nujejo tu in niso člani društva, naj bodo, če jih vpelje kak društveni član, kot gostje sprejeti z vsem spoštovanjem, ki jim gre. 22—25 (govori o društvenem imetju). Kazinski izvod teh pravil ima podpise: Franc Galle, Fr. Weber, dr. Russ, prof. Richter. Dimitz pravi o tej kazini, da je nastala po prizade vanju trgovca Franca Galleta in da je to prvo društvo z lastnimi pravili. Pravila so bila sprejeta dne 25. fe bruarja 1810 na zboru v gledališki kazini in gene ralni policijski komisar Toussaint, ki je bil znan kot »neutrudno delaven mož za blagor ljubljanskega me sta«, jih je takoj predložil generalnemu guvernerju, ki jih je že 30. marca potrdil s pripombo, da maršal Marmont z radostjo pozdravlja ustanovitev tega dru štva, češ da bo gotovo ljubljanski trgovini v korist in da bo zbližalo med seboj ljubljansko prebivalstvo. Načela, ki se kažejo v pravilih kot temelj društva, so taka, da morajo pridobiti naklonjenost Njegove ekse- lence (Marmonta). Dne 22. aprila je bila otvorjena nova kazina na Glavnem trgu v prvem nadstropju hiše št. 8. Zanimivo je, da je imelo društvo v toliki meri podpirati domačo trgovino in da je imelo v njem vojaštvo tako častno mesto. Ljubljanski nemški ted nik je pozdravil ustanovitev društva z besedami, da moremo »od njega opravičeno pričakovati najboljših uspehov za trgovino, za družabno življenje, za iz obrazbo in za zbližanje meščanstva, ki je bilo že dalje časa zanemarjeno«. O živahni društveni delavnosti te francoske kazine priča to, da je imela 1. 1813. — pred odhodom Fran cozov — 178 članov. Ker v tej dobi še nimamo časopisja, ki bi tako točno beležilo društvene dogodke in prireditve kakor dandanes, imamo le malo poročil o nadaljnjem delo vanju ljubljanske kazine. Ljubljana, ki jo je Napo leon povzdignil v glavno mesto Ilirije, je bila tudi po dunajskem kongresu 1. 1815. še glavno mesto ilir skega gubernija in Napoleonovi zmagovalci so ji iz kazali celo svoje priznanje s tem, da so 1. 1821. pri redili v nji svoj kongres. KRONIKA 201 življenje na našem jugu se je začelo v tem času nenavadno nemirno gibati, vstajala je mlada Italija, in Avstrija se je pripravljala na odločilen boj, da obdrži pod svojo oblastjo pokrajine, tako polne zgo dovine, lepote in bogastva. Ljubljana je bila na pragu teh pokrajin. Naraščajoče trgovinsko življenje v Trstu je pospeševalo tudi njeno bogastvo, saj se je pomno žil njen promet z morjem, že za kongresa se je skušala olepšati. Ko je po 1. 1820. prevzel njeno vod stvo župan Hradecky, je nastala zanjo nova doba dela in napredka, ki je navdušila našega pesnika Prešerna, da je ob 251etnici županovanja Hradeckega (1. 1845.) zapisal sledeče besede, ki jih čitamo v pri- godnici njegovi: Up najpredrznejši si spolnil z deli, ki jih pred hitrih let valov tegoto Emone bodo letopisi oteli. Pregnal iz zastavnih bukev si temnoto, pod težkim ključem bogatin ne hrani zakladov z nezaupljivo strahoto. Pred mnogo si hranilnico Evrope jo nam oskrbel ti s tovar'ši, ktera odvrača revščino in nje nastope. Brijareja storočnega si vkrotil, za čast in prid in blagorstvo Ljubljane, Ljubljane, ljubice nebes in sreče . . . Kak tvoje je bilo srce goreče močvirje vekoletno je pregnano, meglo slovo si vzet od nas zarotil. Z mostovi zaljšaš novimi Ljubljano, bogastva vire nove ji odpiraš, srce za celo je deželo vžgano. Tako je rasla po kongresu Ljubljana v blagostanju in dobivala nove zgradbe in ustanove. Poleg višjega uradništva je bila v mestu močna garnizija — od gospode je imel tudi navadni meščan, posebno pa polmeščan v predmestjih svoj zaslužek in dobiček. V začetku 30tih let vidimo sploh pri nas na jugu v vseh treh naših današnjih prestolnicah nenavaden porast narodnega meščanstva, močne začetke na rodne kulture in prodiranje preporodnih idej v višje meščanske kroge. (Začetki nar. časopisja, potreba Kongresni trg okoli 1.1850. višje družabne kulture, pokret mladine, ustanavlja nje društev itd.) Posebno trgovski stan je dobival zaradi živahnega prometa vse večji razmah. (Ni slu čaj, da sta predlanskim dve ugledni ljublj. tvrdki slavili svojo stoletnico.) Tako mesto ni moglo biti brez družabnega središča, dasi so v tej dobi bile meje med posameznimi stanovi in družabnimi krogi še ostro začrtane. Tudi v tej dobi je zbirala kazina svoje člane. Društvene prostore je imela v Lepušičevi hiši v Gosposki ulici. Tiskani se znam članov za 1. 1828. navaja 111 članov, med njimi nekaj znanih imen iz višjih vrst ljubljanske družbe (plemiških, cerkvenih, uradnih, vojaških i. t. d.). Naj naštejemo nekaj važnejših imen po stanovih: Iz plemstva: pl. Apfaltern Al., grof Auersperg Ben., grof Coronini Mih., grof Hohenwarth Fr., grof Thurn Jos., veleposestniki: Galle Fr., Rudesch Ant. in Jos., Savin- schegg Andr., Terpinz Fidelis, Zois Ant. in Kar.; trgovci: Candutsch Gašp., Deschmann Mih., Flek Ben., Havmann Luckmann Jos. in Karoli, Piller Ser., Recher Nik., Rei- Mojzes in Sim,, Kantz Krist., Kaus Jos., Lederwasch Nik., nisch Mih., Schmidt Ferd., Seunig Jos., Wutscher Fr. in Jan.; posestniki: Clementschitsch Jos., Mulle G., Paglia- rucci Mih. in Sigm.; knjigarnar: pl. Kleinmaver Ig.; steklar: Zeschko Fr.; apotekarja: Gromadzkv Fr., Wagner Jos. Frid.; župan: Hradeczkv Jan. Nep.; pravniki in ad vokati: dr. Baumgarten Leop., dr. Debelak Ant., dr. Eberl Lovr., dr. Koller Andr., dr. Legat Andr., dr. Naprett Andr., dr. Oblak Jan., dr. Paschali Jan., dr. Repeschitz Fr. Ks., dr. Russ Luka, dr. Wurzbach Maks.; zdravniki: dr. Kogel Bern., dr. Lippich Wilh. (mestni fizik), dr. Pfandl Jak., dr. Pober Ant., dr. Zhuber Jan., dr. Verbitz Jan.; profe sorji: Binder Ig., Heinrich Fr., Dollar Jur., Martinack Luka, Melzer Ant., Ramousch Tom., Repitsch Elija, Schulz Leop., pl. Strassnizki; duhovniki: Hladnik Fr., gimn. prof., Jerin Urban, kan., prof. šol. nadz., Jellouschegg Fr. Ks., kat., Pochlin Krisost., mestni župnik, Suppan Jur. kan.; uradniki: Collister Mat. lic. bibl., Crischanigg Sim., subst., Kumar Ig., rac. svet., pl. Lehman Jan., okr. kom., Luschin Fr. Ks., rač. ofic, Nadamlenzkv Sim., naddavkar, Pradatsch Jan., adj., Pregel Mih., kontr., pl. Gremerstein Fr., gub. sekr., Thomas Jos., aprov. urad., Ullepitsch Fr. Ks., okr. kom., Uranitsch Ig., prot., Urbas Ant., kane, "VVassitsch Ant., kontr.; mestni in dež. svetniki: Ribessl Ig., Snoy Kris. Ferd., Stoger Kar.; privatni uradniki: Vo- gon Mih., oskrb., Webers Flor., oskrb., Zenker Jak. Ta imena in stanovi nam predočujejo, kakšna je bila višja ljubljanska družba 1. 1828. Kazina je bila v tej dobi pač bolj čitalnica in igral nica brez velikih plesnih in družabnih prireditev. Po 1. 1880. se začenja med ljubljanskim meščanstvom živahnejše družabno življenje. To se je čutilo takoj tudi v kazini. Tiskani seznam iz 1. januarja 1. 1833., ki se hrani v arhivu kazinskega društva, izkazuje 87 članov, večina imen je iz 1. 1828. Novi člani so n. pr. dr. Burger Mat., adv., Dimitz Fr., rač. svet., Kudlich Ant., rač. ofic, Pawesch Lud., kam. svet., Petrucci Peter, prof., Praprotnik Jak., kanonik, grof Sauran Ženo, gub. svet., Schiwitz, rač. svet., Schmalz, krim. aktuar, Schmid- hammer, pol. dir., grof Stubenberg Leop., gub. svet., Skribe J., G., trg., Supantschitsch Jos., trg., Verner Joh., pos. cukrarne, Vidmar Bart., teol. prof., Zhop Mat., c. kr. lic. bibliotekar. Toda prav v tem letu je moralo biti društveno živ ljenje zelo živahno, ker je iz tega leta ohranjena spo minska knjiga, v kateri so na finem papirju tiskana pravila, nato pa seznam onih članov, ki so to leto vstopili, z lastnoročnimi podpisi. Ta seznam obsega 297 rednih in 36 izrednih članov. Lahko rečemo, da 202 KRONIKA se je to leto izvršila popolna reorgunizacija društva, ker so bila sestavljena nova pravila in najdemo med člani skoraj vse uglednejše osebe tedanje Ljubljane. V tiskanem seznamu, ki nosi datum »ob otvoritvi 7. januarja 1834.« (taki seznami so izhajali potem v isti obliki do konca) je naveden odbor in članstvo. Odbor predstavljajo sledeči gospodje: Protektor: eksc. Jos. Cam. pl. Schmidburg (cel na slov obsega 8 vrstic, med drugim tudi »guverner v kra ljestvu Iliriji«). Direktor: Karol grof Welspery - Raitenaa in Primor, c. kr. kom. in dvor. svetnik. Direktorjev namestnik: Sicard Leop., gub. svetn. in pol. dir. Odbor: dr. Burger Mat., adv., Codelli Ant., c. kr. gub. in prež. sekr., Galle Franc, velepos., Hradeczkg Jan. Nep., župan, Paiuesch Lud., c. kr. kom. svet., Pradatsch Jan., c. kr. gub. eksp. dir., grof Sauran Ženo, gub. svetn., član kmet. dr., grof Thurn-Valsassina Jos., c. kr. gub. sekr., Tschopp Anton, c. kr. dež. svetn., Wagner Jos., gub. svetn., grof Welsersheimb Leop., gub. svetnik, dr. Zhuber Jan., zdravnik in prof. Blagajnik: Skribe Jan Georg, trg. Med člani najdemo sledeča imena: Achtschin Ant., rač. vod., grof Aichelburg Ferd., gub. sekr., Aichholzer Jos., trg., grof Barb Oto, grof Blagay Rih., Brandstetter Dom., okr. kom., Broschek Leop., rač. kontr., Bubanovich Fr., upr., Burger Luka, st. prost., grof Deym Alb., eksc. pl. Erberg, taj. svet. in kom., Fister Anton, stol. kaplan, dr. Gerbetz Lud., Gozzani Jan. Nep., kom., Griinschutz Ed., konc. prakt., dr. Hladnigg Jurij, konc. prakt., Hudez Jos., gub. konc, Jabornig, c. kr. kontr., Jalen Simon, trg., Jenko Tom., dež. svet., Jurkovvitsch Jos., upr., Kappus Daniel, viš. upr. kane, Kastelitz Mih., bibl. skriptor, dr. Kautschitsch Mat., Kersnik Jan. Bapt., lic. prof., Koss Henr., konc. prakt., Kranz Kar., tov. dir., Krisper Ant., trg., Krobath Blaž, adv. in sod. adv., Kunschitz Lovr., dež. svet., Langus Mat., akad. slikar, baron Lazzarini Fr. in Lud., Ličen Andr., reg. dir., grof Lichtenberg Ed., pl. Mac Neven o'Kelly, gub. sekr., Mallitsch Andr., posest., Mallner Andr., trg., Maren Jan., hiš. pos., Matintschitsch Jos., trg., Mayr Jos., lek., dr. Melzer Raimund, zdravnik, Moschitz Jan, trg., Miihleisen Jan. Nep., trg., dr. Nagy Lud., zdrav., dr. Nathan Leop., mag. kirurg, Nepozitek Jur, gub. kane, dr. Orel, prav., dr. Oviazh Blaž, adv,. Pachner Kar., trg., Pessiak Sim., trg., Pousche AL, konc. prak., dr. Preschern (brez imena), Katoliška, pol. konc. prakt., Ruppert Mat., apel. svet., Russ Luka, adv., Samassa Ant., mag. insp., Sarnitz Seb., gub. konc, Sauer Jos., trg., Schantl Fr., trg., Scherantz Mih., reg., Scheuchenstuel Ant., gub. svet. in kom. prok., Schneditz Jan., gub. svet., Schonta Jos., okr. kom., Schreyer Jos., trg., pl. Schrey Jos., kom., Sivkovich Jan. pl., gen. maj., Smole Mih., po štar in trg., Smole Andr., pos., Sparovitz Jos., trg., Stare Jos., trg., Szarkotich Mat., dež. sekr., dr. Tuschek, zdr., Urschitz Ed., tov. urad., Varga Ant., pl. Szigeth, resp., Vessel Jan. Nep., pis. dir., Vetler Krist., rač. svet., Viditz Aug., okr. blag., Nj. mik Ant. Al. Wolf, gub. svet. in knezo- škof, Zaruba Jan., pl. Oroszova, okr. kom., i. dr. Med izrednimi člani so sami častniki. Ta ljubljanska družba nas tem bolj zanima, ker se nahaja med njo tudi naš pesnik, ki se je lastno ročno podpisal v pisani seznam članov, toda drugače, kakor ga je zapisal tajnik. Z njim vred najdemo med člani kazine tudi oba druga glavna stebra »Kranjske čebelice« Matijo čopa in Miho Kastelica. Tudi Pre šernov prijatelj Smole je že to leto med člani. Nepotrebno je danes vprašanje, kako je mogel biti Prešeren kazinot. Kakor vidimo, je bilo to edino dru štvo, kjer se je shajala ljubljanska boljša družba. Da je bila vsa ta družba na zunaj nemška, se je razu- J. V. Hradecky, župan ljubljanski melo samo po sebi, dasi ni imela onih protislovenskih namenov, ki so se v nji pokazali pozneje. Do ločitve višjih duhov v Ljubljani ni prišlo tako kakor v Za grebu, kjer so si Ilirci ustvarili svoje družabno sre dišče proti madžaronski kazini. Ta ločitev duhov se je izvršila v Ljubljani mnogo pozneje. Celo ko so Slovenci imeli že (od 1. 1861.) svojo »čitalnico« (na sproti kazine v Souvanovi hiši), so še vedno hodili v kazino, šele odločni boj po 1. 1867. je popolnoma ločil duhove. Zato ni čudno, da najdemo 1. 1834. še vse naše inteligente v tej družbi in da tudi naslednja leta na hajamo še mnogo znanih imen med člani, n. pr. 1. 1834. Blasnik, Stelzich i. dr., 1. 1835. Scheuchen stuel ml., Maler, Souvan, 1. 1836. gospa Primic, Costa, kot izredni Korvtko. Oglejmo si nekoliko pravila društva Kazine, da bomo razumeli, kaj je bila kazina tedanji družbi. Namen in organizacija društva: 1. Vsakdo, ki hrepeni po višji izobrazbi, čuti potrebo, da se seznani z zanimivim čtivom o znamenitih do godkih iz političnega in literarnega sveta, in da stalno zasleduje vse, kar prinaša čas s seboj najvažnejšega; nič manj pa ne čuti vsakdo, kako blagodejno vpliva izprememba, ko zamenja resno poslovno delo z dru žabno zabavo razne vrste v krogu dostojno veselih ljudi. KRONIKA 203 Zadovoljiti tem potrebam s kolikor mogoče malimi stroški za posameznika je namen kazinskega društva v Ljubljani. Ta namen dobi svoj višji cilj s tem, da to družabno društvo izobražencev tega kraja služi tudi pospeše vanju vsega dobrega in občekoristnega za vzbujanje in širjenje zvestega čuvstvovanja za cesarja in domo vino, za udejstvovanje na polju dobrodelnosti za trpeče sobrate v slučaju nesreče in potrebe. 2. Da svoj namen kolikor mogoče v polni meri dose žemo, bi bilo želeti, da bi bili vsi izobraženi prebi valci tega mesta zbrani v tem društvu. Toda glavna zahteva takega zbirališča — to je primeren društven lokal — se ne da vedno v poljubni velikosti dobiti in zato mora biti število društvenih članov ljubljanske kazine odvisno od društvenih kazinskih prostorov. Skušnja nam bo prinesla tudi sredstva, da bomo mogli določiti ono najvišje število društvenih članov, ki jih morejo vase sprejeti kazinski prostori, da ne bi s tem, če bi jih preveč napolnili, onemogočili sploh one namene, ki jim naj društvo služi. 3. Vsak izobraženi prebivalec tega mesta ali tujec, brez razlike stanu, je do določenega najvišjega šte vila lahko sprejet kot član kazine. 4. V kazini imajo vsi člani enake pravice in dolžnosti, ki jih določajo pravila. Dostojnost in prava olika, ki je bistvena lastnost vsake družbe izobraženih mestnih prebivalcev, bosta ona ozka vez, ki bo družila vse dele v prijateljsko družabno celoto. 5. Kazina sestoji iz rednih in izrednih članov. Stalni so oni člani, ki imajo stalno bivališče v Ljubljani, n. pr. v Ljubljani službujoči uradniki, ho- noracijori in meščani, potem c. kr. vojaštvo, v ko likor spada ad militiam stabilam ali upokojencem; in končno tudi taki zunanji gostje, ki žele biti sprejeti kot redni člani. Redni člani tvorijo glavno jedro društva — oni so skupni lastniki društvenega imetja in zato imajo tudi dolžnost izpolnjevati obveznosti, ki jim jih dru štvo nalaga. Izredni člani so oni, ki nimajo stalnega bivališča v Ljubljani, ampak se morejo le za nekaj časa ali v presledkih udeleževati društvenega življenja, n. pr. veleposestniki, duhovniki, uradniki z dežele, tujci, ki se za nekaj časa v Ljubljani zadržujejo. Izredni člani nimajo pravice do društvenega imetja. Gospodje oficirji, ki so v aktivni službi, od stotnika navzdol, naj bodo vpisani zaradi nestalnosti njiho vega bivanja med izredne člane. Tisti od gospodov oficirjev, razen ravnokar ome njenih, ki imajo v Ljubljani stalno bivališče, ne morejo biti v kazinskem društvu drugače kakor redni člani. 6. Kdor hoče pristopiti kot član v kazinsko društvo, mora javiti svojo željo ustno ali pismeno enemu od direktorjev ali enemu iz vodilnih odbornikov in dobi od direktorija odločitev glede svojega predloga. Tudi dame morejo biti članice društva. Vsakemu članu je na prosto voljo dano, da po določbah § 25 izstopi iz kazinskega društva. Ako reden član izstopi, preminejo vse njegove pravice do skupnega društvenega imetja. 7. Ako bi razmere kdaj privedle do razpusta kazine, je vse kazinsko imetje namenjeno za točno ureditev vseh društvenih obveznosti. Kar bi po tej ureditvi še ostalo, naj se razdeli tako: literarne stvari naj pripa dejo licealni biblioteki, vse drugo pa naj se porabi za kak obče koristen namen. * Ker je društvo v 1. 1833. in 1834. tako naraslo, se je odbor lotil že davno aktualnega vprašanja, da po skrbi društvu nove prostore in, ker takih primernih prostorov v Ljubljani ni bilo, se je odbor odločil, da postavi novo zgradbo, v kateri se bo moglo društvo v bodočnosti nemoteno razvijati. Zapisniki o teh sejah se nam niso ohranili, pač pa jasno razvidimo vse načrte kazinskega odbora iz »projekta«, ki ga je odbor razposlal med člane in se en izvod še hrani v arhivu kaz. društva. (Med vojno so vojaki mnogo kazinskega arhiva pokurili v pečeh.) Poziv kazinskega društva se glasi: Projekt za zgradbo kazinskega poslopja v Ljubljani Z živim zadovoljstvom je direkcija kazinskega dru štva doznala, da se ji je posrečilo zadovoljiti v tem letu opravičene zahteve društvenih članov in jim nuditi to, kar so od društva pričakovali. Pri zadovoljnosti, ki se kaže na vseh straneh, ne moremo dvomiti o tem, da bo društvo še naprej ob stojalo, saj nudi za neznaten letni prispevek članom estetičen življenjski užitek, ki ni v nikaki primeri s svoto, ki jo plačajo. Jasno je, da se morejo stroški za razne zabave, ki jih nudi kazina, kriti le pri velikem številu članov. Zato je direkcija z veseljem opažala, kako rase pri znanje za njeno delo, pa tudi število članov, ki se vedno bolj množi v društvu. Kmalu pa se je tudi pre pričala, da sedanji prostori, ki so bili prvotno na menjeni le malemu številu članov, sedanjemu raz voju društva ne morejo več zadostovati. Kdor je stopil v plesno dvorano ob priliki kakega konverza- cijskega večera, je bil gotovo do dna duše o tem pre pričan: prostor za igralnice je navadno mnogo pre tesen; tudi dohod do njih je zelo neroden; neprijetno je poleg tega, da je čitalnica ločena od konverzacij- skih sob, kar je za sedaj nujno potrebno. Ker so prostori premajhni, je v tem tudi vzrok, da društvo ne more tako vsestransko delovati, kakor bi to želelo ravnateljstvo in članstvo. Direkcija je torej smatrala za svojo prvo in nujno dolžnost, da odpravi te slabe razmere in da temu, kar je doslej ustvarila in za kar je žela priznanje v plačilo, položi stalne temelje. Sedanji kazinski pro stori se ne dajo preurediti tako, da bi odgovarjali svojemu namenu. Kar se je dalo doseči, se je že storilo in sicer z ne malimi stroški; kako drugo hišo 204 KRONIKA v sredini mesta, ki bi nudila društvu dovolj prostora, ni bilo mogoče najti. Ako pomislimo, da za sedanje tako utesnjene pro store plačamo precej visoko najemnino, da se bo po preteku štirih let, ko poteče naša pogodba, mogoče ta najemnina celo povišala in da bodo, če ostanemo dalje časa v teh prostorih, nastali precejšnji po pravni stroški; v slučaju, da nam odpovedo, pa bi težko našli primerno poslopje, ki bi ga itak morali šele prilagoditi za društvene potrebe; če nadalje pre- udarimo, da so stroški, ki jih izdamo za adaptacije, za društvo popolnoma izgubljeni, in da za te stroške in letno najemnino vsako leto porabimo vse, kar nam ostane od kavarne, da torej društvo nikoli ne bi smelo upati, da si ustvari svoje lastno premoženje, smatra direkcija, da ne more z ničemer bolj dokazati svo jega iskrenega prizadevanja za društvo, kakor s pred logom, da se sezida lastno kazinsko poslopje, s čimer bi društvo najlažje premagalo prej omenjene nedo- statke in bi si obenem postavilo temelj za lastno imetje, s čemer bi doseglo tudi prvi pogoj za popolno samostojnost, ki si jo vsi želimo. To poslopje bi se zgradilo na nezazidanem prostoru na severni strani Zvezde. Ta prostor je last naše mestne občine in bi se dalo brez težave doseči, da bi ga mesto prepustilo društvu; poleg tega je ta prostor kar najbolj primeren, da se na njem zgradi tako društveno poslopje, ker leži v sredi mesta, je svetel in zračen ter ima zdravo lego; je od vseh strani dostopen in se ni bati kakih sitnosti od strani sosedov. Poslopje v takem kraju bo imelo tudi večjo vrednost, s čimer bo podana večja garan cija za deležnike. Jasno je tudi, da bo tu namera vana hiša v okras mestu in da bo poleg stoječa Zvezda s tem, da bo stalo ob nji društveno središče, postala stalno kraj zabave in razveseljevanja. Kazinsko poslopje bo imelo poleg potrebnih kleti in drvarnic pritličje in dvoje nadstropij. V pritličju bo urejena kavarna in gostilna za širše občinstvo, ki se bo dajala v najem. V kavarni bo ve lika soba za biljar z dvema biljardoma, dve igralni sobi, kuhinja in potrebna stanovanja za kavarnar- jevo služinčad. Za gostilničarja mora biti prirejenih nekaj sob za gostilno in stanovanje s kuhinjo in shrambami. Prvo nadstropje je določeno samo za kazinsko dru štvo. V tem nadstropju bo: velika biljardna soba z dvema biljardoma, dve jedilni in kadilni sobi, ku hinja, dve čitalnici in velika dvorana za 400 oseb, dve igralni sobi za nekadilce in dve jedilnici; vse sobe naj bodo po možnosti med seboj v zvezi. Tudi stano vanje za kustosa bi bilo najbolj primerno v tem nad stropju. Drugo nadstropje naj bi se tako uredilo, da bi se lahko oddalo stanovanje, a ne več ko dvema družinama. Poslopje mora biti tako zidano, da bi v primeru potrebe lahko preneslo tudi tretje nadstropje. Da bo poslopje popolnoma odgovarjalo svojemu namenu, da bo solidno in okusno zgrajeno in da bodo prostori primerno urejeni, bo društvo pozvalo več tukajšnjih in zunanjih arhitektov, da napravijo z ozirom na stavbišče, velikost in potrebe društva na črte in jih pošljejo s proračuni odboru, ki si bo med njimi izbral najboljšega. Sprejeti načrt bo primerno nagrajen, drugi se bodo na zahtevo vrnili. Kazina okoli 1. 1850. Stroški za zidavo kazinskega poslopja bi znašali okoli 40.000 gld., ki jih bomo skušali zbrati z izdajo 400 deležev po 100 gld. Kazinska direkcija vabi spoštovane člane in druge mestne prebivalce, ki jim olepšanje Ljubljane ne more biti deveta briga, da to podjetje podpro in jih prosi, da podajo svojo izjavo s tem, da primerno iz polnijo tiskane blankete, ki so jih prejeli glede spre jema in vplačila navedenih zadolžnic in jih čim prej vrnejo in javijo direkciji, da bo mogoče napraviti nadaljnje ukrepe za izvršitev načrta, ako bo našel v javnosti zaželeno podporo. V nadaljnjem govori poziv o pravilih in pogojih glede vplačevanja, upravljanja in izplačevanja de ležev (v 20 točkah). Zadnja točka določa, da se bo zgradba začela spomladi prihodnjega (1835.) leta in da bo slavnostno otvorjena 4. oktobra 1836. »v pro slavo godu Nj. Vel. našega najljubšega deželnega očeta«. Na to so naštete v 4 točkah koristi, ki jih bodo imeli vplačniki od tako naloženega denarja. Točka 4. določa, — ker društvo ne išče dobička — da se bo preostanek dohodkov obrnil vsako leto v kak »koristen namen n. pr. v podporo filharmonični družbi, da bo ustanovila (postavila) glasbeno šolo, ali pa ustanovitev mestne godbe, za podporo gleda lišča ali kake druge javne ustanove«. Končno pravi direkcija, da pričakuje obilnega od ziva, ker bo članstvo s tem »okrasilo mesto z lepim poslopjem, postavilo samo sebi trajen spomenik in potomcem pokazalo, kaj zmore skupnost, če ima dobre namene in hoče služiti koristi in zabavi.« S temi načrti je stopila pred 100 leti direkcija ka zine pred ljubljansko meščanstvo. Javnost se je od zvala na poziv kazinske direkcije tako, da se je moglo z delom takoj začeti in da je bilo poslopje 1. 1837. dokončano, število članov je v naslednjih letih še naraslo in tako je postala kazina za dolga leta edino središče ljubljanske višje družbe. O tem nam priča porast članstva, kakor ga izka zuje »Statuten- und Matrikelbuch« po 1. 1833. Leta 1834. je priraslo 33 rednih in 8 izrednih članov, leta 1835. 23 rednih, 49 izrednih; leta 1836. 41 rednih, 13 izrednih; 1. 1837. 46 rednih, 53 izrednih; leta 1838. rednih 63, izrednih 42. Od tega leta preneha seznam KRONIKA 205 članov z lastnoročnimi podpisi v tej knjigi. Med zad njimi izrednimi člani t. 1. je šentviški župnik Blaž Potočnik. Naravno je, da v družbi niso vladale vedno one idealne razmere, ki so jih obetali voditelji v svojem projektu in ki o njih govori § 4. društvenih pravil. Nadutost višje gospode v tej dobi je splošno znana in družabne razlike se niso dale kar tako premostiti. Dolgi naslovi pričajo o velikih razlikah med člani višje in nižje vrste, birokrati in aristokrati so imeli povsod prvo besedo, plese in družabne prireditve je pokrilo častništvo iz vseh kotov stare monarhije. Zato je Prešeren — četudi je bil član — najbrže le malo zahajal v kazino. Med člani ga najdemo le prva leta; to so obenem leta njegove borbe za Julijo, ki jo je gotovo videl tudi na kazinskih prireditvah, dasi jo je včasih tudi zaman iskal. »... V oknu domačije ne da te najti, luč ti ljubezniva v gledišču, na sprehodih sreča kriva, ne v krajih, kjer plesalk vrsta se vije.« Nič čudnega ni, da je pesnik vzel na piko kazino in njeno družbo in jo v svoji »Nebeški procesiji« del med one limanice, ki jih je nastavljal satan prepo- božnim in prepoštenim Ljubljančanom: Zidat' vdihne jim kazino, kaj da je ime pove, žensko, moško tam mladino z materami vred kaze. Istotako je postavil kazino na čelo hudičevih hiš: »Hiše: kazino, redut, koloseum in z njimi teater, ima strelišče hudič svoje si cipce lovit.« In končno je posvetil kazini tudi svojo »Zastavico«, ki je edina te vrste v njegovih pesmih. Z njo nam še najbolj odkrito pove svoje mnenje o kazini in kazi- notih. In to njegovo mnenje je bilo veljavno vse do svetovne vojne, ko je kazina čimdalje bolj postajala zbirališče »napetih štul« in se zabarikadirala s pra vili proti prilivu slovenskega meščanstva, s čimer je dobila značaj najbolj nemške trdnjave, ki je padla šele obenem z državo, kateri je služila. Zastavica šestero črk je zvezanih tako, da, če zapored ena odleti, vendar ostanek prazen glas ne bo, ampak pomembo drugo zadobi; beseda laška je z vsemi šestimi in taka tudi s črkami petimi, latinska s štirimi je, kranjska s tremi, in z dvema črkama je spet Kranjica, pri vseh narodih je doma samica. Kraj je beseda s črkami šestimi, s kater'ga hodi marsikdo s petimi, ki ga spoznal boš po napeti štuli in da le svojo to neumno tuli; ako nadlego meni dela, z njim, kar s štirimi črkami povem, storim. Kar šest jih ne stori nikdar z ljudmi, lahko store v sintaksi črke tri; priganjam z dvema te, ak' še se trudi z uganko glava, samka se ti čudi. Kraj je kazino, v katerem sedi marsikateri asino (osel), ki pa je najbolje, da ga pri miru pustim (lat. = sino), ino je veznik (in), ki lahko zveze med seboj vse besede in stvari, česar kazina ni mogla storiti z ljudmi, ker je izključevala nižje sloje; »no« priganja počasnega ugibalca in »o« se čudi, če kdo te lahke uganke uganiti ne more. Vkljub temu, kar je bila kazina pozneje, vidimo, da so imeli oni, ki so jo pred sto leti gradili, poštene namene, da so postavili zgradbo, ki je še danes okras Ljubljani, in po zaslugi gosp. Fr. Krapeža, ki je po prevratu prenovil spodnje prostore, posebno s svojim krasnim vrtom budila občudovanje mnogih inozem skih gostov. 206 KRONIKA