Uredniški odbor: Rački Viktor — predsednik, Kapelar Albert, Gornik Slavko, Baurheim Pavle, Zaletel Adi, dipl. ing. Bakonovič Ivan, Bez-govšek Anton, Kobal Milica, Ger-hard Jože. — Odbor za informiranje: Zaletel Adi predsednik, Petrič Vili, Greben Krista, Zorc Mi--ro II., Cigler Janez, Habjan Gize-la, Kirhmajer Rudi, Rački Viktor,. Bezgovšek Anton. — Odgovorni urednik: Gerhard Jože* Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5. v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO, ‘ kemična, grafična in papirna industrija Celje.' Leto XV. Hrastnik, 9. 6. 1979 St. 6 Rezultati poslovanja prvih treh mesecev 1979 Rezultat; poslovanja za dobo januar—marec so izdelani za vsako TOZD posebej in za DO kot celoto. V tem poročilu pa navajamo le najpomembnejše podatke. V prvi. tabeli si oglejmo gibanje zaposlenih v prvih treh mesecih. TOZD Plan za leto. 1979 Sta ni p Povpr. Prišlo Odšlo g j g 1979 s^-anie zaposl. Povpr. plan' TOZD — 1 684 19 36 691 692 101,17 TOZD — 2 412 36 17 381 370 89,81 TOZD — 3 70 1 2 70 70 100,00 TOZD — 4 99 . 2 2 94 94 94,95 TOZD — 5 157 4 8 153 153 97,45 DSSS 280 9 12 299 301 107,50 SKUPAJ 1702 71 77 1688 1680 98,79 V prvih treh mesecih i smo proizvedli in uskladiščili steklene iz- delke, kot nam prikazuje naslednja tabela. Prikaz je izdelan. v tonah. TOZD Doseženo I—III . 1978 Plan za leto 1979 Doseženo I—III 1979 1979: 1978: 1979: planu TOZD — 1 1.558 5.386 1.501 96,75 27,05 TOZD — 2 5.040 19.746 4.876 96,75 24,70 SKUPAJ DO 6.598 25.132 6.377 96,65 25,35 " Mesečni operativni plani proizvodnje v tonah so bili v. obdobju januar—marec povprečno doseženi s 94,75 odstotka. Gibanje prodaje v prvem trimesečju leta 1979 nam prikazuje na- slednja tabela. Prikaz je izdelan v tonah prodanih izdelkov. TOZD Doseženo I—III 1978 Plan za leto 1979 Doseženo I—III 1979 1979: i978: 1979: planu TOZD — 1 1.620 5.386 1.594 98,35 29,60 TOZD — 2 5.137 19.746 5.530 107,65 28,00 SKUPAJ DO 6.757 25.132 7.124 105,45 28,35 Operativni plani prodaje so bili ; povprečno doseženi 105,85 %. Ce primerjamo proizvedene količine stekla in prodane količine stekla, vidimo, da so v prvem trimesečju prodali več kot pa samo pro- izvedli. Tako smo znižali zaloge gotovih izdelkov v TOZD — 1 za 93t in v TOZD — 2 za 6541. Od vseh prodanih količin smo v tem obdobju izvozili: TOZD Doseženo I—III 1978 Plan za leto 1979 Doseženo I—III 1979 1979: 1978: 1979: planu TOZD — 1 1.021 3.323 1.006 98,60 TOZD — 2 751 2.074 1.142 151,96 SKUPAJ DO 1.772 5.397 2.148 121,20 Za izvožene izdelke smo, preračunano v $, dobili 2,408.246,50 USA dolarjev, kar je 28,20 % več kot v lanskem istem obdobju. Povečale so se tudi dosežene neto prodajne cene za 1 tono izvoženega stekla in sicer pri TOZD — 1 za 19,45 % in pri TOZD — 2 za 11 %. Vzrok za tako povišanje neto prodajnih cen je v glavnem v povišanju stimulacij za izvoženo blago v letu 1979 in pa še delno povečanje stimulacij za izvožene izdelke v 2. polovici leta 1978, ki smo jih prejeli v letošnjem letu. Povprečne neto prodajne cene za 1 tono steklenih izdelkov (za domači in tuji trg) smo dosegli, v višini 19,194,80 din. To pa je le 96,40 odstotka predvidene neto prodajne cene v planu za leto 1979. Vzrok za nedoseganje planske neto prodajne cene je kasnitev pri odobritvi povišanja cen na domačem trgu. Le-te so nam bile odobrene konec marca in aprila, tako da realizacijo v prvih treh mesecih še ne povečujejo. Dosežene neto prodajne cene v letošnjem letu pa so se v prirher-javi z doseženim v lanskem letu v istem obdobju, povečale za 15,40 %, od tega v TOZD — 1 za 16,30 %, v TOZD — 2 pa za 17,55 %. ‘ Lom steklenih izdelkov, ki jih izračunam na osnovi pripravljenih komadov, je bil v letošnjem prvem trimesečju dosežen v višini 10,35 odstotka; V lanskem istem obdobju je bil dosežen v višini 9,72 % na pripravljene komade. To pomeni, da je letošnji lom za 6 % večji od lanskega. Podatki o nastalih stroškov kažejo, da so le-ti naraščali nekoliko hitreje kot proizvodnja, ki je dosegla 25,35 %' plana za leto 1979, vsi stroški pa- so dosegli 26,30 % letnega plana. Tako je lastna cena za proizvedeno tono stekla dosegla 25.464,46 din. To pa je 10,30 % več, kot pa smo predvideli v planu za leto 1979. Razmerje porabljenih sredstev in osebnih dohodkov v lastni ceni se giblje v razmerju 73,65 %- : 26,35 %. Celotni prihodek se je v prvih treh mesecih letošnjega leta gibal v okviru planskih predvidevanj, saj je dosegel 26,93 predvidenega celotnega prihodka za leto 1979. Celotni prihodek se formira iz neto realizacije stekla, prodanega na domačem in tujem trgu, od realizacije uslug, materiala, intefne realizacije in izrednih dohodkov. V kakšni višini je dosegel celotni prihodek posamezna TOZD inh kakšna je njegova delitev, nam kaže naslednja tabela v tisoč dinarjih: DSSS TOZD-1 TOZD-2 TOZD-3 TOZD-4 TOZD-5 Skupaj Celotni prihodek 12.031 54.160 85.062 3.145 6.406 12.031 174.329 Porabljena sredstva 4.485 27.278 63.696 906 2.243 4.485 105.635 Dohodek 7.546 26.882 21.366 2.239 4.163 7.546 68.694 Pogodbene obveznosti. 48 ' 1.388 2.280 30 77 232 4.055 Zakonske obveznosti 516 1.505 946 101 190 406 3.664 Del dohodka za DSSS 3.386 4.488 324 479 811 9.488 Cisti dohodek 6.982 20.603 13.652 1.784 3.417 5.049 51.487 Del za osebne dohodke S 6.596 16.972 10.789 1.431 2.827 4.189 42.804 Del za stanov, prispevek 386 966 509 82 165 243 2.351 Del za regres za prehrano m "632 423 62 102 156 1.375 Ostanek čistega dohodka — 2.033 1.931 209 323 461 4.957 Ostanek čistega dohodka pa se bo porabil za izplačilo regresa za letne dopuste. V prvem trimesečju so imeli povprečne neto osebne dohodke v višini 5.643,82 din in so v primerjavi z doseženimi v lanskem prvem trimesečju za 32 % večji in 2,15 % višji kot so bili predvideni v planu za leto 1979. Katarina Roškar Iz dela organov upravljanja SKLEPI IX. REDNE SEJE ODBORA ZA POSLOVNO POLITIKO, KI JE BILA DNE 4. 5. 1979 Pod prvo točko dnevnega reda je odbor obravnaval rezultate poslovanja delovne organzacije za obdobje januar—marec 1979. Pod drugo točko dnevnega reda je odbor obravnaval predlog za določitev vrednosti točke za mesec april 1979. Sprejet je bil SKLEP: L Odbor za poslovno politiko predlaga odborom za gospodarstvo in planiranje v TOZD in DSSS, da se za mesec APRIL 1979 potrdi predlagana vrednost točke za izplačilo OD v višini 10,50 din glede na dosežene rezultate poslovanja. Pod tretjo točko dnevnega reda je bila obravnavana vloga Občinske zdravstvene skupnosti Hrastnik. Sprejet je bil naslednji SKLEP: 1. Občinski zdravstveni skupnosti Hrastnik se odobri prošnja za dodelitev deviznih sredstev za nakup ustrezne plinske instalacije ter osnovne opreme za zobozdravstveno službo v višini 9,006.000 Lit. Devizna sredstva se odstopijo po 15 % višji cehi, kot je uradni kurs Lit. 2. 'Potrebna devizna sredstva se koristijo iz deviznih računov TOZD I in TOZD II. 3. Nabavna služba uredi vse potrebne posle s članico Poslovne skupnosti »Hrastnik-Jugometal«, uvozno-izvozne delovne organizacije »Jugometal«, ki- ima predstavništvo v Milanu, za nakup. Pod to točko je bil obravnavan tudi predlog za izvršitev službenih potovanj naših zunanjih sodelavcev pri firmi »Steklo« Ljubljana. Sprejeti so bili naslednji SKLEPI: 1. Agenor Lončar, uslužbenec izvozno-uvozne firme »Steklo« Ljubljana kot naš zunanji sodelavec, opravi službeno potovanje v Španijo v zvezi sklepanja pogodb za prodajo izdelkov. 2. Tatjana Sabec, uslužbenka izvozno-uvozne firme »Steklo« Ljubljana kot naša zunanja sodelavka, opravi službeno potovanje v Španijo v zvezi sklepanja pogodb za prodajo izdelkov. 3. Stana Stojan, uslužbenka izvozno-uvozne firme »Steklo« Ljubljana kot naša zunanja sodelavka, opravi službeno potovanje v Švico v zvezi sklepanja pogodb. Nadalje je odbor obravnaval program Poslovne skupnosti Hrastnik-Jugometal za udeležbo na raznih sejmih. Sprejet je bil SKLEP: 1. Odbor za poslovno politiko je potrdil prvi del programa udeležbe članov Poslovne skupnosti »Hrastnik-Jugometal« na raznih sejmih (zagrebški in beograjski sejem) s pripombo, da še navedeni obiski sejmov opravijo v roku enega dne. 2; Glede službenih potovanj v tujino pa je bil odbor mnenja, da ■je potrebno opredeliti namen potovanj Za- posamezne udeležence sejmov. Poleg tega pa odbor za poslovno politiko meni, da je za obiske sejmov zadosti 3—4 dni. 3. Tako se predlog, ki navaja obiske sejmov v inozemstvu do podane obrazložitve namena obiska posameznih udeležencev, sodelavcev poslovne skupnosti ne odobri. Vloga Odbora revirskega bataljona III. štajerske VDV brigade. Sprejet je bil SKLEP: Odbor za poslovno politiko je sklenil, da se objavi reklamni o-glas v višini 2.000 din za ODBOR PRVEGA REVIRSKEGA BATALJONA III. ŠTAJERSKE VDV BRIGADE, Trbovlje. Vloga krajevne skupnosti Hrastnik — spodnji dela. Sprejet je bil SKLEP: Krajevni skupnosti Hrastnik — spodnji del, se odobri finančna sredstva za ureditev družbenega prostora v višini 46.000 din. Za ta znesek pa se potem zmanjša obveznost naše delovne organizacije, podpisnice Samoupravnega sporazuma o financiranju krajevnih skupnosti v občini Hrastnik za leto 1978. Vloga krajevne organizacije ZZB NOV Izlake. V zvezi s to vlogo je bil sprejet naslednji SKLEP: Krajevni organizaciji ZZB NOV Izlake pri Zagorju se odobri izdelke (za organizacijo tombole,, katere izkupiček je namenjen za gradnjo zdravstvene ambulante, spomenika žrtvam fašizma) v vrednosti 1.000 din. Vloga Zveze združenj borcev NOV občine Hrastnik — nakup značk. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Odbor za poslovno politiko se je odločil, da bo izvršil nakup 200 značk, ki bodo izdane ob odkritju spominskega obeležja na Kalu (Vrednost ene značke je 15 din, kar znaša skupaj 3.000 din.) Vloga OO ZSMS — mladinskega aktiva Henina-Jurklošter se za organizacijo tradicionalnega tekmovanja v ročni košnji odobri izdelke v skupni vrednosti 500 din. Vloga Industrijskega gasilskega društva Steklarne Hrastnik — povečanje mesečne akontacije. SKLEP: Industrijskemu š gasilskemu društvu Steklarne Hrastnik se poveča akontacija od 3.000 din na 3.500 din mesečno. Prevzem pokroviteljstva nad proslavo ob 50-letnici obstoja društva. SKLEP: Odbor za poslovno politiko v zvezi s prevzemom pokroviteljstva ob praznovanju 50-letnice obstoja društva predlaga Industrijskemu gasilskemu ■ društvu Steklarne, da se poveže z Občinsko gasilsko zvezo glede prevzema pokroviteljstva. Poudarjamo, da smo kljub temu pripravljeni pomagati v okviru možnosti. ■ Skladišče, kartonske embalaže — problematika zadolženosti skladišča. V zvezi s tem je bil sprejet naslednji SKLEP: Komercialni'sektor se v zvezi z dopisom skladišča kartonske embalaže opozarja, da mora pristopiti k reševanju te problematike lip odprave zatrpanosti skladišča. . Predvsem pa je potrebno upoštevati požarno varnostne predpise. Podajanje poročil o opravljenih službenih potovanjih. V zvezi s tem je bil sprejet naslednji SKLEP: Odbor za poslovno politiko je sklenil, da morajo v bodoče vsi Pod prvo točko dnevnega reda so delegati delavskega sveta pregledali sklepe, sprejete na zadnji seji. Ugotovili, so, da so bili sklepi realizirani. Pod drugo točko dnevnega reda so delegati razpravljali o gradivu, ki ga je pripravila posebna komisija, imenovana s strani DS Steklarne Hrastnik o možnostih izgradnje orodjarne. Sprejet je bil naslednji SKLEP: Delegati DS delovne organizacije Hrastnik se strinjajo s tem, da je investicija, v orodjarno v prvi vrsti stvar DO Steklarne Hrastnik, ker je v njenem sestavu ta dejavnost do določene stopnje že razvita, kakor tudi s tem, da je zgraditev takšnega o-brata v širšem družbenem interesu v naši občini. Glede na stanje v delovni organizaciji in V posameznih te-, meljnih organizacijah ugotavljajo delegati, da so trenutno minimalne .možnosti za takojšen pristop k izvedbi investicije, zaradi česar naj se do konca meseca junija 1979 kontaktirajo vsi eventualni bodoči koristniki uslug o-ziroma storitev orodjarne, ter vsi drugi zainteresirani z namenom, da se zagotovijo" potrebna sredstva preko ustreznih sporazumov o sovlaganju ali s kreditiranjem. V kolikor se v tem času zberejo potrebna sredstva v zadostni višini, se delavski svet DO Steklarne Hrastnik strinja, da se z investicijo prične. V primeru, da se v navedenem terminu ne najde zadostnih fi- ■ nančnih sredstev, pa se mora1 nadaljevati z izvajanjem razširje-nega sanacijskega programa, katerega težišče je v modernizaciji TOZD IV. orodjarna s strugarsko cizelersko delavnico. V vsakem primeru bo Steklarna zasledovala cilj, da pride čim-prej do zagotovitve pogojev za pristop k zgraditvi orodjarne, h kateri je pripravljena prispevati tudi opfemo, s katero razpolaga. Pod tretjo točko dnevnega reda so delegati razpravljali o najetju kredita pri firmi »Tehno Impex« iz Ljubljane ter sprejeli naslednji SKLEP: | Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik se strinjajo z najetjem kredita v višini 3,000.000 din pri firmi »Tehno Impex« iz Ljubljane in s tem, da se ta sred-, stva uporabijo za ureditev jedilnice v betonskem prizidku k tovarni ter ža nabavo opreme v tem objektu. Porazdelitev najetega kredita med TOZD se izvrši naknadno. Pod četrto točko dnevnega reda so delegati razpravljali o-vlogi firme »Steklo« ■ Ljubljana — sovlaganje sredstev po razširjenem sanacijskem programu. Sprejet ' je bil naslednji SKLEP: Delegati delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik se strinjajo s predlogom o sovlaganju firme udeleženci službenih" potovanj podajati svoja poročila v časopisu »Steklar« (za opravljena potovanja v tujino). Predsednik odbora Adi Zaletel, 1. r. »Steklo« iz Ljubljane v skladu s sprejetim razširjenim sanacijskim programom. Pred podpisom ustreznega sporazuma se je potrebno o sovlaganju v posamezne TOZD konkretno dogovoriti o vseh datajlih ter medsebojnih pravicah in obveznostih. Pod peto točko — imenovanja in volitve so bili sprejeti naslednji SKLEPI: 1. Delegati DS DO Steklarne Hrastnik so imenovali ČLANE KOMISIJE PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE ZA O-PRAVLJANJE STROKOVNIH IZPITOV PRIPRAVNIKOV PODROČJE: KEMIJE-GUMAR- STVA IN NEKOVIN -STEKLARSTVO. V komisijo sta bila imenovana: 1. dipl. ing. kemije US Aleksej, 2. ing. strojništva ŽAGAR Anton. 2. Delegati DS DO Steklarne Hrastnik so imenovali KOMISIJO ZA ODPIS VREDNOSTNIH BONOV ZA PREHRANO. V komisijo šd imenovali naslednje člane ■ S 1. Valerijo Jovan, 2. Olgo Pevec, 3. Karli j a Dremla. Komisija je dolžna, da redno vsak mesec izvrši odpis neuporabnih bonov za prehrano (zapisniško), kar je stalna naloga komisije. 3. Delegati DS DO Steklarne Hrastnik šo izvedli nadomestne volitve, in sicer za člana delavskega sveta Poslovne skupnosti »Hrastnik-Jugometal«;- katerega član je bil dipl. ing. Bakohovič Ivan. Za novega člana DELAVSKEGA SVETA POSLOVNE SKUPNOSTI »HRASTNIK-JUGOMETAL« je bil imenovan tovariš Miro ZORC II. Pod šesto točko dnevnega reda je bil obravnavan predlog organizacije splošne službe v DSSS. Sprejeti so bili naslednji SKLEPI: 1. Delegati DS DO Steklarne Hrastnik so potrdili predlagano organizacijo del oziroma nalog in opravil splošne službe v DSSS. Predlagana organizacija splošne službe v DSSS se dokončno potrdi na delavskem svetu DSSS. 2. Delegati DS DO Steklarne Hrastnik so sklenili, da se nare-di dopolnitev pravilnikov o razvidu del oziroma nalog v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti. V zvezi s tem morajo odbori za razmerja iz združenega dela in kadre v' TOZD ih DSSS imenovati komisije, ki bodo izdelale o-pise delovnih nalog in opravil v vseh TOZD in DSSS v sodelovanju s splošno kadrovskim Sektorjem. Rok- izdelave opisov delovnih' nalog in opravil je 21 dni od prejema tega sklepa. Predsednik delavskega sveta Janez Cigler, 1. r. SKLEPI, sprejeti na X. redni seji delavskega sveta DO Steklarne Hrastnik, dne 11. 5. 1979 Poročanje o nesrečah pri delu Obveznost poročanja o nesrečah • pri. delu je organizacijam združenega, dela naložena z zakonom o evidencah s področja dela in z zakonom o varstvu pri delu. Pri izpolnjevanju te obveznosti, se morajo poročevalci ravnati in tudi v polni meri upoštevati zakonsko definicijo o nesreči piri delu in zakonski krog zavarovancev za primer nesreče pri delu. Pri vsem pa je treba izhajati tudi iz dejstva ali se je nesreča pri delu res dogodila pri delu ali pa se želi prikazati takšno nesrečo samo zaradi uveljavljanja pravice do posebnega zdravstvenega in socialnega zavarovanja. Glede na: takšno izhodišče lahko, vse nesreče pri delu po kraju in izvoru nastanka ter glede na pravico, ponesrečenca delimo.:, —- na tiste nesreče pri delu, ki lahko doletijo samo delavca pri opravljanju določenega dela v določeni organizaciji in tehnologiji dela; — na-tiste nesreče, ki se delav-cir lahko pripetijo na poti na delo in z dela, na službenem potovanju ter na poti, da nastopi delo, ki mu ga je priskrbela skupnost za zaposlovanje; ■ — na nesreče, ki jih pridobijo osebe na strokovni usposobitvi in prekvalifikaciji kakor tudi učenci strokovnih in drugih šol pri o-pr a vi jan ju praktičnega dela v zvezi s poukom; na nesreče, ki lahko zadenejo občane pri opravljanju nalog teritorialne obrambe, nalog javne varnosti, pri reševalnih akcijah, itd.; — na nesreče, ki se lahko pripetijo udeležencu organizirane športne dejavnosti. Po določbah zakona o evidencah s področja dela mora organizacija Združenega dela poročati na obrazcu ER-8 pristojni regionalni zdravstveni skupnosti, oz. zavodu SRS za zdravstveno varstvo. Po tem obrazcu morajo poročati o vsaki nesreči pri delu, ki zahteva bolniški stalež nad 3 dni. To poročilo je v prvi vrsti namenjeno zaradi uveljavljanja pravice ponesrečenega zavarovanca iz naslova zdravstvenega in invalidskega zavarovanja ter za vodenje evidenc o nesrečah pri delu. Po zakonu o varstvu pri delu mora organizacija združenega dela obvestiti takoj pristojni organ inšpekcije dela o vsaki smrtni nesreči, kolektivni nesreči (če se poškodujeta dva delavca ali več), hujši nesreči pri delu in o vsakem pojavu, ki lahko spravi v nevarnost življenje delavcev pri ddgu. O. vsaki smrtni ali hujši nesreči morajo nemudoma obvestiti tudi najbližjo postajo milice. Namen tega poročanja pa je, da se zavarujejo na kraju nesreče morebitni dokazi in zagotovi, da bi se raziskave takšne nesreče čimprej začele in uspešno potekale. Takšno obvestilo oz. prijava o nesreči pri delu mora biti podana takoj po telefonu ali. na kakšen drug način in mora vsebovati podatke o dnevu, času, kraju, vrsti poškodbe in domnevnem vzroku nesreče pri delu. Organi inšpekcije dela morajo raziskovati nesreče pri delu po zakonu in predpisih o varstvu pri delu, predvsem z namenom odkrivanja njenih vzrokov. V takšni raziskavi inšpektor dela praktično Ugotavlja vzroke poškodbe, zbira splošne in posebne podatke o poškodovanem delavcu ter podatke o odgovornih osebah. Organi za notranje zadeve ne raziskujejo ampak preiskujejo nesreče pri delu po zakonu, o kazenskem postopku in zakonu o družbeni samozaščiti varnosti in notranjih zadevah. V okviru preiskave so organi za notranje zadeve dolžni, da v primeru smrtne ali hujše nesreče pri delu in če preiskovalni sodnik ne more takoj priti na sam kraj,' da bi o-pravil ogled, odkriti ter zavarovati sledove in predmete, ki u-tegnejo biti dokaz za ugotavljanje odgovornosti pri uspešni izvedbi kazenskega postopka, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po u-radni dolžnosti. Skupnost za zdravstveno ter invalidsko in, pokojninsko zavarovanje tudi preiskuje nesreče pri delu. Teh raziskav pa ti organi ne raziskujejo zaradi odkrivanja vzrokov ali zaradi preventivnega ukrepanja, temveč izključno zato, da ugotovijo, če je organizacija združenega dela, v določenih primerih pa tudi zavarovanec, odškodninsko odgovoren na povrnitev škode. S tem poročilom želimo opozo- riti Zlasti na to, da je delavec pri delu izpostavljen številnim nevarnostim in da se le-te odstranjujejo "s preventivnim sistemom varstva pri delu, obenem pa se pokrivajo z osnovnim obveznim zavarovanjem. K teinu naj dodamo le, da bi morala raziskavam nesreč pri delu in poklicnih obolenj posvetiti znatno več pozornosti in čas sama organizacija združenega dela. Raziskave morajo biti še bolj usmerjene na odkrivanje vzrokov in ne smejo ostati samo sredstvo za ugotavljanje nepremoženj ske škode, ampak naj ugotovitve rabijo tudi preventivnemu delovanju na področju varstva pri delu. V prvem trimesečju tega leta siho v naši organizačiij registrirali 60 nesreč pri delu, od tega 11 na poti na delo ali z dela, kar predstavlja 18,3 %. Glede na izvor nesreč pri delu in poškodovane dele telesa pa smatramo, da so to nesreče lažjih oblik in da jih z malo več pozornosti pri delu, uporabo o-sebnih zaščitnih sredstev in pravilnimi delovnimi postopki lahko precej zmanjšamo. * 1 2 3 4 5 6 * 8 Izvori nesreč pri delu Štev. nesreč v % m Udarci raznih predmetov 14 23,3 2. Padec poškodovanca 13 21,7 3. Urez 11 18,3 4. Opekline 8 13,3 5. Tujek v očesu 7 11,7 6. Stišnjenje 7 11,7 SKUPAJ: 60 100 Poškodovani deli telesa Štev. nesreč v % 1. Roka (zapestje, dlan, komolec) 17 28,3 2. Prsti roke 16 26,7 3. Noga 16 -26,7 4. Oko 7 11,7 5: Glava 4 ' 6,6 SKUPAJ: 60. 100 Služba varstva pri delu ZBIRANJE POMOČI Petnajstega aprila je v jutranjih urah hud potres, prizadel ČRNOGORSKO PRIMORJE in zahteval poleg velikega števila človeških žrtev in še večjega števila ranjenih, tudi ogromno materialno škodo, saj je pretežni del stanovanjskih in drugih zgradb neuporabnih za bivanje. Na podlagi prvih podatkov, ki jih je zbral republiški štab za civilno zaščito, je bilo ugotovljeno, da je pomoč prizadetemu področju nujno potrebna. Še istega dne, v popoldanskem času, je republiški štab za civilno zaščito izdal nalog, da se morajo vsi občins&i štabi Za civilno zaščito takoj vključiti v akcijo evidentiranja sredstev, ki so prizadetemu področju nujno potrebna, da se življenje na tem področju normalizira. Občinski štab se je takoj sestal v razširjenem sestavu ter začel z izvajanjem ukrepov evidentiranja in zbiranja tistih sredstev, ki so bila trenutno najbolj potrebna prizadetim v Črni gori. Republiškemu štabu za civilno zaščito je bilo sporočeno, da namenjamo kot najnujnejše: 50 odej, 15 spalnih vreč ter šotor za 10 oseb. V občinskem štabu je bilo vzpostavljeno dežurstvo ter neposredna radijska zveza z republiškim štabom za civilno zaščito. Naslednji dan, 16. aprila je bil navedeni material odpremljen na letališče Brnik, od koder je bil prepeljan na prizadeto območje. Ker so se potrebe po odejah, posteljnem perilu, šotorih in dru- gih, za osnovno bivanje potrebnih sredstev, še izkazovale, so se solidarno v akcijo vključile tudi naše organizacije združenega de-, la oziroma temelj ne. organizacije združenega dela ter Rdeči križ, tako da je bil zbran naslednji material: T; Tovarna kemičnih izdelkov — 20 odej in 1 šotor, 2. Steklarna Hrastnik — 46 o-dej in 1 šotor, 3. REK Zasavje Hrastnik — 80 odej, 4. Komunalno obrtno podjetje — 5 kompletov posteljnega perila z vzmetnicami, 5. Šološno trgovsko podjetje — 25 odej, 6. Splošno gradbeno podjetje — 15 odej. Poleg tega je na podlagi dogovora' tudi taborniška organizacija prispevala 8 šotorov. Rdeči križ je takoj, ko je bil znan način zbiranja finančnih sredstev, stopil1 v akcijo zbiranja te pomoči in v prvih dneh pri občanih zbral 60.000 din v gotovini in za približno 40.000 din obveznic. Poleg tega so; OZD, TOZD in druge organizacije kot solidar- Z akcijo nudenja pomoči ponesrečencem, ki še teče na območju naše občine, se je pokazala zelo nostno pomoč prizadetim namenili: 1. Skupščina občine Hrastnik iu družbenopolitične organizacije Hrastnik 50.000 din, . 2. Občinski odbor RK Hrastnik 5.000 din, 3. Glasbena šola. Hrastnik (eno-dnevni zaslužek) 2.547,50 din, 4. Samoupravna stanovanjska skupnost Hrastnik (enodnevni zaslužek) 3.643,25 din, 5. Splošno trg. podjetje Hrastnik, 5.000 din, 6. Občinska konferenca SZDL Hrastnik (enodnevni zaslužek) 1.313.90 din, 7: Center skupnih služb SIS Hrastnik (enodnevni zaslužek) 7.016.90 din, 8. ABC kmetijska zasavska zadruga TZE Dol pri Hrastniku (enodnevni zaslužek 3.824,20 din. Na prizadeto območje pa je odpotoval tudi mladinec ILINČIC Miloš, zaposlen pri Splošnem gradbenem podjetju, ki se bo priključil republiški delovni brigadi in tako pomagal pri odoravi posledic in normalizaciji življenja na potresnem območju. Za pomoč do vključno 10. 5. 1979 je bilo v občini Hrastnik zbranega skupaj: velika zavest pri vseh naših občanih, ki so tudi tokrat uspešno opravili preizkus, ki se imenuje solidarnost. 1. Vrednost odposlanega materiala 136.080 - ' din 2. Zbrano v OZD, TOZD in skupnostih 78.345,75 din 3. Zbrano pri občanih 60.000 din 275.425,75; din ter obveznic za približno 40.000,00 din Naša razmišljanja in odločitve Glede na večletni zaporedni o-bisk tega sejma lahko trdim, da so bile letos očitno prisotne zna-čilnosti lanskega sejma, in sicer: 1. Svetila so kompletna, izjema je morda Herner, Bauling in še kakšna firma (ter seveda Steklarna Hrastnik, v kolikor bi tu razstavljala). Vse ostalo v zvezi s' končnim izdelkom je poznano in je odveč- ponavljati (glej poročila o obisku tega sejma iz preteklih let). 2 SLIKA 2 2. Poudarek je na dragi proiz-vbdnji — tipična ročna proizvodnja,- dekoriranje itd. Plafonjere in tulpice šo tu v čisto podrejenem položaju.' • 3,- Programi obsegajo družine izdelkov .(viseče, stensko, namizno, talno svetilo), šo kvalitetni, naravnani na daljše obdobje, doživljajo pa osvežitve in dopolnitve skozi nove oblike in izvedbe. V primerjavi z lanskim sejmom torej nobenih senzacionalnosti; Najbrž jih tudi ne smemo pričakovati, saj hi to pomenilo, da so bili dosedanji programi razstav-ljalčev trenutnega značaja ih sla-bp zastavljeni. Dejansko stanje pa nasprotno kaže premišljene proizvodne programe in poslovno politiko večine razstavljalcev. Dve stvari sta še namreč dalj ča- sa nakazovali, zdaj pa bi morale biti že vsem jasne: 1. Energija in surovine, pa tudi delovna sila so vedno dražje in rešitev je samo v proizvodnji novih več vrednih izdelkov — mišljena je idejna vrednost in cena (primer — viseče svetilo, imitacija prihaja v kovinsko mrežo — naša novost na jesenskem ZV 1978, slika 1). 2. Nove več vredne izdelke lahko plasira samo tisti, ki'ima iniciativo v rokah. Gre za samostojen nastop, resda ob poznavanju tržišča, ne pa ob diktaturi posrednikov (primer viseče' svetilo z lanskega ZV (slika 1): zaradi nezainteresiranosti izdelovalcev armatur.— Sijaj itd. — je ideja ostala' na' mrtvi točki). Gornji dve. točki sta, če pustimo Hannover ob' strani, poznani že tako »zaostalim« krajem in industriji, kot je npr. Prokuplje (glede na spomladanski zagrebški velesejem). Da vemo zanju tudi v Steklarni Hrastnik, ni dvoma, žal pa samo vedeti ni dovolj. Zato -sem pripravil poseben zapis na temo. »Izbira asortimana«,. in sicer: Pri obravnavanju zaključnega računa za leto 1976 smo pri vzrokih izgube omenjali tudi izbiro asortimana in vse, kar je v zvezi s tem vprašanjem. Dogovorili smo se, da bo izbira asortimana neprestana skrb določene skupine ljudi (komisije) v naši tovarni. Od takrat sta minili 2 leti. O-menjena skupina ljudi —• komisija— posveča zadani nalogi 'vse manj pozornosti in se praktično sploh več ne sestaja po tem vprašanju. Je torej naloga že uspešno opravljena?, j V nadaljevanju podajam moje mišljenje in predloge na to temo: 1. Izbiro asortimana razumem kot stalno, vedno bolj aktualno m m a: s ‘mgapisf m» ■ nalogo. Kampanjski pristop k tej problematiki ne more prinesti nobenih bistvenih pozitivnih sprememb. Še slabše pa je seve- Izbira asortimana in vse v zvezi s tem je kompleksno vprašanje. Ne gre samo za novo obliko ali samo za novo ceno ali pa da, če temu vprašanju sploh ne posvečamo pozornosti. Glede na vtise iz sej noskih prireditev, ki so pravkar minile (Zagreb, Hannover), mislim, da smo v Steklarni Hrastnik bliže zadnji postavki. Kako to? H • ^ggBSg&g mm fl m SBI m m i ¡1 11 1 M I H SLIKA 4 samo za novo tehniko izdelave, ampak gre istočasno za vse tri in še kakšno postavko. In tu je tudi eden razlogov za neuspeh na tem področju pri nas: običajno izvršimo samo eno ali dve od o-menjenih postavk, ostale pa zanemarimo. 2. Glede na ceno energije, surovin, delovne sile itd. je verjetno skrajni čas, da tudi v naši DO povsem resno začnemo uvajati modeme metode trženja: Trženje pomeni analiziranje, načrtovanje, izvajanje in kontroliranje procesa menjave za dosego želj enih ciljev s ciljnimi trgi. Gre za sodelovanje različnih profilov ljudi (npr. komerciala, oblikovanje, proizvodnja, itd.) z enim namenom: oblikovati ponudbo, ki bo zanimiva za nas kot proizvajalce in za potrošnika. V tem smislu ne vidim možnosti ■■■za- kakršnokoli odlašanje ' (npr. formiranje mar-; ketinga v poslovni skupnosti). Delo, ki ga "bomo dobro opravili, bo lahko tudi osnova za nove programe širših dimenzij (npr. marketing v poslovni skupnosti). 3. Predlagam, da se konkretno dogovorimo za sestavo skupine, ki bo odgovorna za izvajanje stalne naloge: »izbire asortimana in vsega, kar je v zvezi s tem«. To skupino mora verificirati tudi ustrezni samoupravni organ in od nje zahtevati poročila o delu. Skupina bi morala ''izdelati; program dela, posamezni člani pa bi morali biti odgovorni za določena področja (npr. predstavnik komercialnega oddelka za naloge, ki po naravi dela, spadajo v njegovo pristojnost itd.), točno pa bi bilo potrebno zasledovati izva- po Hanovru 1979 — jan j e zastavljenih nalog (časovno, vsebinsko, glede na uspeh). Za odstopanje nosilcev posameznih področij bi morali v smislu skupnega interesa uveljaviti tudi disciplinsko odgovornost. nentna skrb bo delo na izbiri u-streznega asortimana naše DO s poudarkom na preusmeritvi tistih proizvodnih skupin, ki se neposredno kažejo nerentabilne kot ■tudi na dalj noročnej ši usmeritvi SLIKA 5 4. Nadalje predlagam, da si kot prvi rok za dosego določenih premikov na področju izbire a-sbrtimana zastavimo jesenski ZV. Na njem bi nastopili z novostmi, ki pa bi morale biti vse tako daleč, da bi 'lahko takoj začeli z njihovo'prodajo (cena, modeli, embalaža). . Omenjeni zapis sem prebral na sestanku dne 16. 5. 1979, ki smo ga namensko organizirali. Udeležili so se ga direktor DO, vodja TOZD 1 in TOZD 2, pomočnik direktorja ža tehnična vprašanja in vodja komerciale. V glavnem so navzoči podprli' predloge, ki sem jih podal. Ustanovili smo delovno skupino (sestavljajo jo vsi navzoči iz tega sestanka in še vodja TOZD 3), katere perma- ■Sl 1 ■ SLIKA 6 naše proizvodnje. Neposredne naloge te skupine pa so med drugim: SLIKA 7 — Priprava programov za predstavitev na jesenskem ZV 1979. —; Priprava manjšega programa (iz prospektnega materiala) gotovih svetil, opremljenega s cenami naših storitev itd, Ta program se predstavi Sijaju kot soudeležencu pri Analiziranju. Na podlagi zaključkov se dokončno opredelimo za sodelovanje s Sijajem na področju gotovih svetil; — Naloga komerciale je, da v kratkem roku dostavi skupini podatke, iz katerih je razvidna ren- Hanover in mi SLIKA 8 SLIKA 9 tabilnost posameznih proizvodnih skupin glede na veljavne cene in proizvodne normative. Na sestanku sem poleg teoretičnega prikaza podal tudi konkretne možne smeri izbire asortimana v naša DO. Podane so bile na eni strani-tiste smeri izbire a-sortimana, ki jih je možno zaslediti na zadnjih sejmih in v novih katalogih. Na drugi strani gre za stvari, ki so dalj časa prisotne, so zanimive, a jih mi še nismo osvojili. Seveda pa konkurenca ni tako obzirna. — V nadaljevanju podajam nekaj predlogov za: TOZD 1 — razsvetljava (finalna ponudba); (Nadaljevanje na 6. strani) SISTEM NAGRAJEVANJA DOGRAJEVANJE SISTEMA DELITVE OSEBNIH DOHODKOV PO DELU IN REZULTATIH DELA V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI Dosledno uveljavljanje načela delitve po delu na podlagi prispevka delavca k delu v odvisnosti od rezultatov dela in poslovanja temeljne ali druge organizacije združenega dela je pogoj za večjo spodbudo, motiviranost delavcev za boljše gospodarjenje in (Nadaljevanje s 5. strani) *— opalno ali barvno navitje (slika 2) materialno in prozorno na čvrsto pihanem (slika 3) —marmorirano (ali ónix) — podstavki in viseče (slika 4, 5) — furmanske luči (imitacija pihanja v kovinsko mrežo — slika 6) — skulpture {opal ali ónix) ■— (slika 7) Področje TOZD.l — široka potrošnja (finalna ponudba): — kozarci in vrč — boljša izvedba (slika 8) upravljanje z družbenimi sredstvi, pogoj za doseganje večje produktivnosti dela in s tem tudi večjega dohodka vsake organizacije združenega dela. Sistem stimulativne delitve o-sebnih dohodkov v naši delovni organizaciji je v zadnjih dveh le- — svečniki (slika 9) — vrč IMI, kozarci avtomatski (slika 11) Področje TOZD II (finalna.ponudba) : I — kozarci k vrču IMI (slika 11) — posipalniki itd. (slika 10) — tulpice ali elementi za sestavljanje (svetila) H ~ nove rešitve v sodelovanju s prehrambeno in drugo industrijo. Za področje TOZD 3 je dovolj možnosti znotraj omenjenih predlogov za TOZD 1 in TOZD 2. ALOJZ MARČEN tih cd sprejetja doživel precejšnje spremembe in. dopolnitve, saj je kot. vsak drug sistem podvržen dinamičnim vplivom okolja, ki se odražajo tudi v sami notranji vsebini sistema. Na podlagi analize izvajanja stimulativnega sistema delitve osebnih dohodkov so se postopoma zmanjševale in odpravljale 'ključne slabosti oziroma vzroki, ki so zavirali uresničevanje načela 'delitve po delu in rezultatih dela. Določevanje osnov in meril za delitev osebnih dohodkov pri delu terja na podlagi različnih delovnih in poslovnih funkcij v procesu dela tudi specifične osnove in merila za posamezne skupine del: — za pretežno normirano proizvodno delo — za strokovno kreativna in poslovodna dela v upravnih, administrativnih in drugih družbenih in gospodarskih dejavnostih, — za upravno-administrativna in administratiVno-tehnična dela. Delavci v temeljnih organizacijah in delovni skupnosti skupnih služb, združeni v delovno organizacijo na podlagi: samoupravnega sporazuma o združevanju v delovno organizacijo smo sprejeli samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, katerega sestavni del je tudi metodologija ugotavljanja delovne Uspešnosti delavcev. Te skupne osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke po načelih delitve po delu in rezultatih dela pa so temeljno izhodišče za izdelavo pravilnikov o delitvi o-sebnih dohodkov v vseh TOZD in DSSS ter t kot take pomenijo obvezno spoštovanje skupnih o-snov in meril, sprejetih v samoupravnem sporazumu. Izvajanje stimulativnega sistema delitve osebnih dohodkov V naši delovni organizaciji pa je v praksi pokazalo, da nismo povsem upoštevali obvezo o skupnih izhodiščih v politiki delitve sredstev za osebne dohodke, predvsem pa smo si marsikje zaradi enostavnosti izbrali takšna merila za ugotavljanje delovne u-spešhosti, ki nikakor niso resnični pokazatelj I oziroma osnova za ugotavljanje neposrednega prispevka posameznika v proizvodnem in poslovnem procesu. Pogosto so bile, pa tudi so še kljub dopolnitvam stimulativnega sistema delitve osebnih dohodkov, prisotne težnje po uravnilovki, predvsem tam, kjer nismo imeli dovolj konkretnih o-snov in meril za Ugotavljanje delovne uspešnosti oziroma jih sploh nismo imeli. Posebno pozornost pa smo posvetili dograjevanju sistema stimulativne delitve osebnih dohodkov v neposredni proizvodnji, kajti prav tu je bistveno, da z normiranjem vseh sestavin delovne uspešnosti, to je kriterijev (količine, kvalitete in gospodarnosti dela), spodbujamo ne le večjo .delovno storilnost, temveč tudi interes za kvaliteto dela, za gospodarno ravnanje s sredstvi za delo in predmeti dela, za stimuliranje inovacij in drUgih oblik ustvarjalnosti, ter tako s povezovanjem rezultatov dela posameznikov z . ustvarjenim do- hodkom razvijamo in uveljavimo vse upravljalske funkcije delavca, katere ima po ustavi in zakonu o združenem delu. Znano je, da je uveljavljanje načela delitve po delu in rezultatih dela z določili zakona o združenem delu dolgotrajen in zahteven proces, da je nemogoče v kratkem času izdelati osnove in merila za ugotavljanje prispevka vsakega delavca v vseh poslovnih funkcijah, kajti poleg konkretnih osnov in meril je potrebno zagotoviti in tudi izvesti stalno spremljanje uveljavljanja načela delitve po delu, analizirati izvajanje sistema ter tudi pripraviti strokovne predloge za odpravo vzrokov, ki proces zavirajo. Poleg stalnega spremljanja izvajanja stimulativnega sistema delitve osebnih dohodkov pa moramo v bodoče,- in to je predvsem naloga družbenopolitičnih dejavnikov, zlasti pa sindikata, zagotoviti .kvalitetnejše informiranje, kakor tudi. ustrezno obliko izobraževanja, kajti dejstvo je, da je prav preoblikovanje miselnosti marsikje največja ovira za u-veljavljanje novega . družbenoekonomskega položaja delavca v združenem delu. V skladu z ustavo in zakonom o združenem delu so delavci no-siloi .-planiranja, in. tako je samoupravno urejanje pogojev pridobivanja in razporejanja dohodka in čistega dohodka predpogoj za odločanje o sredstvih, pogojih in rezultatih dela. Stališča republiškega sveta Zveze sindikatov obvezujejo Vse organizacije združenega dela, da pripravijo program aktivnosti za uresničevanje stališč o pridobivanju in razporejanju dohodka in ■uveljavljanju načela delitve po delu. Da bi dosegli Oziroma izpolnili vse ali pa Večino obvezujočih nalog, pa je potreben skupen dogovor vseh družbenopolitičnih dejavnikov ter ustreznih organov ali komisij Za uresničevanje zakona o združenem delu z namenom, da ¡se -• s koordinirano akcijo pristopi k realizaciji stališč republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Stališča RS ZSS so torej samo nadaljevanje že začete aktivnosti, ki stremi k odpravljanju pomanjkljivosti in' neustreznih rešitev pri uveljavljanju načela delitve po delu. Komisija za pripravo in izvajanje sistema stimulativne delitve sredstev za osebne dohodke po delu in rezultatih dela v naši delovni organizaciji je v skladu s sprejetimi sklepi o dograjevanju in izpopolnjevanju sistema. delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela, kakor tudi v skladu z določili zakona o združenem delu, posebej pa na podlagi'vsebine stališč RS ZSS pripravila nov, spremenjen sistem delitve osebnih dohodkov po delu, katerega bistvena novost je Specifičen.način ugotavljanja delovne uspešnosti v posameznih delih proizvodnega in poslovnega procesa, predvsem pa enostavnost in razumljivost izračuna o-sebnega dohodka. Pri tem pa so bila spoštovana, tudi skupna Oziroma ista izhodišča za vse temeljne organizacije združenega dela in. delovno Skup- Naša razmišljanja in odločitve SLIKA 11 V NAŠI DELOVNI ORGANIZACIJI nost skupnih služb pri oblikovanju sistema delitve osebnih, dohodkov.. 1 • Spremenjeni sistemi . stimulativne. delitve osebnih dohodkov so bili na komisiji ocenjeni pozitivno, dosegli smo tudi koordinirano ugotavljanje delovne u--spešnosti, predvsem tistih delavcev, ki s svojim delom vplivajo -na rezultat poslovanja v več TOZD. Hkrati pa smo izdelali tudi osnove in merila za ugotavljanje delovne uspešnosti delavcev v delovni" skupnosti skupnih 'služb, ki je odvisna od izpolnjevanja v. samoupravnih splošnih aktih določenih obveznosti. O-snpve za nagrajevanje po ddlu pa naj predstavljajo skupno izdelani plani dela za predštoječe obdobje, operativni plani v pravem pomenu, kajti le s koordiniranim delovanjem proizvodne, nabavne, komercialne in finančne funkcije je mogoče doseči boljše rezultate poslovanja, Poleg tega moramo zagotoviti, da bodo osebni dohodki odvisni od ustvarjenega dohodka, ki mora biti- edina osnova ža prisvajanje osebnih dohodkov v vsaki fe-•meljni' organizaciji združenega dela. ■ Novost v pripravljenih spremenjenih in dopolnjenih sistemih delitve osebnih dohodkov je tudi ugotavljanje delovne uspešnosti Strokovnih in kreativnih delavcev in poslovodnih organov. De--lovni prispevek teh delavcev je -merljiv posredno, -osnovo za u--gotavljanje konkretnega delovnega prispevka pa predstavljajo y predhodnih obdobjih doseženi rezultati, na primer zastoji v -proizvodnji* dosežen- odpadek pri -proizvodnji itd., oziroma doseganje konkretnih meril v določenem poslovnem obdobju. Z- boljšo organizacijo dela, .predvsem pa planiranjem dela vnaprej, ti delavci v bistveni o-žiroma v naj večji meri vplivajo na rezultat dela posamezne organizacijske enote.. Za individualne poslovodne organe je delovna uspešnost merljiva posredno :z. izpolnjevanjem -planskih obveznosti in drugih .primerjalnih: kazalcev . gospodarjenja glede na Sjplanom predvidene , rezultate. Vsekakor pa je .potrebno objektivno in -kritično oceniti razmere v vsaki temeljni organizaci j j ter v delovni skupnosti, kajti razni sistemski ukrepi in spremembe v našem gospodarstvu, na katere pa nimamo vpliva, korenito vplivajo na u-spešnost poslovanja tako posamezne temeljne organizacije, kot delovne organizacije kot celote. .. Pred nami je uresničevanje stališč republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije in izdelava programov aktivnosti za reahza-eijo stališč. Vsak izmed nas ima pravico in dolžnost, da pri pripravi programa v svoji temeljni organizaciji kritično in objektivno ^spregovori o slabosti in pomanjkljivosti; ki vplivajo na doseganje manj šega dohodka Opozoriti je potrebno na tiste pereče probleme, ki. v naj večji meri vplivajo na slabši uspeh poslovanja ter opredeliti iti; izpostaviti'M jučne naloge in ukrepe za odpravo j vzrokov, predvsem pa zaostriti odgovornost tako družbenopolitičnih organizacij kot po- slovbdnih dn strokovnih delavcev in samoupravnih organov ter drugih nosilcev nalog in obveznostih, sprejetih, v programu aktivnosti. Predlogi sistemov stimulativne delitve osebnih dohodkov v posameznih TOZD so pred obravnavo na družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Pri tem pa se moramo zavedati dejstva, da se mora zagotoviti stalna analiza, in spremljanje izvajanja sistema za delitev osebnih dohodkov po delu, kakor • tudi. dograjevanje in izpopolnjevanjele-teh. - Vsekakor pa moramo vztrajati, ,d(a se sprejeti sistemi dosledno izvajajo, da bo potrebno za spremljanje izvajanja zagotoviti ustrezno tekočo evidenco in pri tem ne smemo imeti pomislekov, če bo potrebno nekatere oddelke tudi kadrovsko okrepiti. Seveda tu ni mišljen nekakšen nepotreben administrativni aparat, vendar moramo zagotoviti z ustreznim organiziranj em in prerazporeditvijo kadrov vsaj minimalno, evidenco; izvajanja sistemov delitve osebnih; dohodkov v vsaki posamezni temeljni- organizaciji. Na koncu naj ponovno navedem bistvene ‘spremembe, ki sp zajete v predlogih dopolnjenih šisteiUov nagrajevanja po delu ih rezultatih dola: — specifičnost pri oblikovanju "sistema delitve osebnih dohodkov v posamezni temeljni organizaciji, pogojena s specifičnostjo faz •proizvodnega in poslovnega .procesa,- I — Izdelane osnove in merila za ugotavlj anj e neposrednega delovnega prispevka tako imenovanih 'režijskih ;delavcev (izmenski •vodje. Vodje delavnic, obratovod-;je,- tehnologi, vodje organizaciji -skih.ehot, vzdrževalci itd.)-v. neposredni proizvodnji,'-^ — korigirane tabele, za ugotav-lj anje j posameznih kriterijev delovne uspešnosti, zlasti kriterija •kvalitete dela, v — skupna izhodišča pri oblikovanju sistema delitve: osebnih do- . -hodkov (najnižji faktor) individualne stimulacije ES min = 0,90 pri doseženih :85 : točkah, pri doseženih 100 točkah je FS = 1,00, pri doseženih '150 in več točkah •je FS = 1,50, — neposredno ugotavljanje delovne-uspešnosti dčlavcev, katerih vpliv se odraža v več TOZD (priprava in taljenje zmesi, vzdrževanje butanskih, oljnih, in drugih naprav, dežurne službe v TOZD 5 itd.), : — izdelane osnove in merila za delitev sredstev za OD delavcev v delovni skupnosti. -skupnih služb po posameznih sektorjih in službah, izdelana osnova in merila za delitev' sredstev ža osebne dohodke individualno-poslovodnih organov (izpolnjevanje planskih obveznosti, predvsem doseganje planiranega dohodka TOZD) — poenostavlj cnost in razumljivost predlaganih sistemov delitve osebnih dohodkov po TOZD. Vsekakor pa moramo pripravljene predloge sistemov v času razprav tako po delovnih skupinah kot na družbenopolitičnih organizacijah: obravnavati z všo resnostj o ter konkretnimi, .utemeljenimi predlogi in pripombami -vplivati na še bolj poglobljeno u--velj avlj anj e načela delitve po delu in rezultatih dela. Cilj vseh obravnav je, da na samoupravnih organih, to je delavskih svetih, sprejmemo takšne sisteme nagrajevanja po delu, ki -bodo z doslednim izvajanjem si--stema 'dvignili produktivnost dela na podlagi boljše organizacije •in ¡priprave dela, pospeševali vse oblike, ustvarjalnosti dn večjo gospodarnost -dela, predvsem pa v večji meri motivirali delavci za Kako je stekla akcija v SR Hrvaški-v lanskem letu — utrinki Na območju SR Hrvatske je v akciji pod tem geslom, ki se ji v Sloveniji v polni meri posvečamo' v letošnjem letu, sodelovalo približno 3. mili j onO občanov, delovnih.. ljudi, ..mladincev in .pionirjev,. : Znanje in veščine ,‘splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite so uspešno preizkusili v 3.578 krajevnih skupnostih in o-krog 9.000 temeljnih organizacijah. . Na kratko .smo namen in vsebino te akcije, ki teče letos v Sloveniji in bo dosegla Svoj višek 29. in 30. septembra 1979, opisali-..'že v prejšnji številki Steklarja. g V tej številki pa povzemamo le nekaj izmed razrovrstnih akcij in idej, -ki so v -okviru te -oblike v preteklem jetu stekle v sosednji republiki: - V Karlovcuso izvedli evakuacijo žena, otrok, in starejših ljudi čez Kolpo v Krajevno skupnost Gaza. Čolni šo. prepluli reko v spremstvu potapljačev in pripadnikov. civilne Zaščite, v.. Gazi sb jih prebivalci razporedili na šyo-je domove. . V Zadru so glede na domnevo, da je -mesto prizadel potres, organizirali,, reševanje ogrožanega .prebivalstva iz ruševin. Na kraj .nesreče so hitro prišli reševalci — medicinsko osebje, gasilci. V Rovišču pri Bjelovaru so izvedli združeno vajo napada in o-brambe te vasi, v kateri je sodelovalo približno 3.000 članov enot civilne zaščite, gasilskih, sanitetnih, tehničnih, veterinarskih in drugih enot. V napadu in obrambi so sodelovale mladinske enote, enote teritorialne obrambe. - . V Slavonskem -Brodu, so vključili v akcijo potapljače, ko je bilo treba nedaleč'-od mosta razmi-nirati plovno pot po Savi in jo usposobiti za plovbo ladij. V Osijeku so na okrožnem sodišču uprizorili sojenje »diverzantom«, in »saboterju«, v nekaterih slavonskih mestih' so Za prenašanje sporočil Uporabili golobe — pismonoše. člani taborniške organizacije občine Bjelovar šo imeli skupščino v najstrožji ilegali. Do vaši Kraljevac, kjer je potekala skupščina, so prihajali delegati iz vseh delov občine, kakor je kdo vedel in znal. Nihče se ni mogel zbornemu mestu približati brez pre- deseganje večjega dohodka - temeljne organizacije in s tem tudi višjih -osebnih dohodkov. 'Pri tem pa se moramo zavedati, da je dohodek temeljne organizacije združenega dela odvisen predvsem od uspešnosti dela vseh ter da morajo rezultati dela, ki šo izraženi V ustvarjalnem dohodku, •biti temeljno merilo določanja obsega sredstev zâ osebne dohodke in Skupno porabo. Adi Zaletel pustnice, pri čemer. so se vključili vestno občani. ■ ; Prebivalci Raba so uspešno izvedli zatemnitev celega Otoka. Poplavo so »uprizorili« na sinj-škem območju. Stekla je vaja re-. -šeVanja ljudi,' živine,'materialnih dobrin najbolj ogrožene; krajevne •skupnosti Otok ob reki Cetini, f Prebivalci okoliških krajev 'Šibenika šo preprečili diverzantom, da bi •'zastrupili vodo ob izVirift, iz' katerih še Šibenik in druga -mesta na tem območju Oskrbujejo z Vodo. • Delavci reške rafinerije INAšo -pokazali pripravljenost za preusmeritev in prilagoditev proizvodnje vojnim razmeram. V Podravki so začele delovati •radijske postaje, ki so vzdrževale •zvezo 'med seboj. ■ Potapljači ladjedelnice Tito V Kraljeviči šo,- pobirali' neeksplodirane mine,.’ki. so potonile va .dno. ••-.. j »Po obrambi in zaš.eiti« ZAHVALA Ob mojem , odhodu v poko j j se zahvaljuj em sodelavkam in; sodelavcem brušilnice; ža pre-; 'lepo darilo. Posebno se še za- ; hvaljujem sodelavkam, skupine valčki-kožarci za.darilo in . šopek rož. Zahvaljujem ’se še ’.mojstru Doku Pokrajcu ža njegovo posebno darilo. Vsa vaša darila me bodo vedno spominjala na vas. Želim vam še veliko delovnih u-špehov pri delu. Hvaležna Erna Lišeč ZAHVALA Ob mojem odhodu v pokoj se' nadvse prišrčho zahvaljujem izmeni Brilej-RistOvič-Grohar za izredno pozornost pri slovesu. Seveda pa za dra-~ goceno darilo, ki mi ga je pripravila cela izmena, na čelu Brilej,-Šinkovec! To mi bo lep in drag spomin tovarištva! TOZD II želim še nadaljnjih uspehov, posebej pa dos-brih medsebojnih odnosov in razumevanja, saj bodo le na ta način delovni rezultati boljši. Dolgoletni sodelavec ’ Ivan Vretič Nič nas ne sme presenetiti IZ DELA SKUPŠČINE Dne 8. maja 1979 so zasedali zbori skupščine občine Hrastnik na 2. skupnem zasedanju vseh zborov in nato na ločenih zasedanjih zborov. Skupno zasedanje vseh treh zborov je bilo sklicano zaradi glasovanja o nadomestni izvolitvi predsednika in člana predsedstva Socialistične republike Slovenije. Vsi delegati so z razglasa kan-.didatne liste za nadomestne volitve predsednika in člana predsedstva Socialistične republike Slovenije soglasno izvolili: — za predsednika predsedstva SRS: .tov. Viktorja AVBLJA, družbenopolitičnega delavca iz Ljubljane ter — za člana predsedstva SRS: tov. Staneta MARKIČA, dipl. pr. iz Ljubljane. Za kandidatno listo so glasovali vsi delegati, neveljavnih glasovnic ni bilo. Delegati so na skupnem zasedanju obravnavali in sprejeli še poročilo o delu delegatov iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ za čas od 15. 5. 1978 do 31. 12. 1978 ter vzeli na znanje dodatno obrazložitev k poročilu delegata iz SR Slovenije v Zveznem zboru Skupščine SFRJ tov. Rudija Bregarja. Na zaključku skupnega zasedanja je predsednik skupščine še a-peliral na delegate, da v svojih sredinah spomnijo vodje delegacij na izpolnitev vprašalnika — ankete za vodje delegacij in zagotove, da se bodo ankete izpolnile najkasneje na prvi seji delegacije. Ankete dosedaj še ni izpolnilo več kot polovica delegacij, čeprav je rok za njeno izpolnitev potekel že 30. aprila. Delegati vseh treh zborov so na 10. ločenih zasedanjih enakopravno odločali o naslednjih zadevah ter pri tem sprejeli naslednje sklepe, mnenja oziroma stališča: Delegati vseh treh zborov so ob obravnavi predloga družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji sprejeli naknadni predlog izvršnega sveta, da se predlog družbenega dogovora sprejme kot osnutek, ter ga sprejeli v. predloženi obliki. Delegati zbora združenega dela so ob tem osvojili še naslednja stališča oziroma predloge: — Predlog dogovora, ki so ga delegati prejeli v sprejem, je bistveno drugačen od osnutka, tako da je v bistvu nov osnutek, zato delegati smatrajo, da se tudi predlog dogovora obravnava kot tak, namreč kot osnutek. — Delegati smatrajo, da vsi tisti, ki so imeli pomembne pripombe na osnutek, do danes niso dobili nobenega odgovora, kako je s temi pripombami; ali so vsebovane v dogovoru, ali ne dn zakaj ne? — Delegati ZZD so nadalje o-pozorili na neusklajenost 5, in 7. člena predloga družbenega dogovora. 5. člen dogovora v 2. odstavku namreč govori, da bomo s kadrovskimi štipendijami pospeševali zgodnejše in neposredno povezovanje udeležencev v u-smerjenem izobraževanju s posameznimi organizacijami združenega dela in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, 7. člen pa na drugi strani pravi, da lahko zaprosijo za kadrovsko štipendijo udeleženci v usmerjenem izobraževanju, katerih dohodek na družinskega člana v družini prosilca ne presega 75 % povprečnega neto osebnega dohodka na zaposlenega v SR Sloveniji. S tem bi bilo v veliki večini u-deležencev onemogočeno pridobivanje štipendij, s čemer tudi velika večina študentov ne bi našla zgodnjega stika z združenim delom. V nobenem členu tudi ni. pojasnjeno, zakaj limit ravno 75 odstotkov? — 21. člen družbenega dogovora določa vir združevanja sredstev za štipendiranje v višini 0,5 Odstotka od bruto OD (ki je že sedaj presegal potrebam) zato delegati predlagajo, naj bi se ta odstotek določil vsako leto posebej na osnovi bilance preteklega leta. Delegati zato predlagajo, naj bi se 21. člen glasil tako, da se sredstva za štipendiranje združuje v višini »do 0,5 %«, točen odstotek pa bi se določil posebej s samoupravnim sporazumom. --(- V 24. členu dogovora nadalje piše, da je dogovor sprejet, ko ga podpiše najmanj 2/3 pooblaščenih predstavnikov udeležencev družbenega dogovora, za kar delegati predlagajo, naj bi se spremenilo, tako da bi bil družbeni dogovor sprejet, ko ga podpišejo vsi udeleženci. Na zasedanja vseh treh zborov je bil dan v obravnavo in sprejem tudi osnutek samoupravnega sporazuma o štipendiranju, o katerem pa se nato na zasedanjih ni razpravljalo, glede na to, ker je bil predlog družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji sprejet kot osnutek. Delegati vseh zborov so nadalje sprejeli predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji, v predloženi obliki. Pri tem so delegati zbora združenega dela še smatrali, da je potrebno do konca letošnjega leta z republiškim dogovorom uskladiti tudi občinski dogovor o kadrovski politiki, ' občinski sindikalni svet pa naj bi čimprej izdelal tudi informacijo o tem, kako se je opravilo sprejemanje občinskega družbenega dogovora o kadrovski politiki po OZD, podpisnicah dogovora. Delegati družbenopolitičnega zbora pa so ugotavljali, da bo potrebno pri uresničevanju kadrovske politike upoštevati Titovo pobudo in široko akcijo, ki se je razvila po vsej Jugoslaviji, o kolektivnem vodstvu, kar naj se smatra kot napotilo in načelo pri bodočem kadrovanju na vseh področjih. Po sprejetju dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji je treba v predvidenem roku pristopiti k uskladitvi samoupravnih splošnih aktov o izvajanju kadrovske politike v občini in samoupravnih aktih TOZD in drugih organizacijah in skupnostih na' vseh področjih družbenega dela. Delegati vseh zborov so sprejeli odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine Hrastnik za obdobje od leta 1981 do leta 1985 ter odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana ob- čine Hrastnik za obdobje od leta 1986 do leta 1995 z elementi do leta 2000 v obliki, kot jo je predložil delegatom v razpravo in sprejem izvršni svet skupščine občine Hrastnik. V letu 1980 se namreč izteče izvajanje tekočega srednjeročnega družbenega plana občine za obdobje 1976 do 1980, zato je potrebno v skladu z 11. členom zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije do konca leta 1980 pripraviti dolgo- ■ ročne razvojne plane za obdobje desetih ali več let. Delegati DPZ so ob tem posebej./Izpostavili odgovornost tako nosilcev planiranja, kot vseh družbenopolitičnih organizacij v okviru TOZD, DO in drugih skupnosti, da se pristopi pravočasno k predpripravam in nato v predvidenih rokih tudi k sami pripravi srednjeročnih programov za naslednje obdobje. Po sprejetju srednjeročnih programov 1979—1983 se bo treba bolj kot doslej zavzeti za uresničevanje začrtanih ciljev in tudi za združevanje sredstev v vseh primerih, ko bo to dogovorjeno. Zlasti še, ker se ob spremljanju izvajanja sedanjega srednjeročnega programa razvoja 1976— 1980 ugotavlja, da zaostajamo predvsem na investicijskih vlaganjih in izpolnjevanju obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih za financiranje nekaterih skupnih nalog (programi KS itd.). Vsi trije zbori občinske skupščine so sprejeli tudi odlok o spremembah .in dopolnitvah odloka o priznavalninah za udeležence narodnoosvobodilne vojne in njihove družinske člane, borce za severno mejo v letih 1918— 1919 ter slovenske dobrpvoljce iz vonj v letih 1912—-1918, v predloženi obliki. _ Spremembe oziroma dopolnitve se nanašajo na naslednje: — v izjemnih primerih se lahko dodeli priznavalnino tudi borcem, ki imajo posebno dobro priznano v dejanskem trajanju, pri čemer je potrebno še posebej u-poštevati čas aktivnega sodelovanja in njihov osebni prispevek v NOB; — pri določanju priznavalnine se upošteva dohodek le upravičenca in njegovega; zakonca; : ■ — da bi se zadržalo sedanje stanje pri' upoštevanju dohodkov iz kmetijske dejavnosti, glede na nov predpis o ugotavljanju katastrskega dohodka, se pri ugotav-ljanju upravičenosti do občinske priznavalnine upošteva 40 % katastrskega dohodka iz prejšnjega leta, kar je v povprečju uravnoteženo z 2-kratmm katastrskim dohodkom po dosedanjih predpisih; — uživalci priznavalnine lahko v izjemnih primerih zadržijo priznavalnino v enaki višini kljub spremenjenim premoženjskim pogojem, ' če bi po presoji organa, ki o tem odloča, znižanje ali ukinitev imelo negativne posledice pri uživalcu oziroma okolju, v katerem živi. Delegati vseh treh zborov so sprejeli odlok o podstnovalskih razmerjih v občini Hrastnik, z zaključki in predlogi izvršnega sveta k temu odloku. Na zboru združenega dela se s predlogom odloka niso strinjali delegati Steklarne Hrastnik, in sicer z rokom za uskladitev pod-stanovalskih razmerij, ki se je sicer podaljšal s 3 mesecev na 1 leto, za katerega pa so še vedno smatrali, da je prekratek in v njem, zlasti v Steklarni, ki ima največ teh problemov, ne bo mogoče v celoti urediti podštano-valskih razpierij, zato so predlagali podaljšanje roka na 2 leti. Tudi na družbenopolitičnem zboru so delegati/ Steklarne — člani DPZ — smatrali, da tudi v tem podaljšanem roku ne bo mo-gore urediti v celoti podstano-valskih razmerij'. V tej delovni organizaciji predvidevajo ureditev najbolj kritičnih primerov z izgradnjo montažnih objektov, proučili pa bodo tudi možnosti po izpraznitvi zdravstvenih ambulant v zgradbi, ki je last Steklarne, da se te prostore nameni za nastanitev delavcev, ki imajo stanovanjsko vprašanje najslab-se urejeno. Delegati družbenopolitičnega zbora so opozorili, da mora Steklarna pri event. gradnji montažnih objektov upoštevati določila urbanističnega programa občine, ki izključuje stanovanjsko gradnjo v spodnjem delu Hrastnika in upoštevati dogovore, da se takšna gradnja dovoljuje na zemljišču nad samskim domom SGP Hrastnik. Na ta način bo stanovalcem teh objektov omogočena redna prehrana v obratu družbene prehrane in vključevanje v kulturno in telesno vzgojno dejavnost. Delegati so tudi poudarili, da bo v bodoče treba bolj spoštovati in uresničevati določbe dogovora o pogojih zaposlovanja in o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju. Zaradi ugotovitve, da je precejšnje število večjih stanovanj v občini neracionalno izkoriščenih, saj jih zasedata le po eden do dva stanovalca, so delegati sprejeli priporočilo Samoupravni stanovanjski skupnosti, da ob pripravi srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje, na podlagi predhodno opravljene a-nalize, prouči potrebo po spremembi strukture stanovanj (gradnja manjših stanovanj. Delegati DPZ -so menili, da bi se precejšnje število večjih stanovanj sprostilo, če bi imeli na razpolago manjša stanovanja oziroma garsonjere. Predvsem se te potrebe kažejo pri borcih in o-starelih občanih. Zlasti pa bo to občutno ob predvidenih spremembah družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu. Samoupravna stanovanjska skupnost pa mora pri tem upoštevati, da se stanovanja gradijo za dobo do 100 let, med tem časom pa se lahko razmere na tem področju bistveno spremenijo. Delegati vseh treh zborov so sprejeli tudi odlok o spremembi območij in imen katastrskih občin na območju občine Hrastnik, v predloženem besedilu. Delegati vseh zborov so nadalje obravnavali in sprejeli v predloženi obliki naslednja' poročila: OBČINE HRASTNIK — poročilo o delu uprave skupščine občine Hrastnik za leto 1978 in program oziroma izvleček poglavitnih - nalog uprave Skupščine občine Hrastnik za leto 1979; — poročilo o delu Postaje milice Hrastnik ža leto 1978; «o-slednij dom. Nam vsem pa preostane, da ga ohranimo v trajnem spominu. ZAHVALA ob prerani in nenadomestljivi izgubi našega naj dražjega moža in očeta JOŽETA KNEZA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremi-ld na njegovi zadnji poti in mu z lepim cvetjem prekrili mnogo prerani grob. Iskrena hvala vsem sosedom in kolektivu Steklarne Hrastnik — TOZD V za vso nesebično pomoč in razumevanje. Hvala pevcem in godbi. Enako se zahvaljujemo govorniku na domu in obema govornikoma ob grobu našega moža in očeta ter hvala vsem, ki ste bili z nami v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Vida,, sin Jožek in hčerka Irenca ZAHVALA Ob nenadni in nepričakovani« smrti dragega moža, ata starega očeta RUDOLFA BREČKA se 'iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem za darovane vence-in cvetje ter za izraze' sožalja. Zahvaljujemo se govorniku tov. Janežiču za poslovilne besede; godbi in pevskemu zboru DPD .Svoboda II za zalostihki. Posebno se zahvaljujemo delavkam in delavcem TOZD. II, .izmena Razdevšek, Peklar, Jakšič. za darovane vence, ter-vsenr,: ki so v;: tako, velikem številu spremljali dragega pokojnika na ■ njegovi zadnji poti. na . Šolsko pokopališče, Žalujoči: žena Pepca, hčerki Valči in Zofi, sinovi Ivan, Slavko, Dolfi, Fric, Bogomir z družinami in sin Erči Globoko nas je prizadela vest, in stisnila so se naša srca, ko smo 17. 5. 1979 popoldne izvedeli kruto novico, da je zahrbtna bolezen iztrgala iz naše sredine našega sodelavca JOŽETA KNEZA. Nismo mogli verjeti, da je to resnica, vendar smo morali to kruto vest sprejeti. Vsako slovo je težko, toliko težje pa je slovo od priljubljenega delovnega tovariša, od človeka, ki nam ga je smrt iztrgala L znaše sredine v njegovi naj lepši moški dobi, polnega delovnega zagona, polnega načrtov in volje do življenja. Skrdmen in priden, kakršen je bil v vsemi svojem življenju, je bil vzor vsem. Rodil se je 14. 7. 1941 v petčlanski kmečki družini. Po končani osnovni šoli je obiskoval kmetijsko šolo v La- Zanimalo vas bo Prišli in odšli v mesecu maju: Prišli v podjetje: TOZD I: Bečič Jusuf — odna-šalec stekla, Mitrič Dušanka — odnašalee stekla, Pavlovič Petri-ja — odnašalee stekla, Pjevič Bi-hader — odnašalee stekla. TOZD II: Najdenič Helena —-kontrolor stekla, Kršič Branko —-strojnik II, Topalovič Abdulah — kontrolor stekla, Bagara Pero — varilec- folij, Stojanovič Draško — vzdrževalec, Raj bič Gordana — kontrolor stekla. TOZD III: Lubej Darinka — vezalka. TOZD V: Kaluža Vincenc — delavec težak. DSSS: Prah Ana — čistilka- v samskem domu. Odšli iz podjetja na lastno željo: TOZD I: Petek Anton — do-stavljalec stekla, —- brusilnica, Grašič Dušan — izmenski vodja, Pavlovič Petar — odnašalee ste-J kla, Dragič Rajko -— odnašalee stekla. TOZD II: Ovčar Ana — kontrolor stekla, Gurič Vida — kontrolor stekla, Bec Marjetka — kontrolor stekla, Šuntajs Bojan — vzdrževalec. TOZD IV: Malbašič Jovo —• kovinostrugar. TOZD V:: Miličevič Goran. —* delavec težak, Zupančič Egon — elektromehanik. DSŠS: Mikanovič Alojzija: evi-dentičar, Pajer Melita — salda-kontist. Samovoljno zapustili podjetje: TOZD I: Gorišek Alfonz — tehtalec drobnih kemikalij — zmesarna, Kaugič Abid — odna-šalec stekla, Perič Dragiša — od-našalec stekla. TOZD II: Lakovič'' Sačir — kontrolor stekla, Točakovič Natalija — kontrolor stekla, -Birič Fazila — kontrolor stekla, Celič Senad — varilec folij, Kljajič Dragan -r- strojnik II, Topalovič Abdulah — kontrolor stekla. Odšli v JLA: TOZD I: Halilovič Hahl — delavec na kanalu, Kaštanjeva Bi-slim odnašalee stekla. TOZD II: Gorenc Izidor — strojnik II, Kožar Stanislav — vzdrževalec, Zgonjanin Zoran — strojnik. TOZD IV: Rajh Franc — ciza-ler. Upokojeni: TOZD I: Pivec Anton — nabiralec stekla. TOZD II: Vretič Ivan — strojnik IS.. TOZD V: Gračnar Ivan — sku-pinovodja v zidarsko-šamoterski delavnici. Umrli: TOZD II: Mugar Silvester — vzdrževalec. TOZD V: Knez Jože — preddelavec v transportu.- Prekinili učno razmerje: Maksimovič Milan TOZD IV, Salobir Jože TOZD IV. Prirastek v družini: Golež Marija —- hčerki Gordana in Barbara, Granat Nada — hčerko Martino, Kojič Kovilka — sina Zorana, Jontez Majda — — hčerko Janjo, Odžič Slavica — hčerko Vesno. ZAHVALA Preko glasila Steklar bi 'se rad Zahvalil svojim sodelavkam in sodelavcem izmene A-dolfa Habría ter brigadirju Emilu Becu za prelepo dardo in cvetje, predvsem pa za prelepe želje ob mojem odhodu v pokoj. Želim vam .dragi sodelavci še 'veliko delovnih uspehov pri vašem nadaljnjem delu, Anton Pivec ZAHVALA . Vsem delavcem oziroma sodelavkam ih sodelavcem ' iz TOZD V se zahvaljujem za prelepo darilo in rože, s katerim ste me obdarili ob mojem odhodu v pokoj, darilo me bo vedno spominjalo na čas, ki sem ga prebil med vami. Želim vam še veliko delovnih. uspehov pri nadaljnjem delu. Enako želim vsem zaposlenim v Steklarni Hrastnik. Hvaležni Ivan Vodep ZAHVALA Ob nenadni in 'bridki izgubi naše predrage skrbne mame, stare mame in prababice FANIKE PREDOVNIK roj. Kelner se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sosedom in prijateljem z a darovane vence in- cvetje. Zahvaljujemo se tudi govorniku, pevcem in. godbi na pihala. Posebno hvala za darovani šopek-in denarno pomoč mojim sodelavkam vozni-cam-in voznikom viličarjev ter pisarniškim delavkam v.skladišču gotovih izdelkov Steklarne Hrastnik. Hvala vsem, ki so našo drago mamo v tako velikem številu spremili do - njenega preranega zadnjega doma. Žalujoči: mož Avgust ter hčerke in sinovi z družinami NAGRADNA KRIŽANKA AKCIJA N N N P 29. IN 30.9.79 REKA V ROMUNIJI PISATELJ CANKAR STARO RU* DARSKO NA: SELJEV NA KOROŠKEM SUKANEC ANTON DERMOTA SILICIJ nekdanja: VARNOSTNA SLUŽBA V SOVJETSKI ZVEZI GROF NA ANGLEŠKEM ŠVEDSKA OTOK V IRSKEM MORJU OGLEDUH, VOHUN TOVARNA OBUTVE V TRŽIČU RAJKO RANFL TOVARNA ELEKTRO* NIKE V NIŠU POVRŽEK SODNIK V GRŠKEM PODZEMLJU OZNAKA ZA NEZNANCA •ENRICO CARUSO NADALJE* 1 VANJE = | GESLA ► ORFEJEVA ZENA PREBIVAL« CI V ZDA TRG ZA VREDNOSTNE PAPIRJE SLOVENSKI ČELJUSTNI KIRURG ŠAHU PODOBNA IGRA KRAJ NA . OTOKU KRKU KORDILJER-. SKADRZA: VA V ZDA OLGA KACJAN slikarska DEGCICA TRDNJAVA. GRAFIK JUSTIN EPOPEJA visok, suh. ČLOVEK KARIČ GORSKI PRELAZ ITAL. SKL A' DATELJ (ARRIGO) LIRSKA PESNIŠKA OBLIKA PISATELJICA FERBER HUMORiSTkA ERŽIŠNIK STEKLARNA Id KRALJEVIČ' IZ INDIJS* KEGA EPA MAHABHAKATE GORSKI REŠEVALNI ČOLN PLESNA PRIREDITEV OTOMANA, BLAŽ IN JAK: HČI URANA IN GEE MESTO V FRANCIJI PREBIVALKA NAJVEČ J E CELINE SESTAV ILi KARU 1 DREMEL' PODELITEV IMENA ŽIDOVSKO MOŠKO IME ENO 00 MNOGIH 7RIMSKIH GESEL ► STEKLARNA Im graničar V STAREM BIZANCU MESTO V ALŽIRIJI SKUPINA .HIŠ MRZEL VETER OSTER I KONEC POLOTOKA SPISEK, •IMENIK FRANCE ONIČ DERIVAT AMONIAKA JZDECOVA* LEC VATE REKA V ANGLIJI REKA V FRANCIJI STEKLARNA ¡Pl REFLEKS TORINO GRIČEVJE NA MAD= ZARSKEM. GLAVNO MESTO JEMENA ŽENSKO IMS ŽELEZOV OKSID NAOČNIKI TROHNOBA STAR SLOVAN REKA V SPODNJEM SVETU Uži MESTO V FRANCIJI OLIVER MLAKAR SVETIŠČE. tempelj HELIJ MESTO V GRČIJI POD PARNASOM DRŽAVA V AZIJI RIMSKA 80*: Gin ja plod* NOSTl NEMEC CZANICLJ-) FINSKI ARHITEKT SAARINEN REŠITE NAGRADNO KRIŽANKO d KROM IGRALKA TURNER 20. JUNIJ ► TRAČNICA, ŽELEZNIŠKA PROOA PEVKA PRODNIK- P UMSKA ZVEZ0ICA VEZNIK ZABAVIŠČE S PESTRIM SPOREDOM. SLAVKO OSTERC HERCE* GOVEC GRM S TRDIM LESOM STOPNJA TISKAR= SKIH ČRK POLOTOK V ČRNEM MORJU KMEČKO NASELJE OTOK VAR* HIPELAGU TUAMOTO PENJA PRITOK SAVE V SLOVENJ JI Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili sedem nagrad: 1. nagrada 80 ,din 2. nagrada 50 din 3. —7. nagrada po 30 din Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo »STEKLARJA«, Steklarna Hrastnik. Pri žrebanju bomo upoštevali samo pravilne rešitve, ki bodo v uredništvu do petka, 22. junij k. NAGRAJENI REŠEVALCI Dopisujte v naše glasilo! LOGIKA Le kako naj bo DINAR stabilen, ko pa je — OKROGEL? Za nagradno križanko, objavljeno v »STEKLARJU«, št. 5/1979, smo prejeli 32 rešitev. Žreb je razdelili nagrade takole: 1. nagrada 80 din: Anica Po-šlek, 2. nagrada 50 din: Bojan Smodiš, 3. —7. nagrado po 30 din: VikSca Oplotnik, Mihaela Jeran, Ivan Bevc, upok., Alojz Janežič, Jože Premec. REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE VODORAVNO: praznik dela, ploščad, reklamacija, retorta, vstop, sirilo, Kern, 'itinerar, Go-leš, dim, MO, Atila, L. K., 'emajl, Ar, mostnina, Spa, A, James, egoistka, glad, nart, rusalka, A-damo, R. N., Ann, Lear, lapis, kotoma, Pavliha, N. T., Aristotel, kna, Asti, Kant, Ribalta, Risto, ale, zavesar, Postire, voz, akan-tos, Una, set. SESTANEK Vsi bodo govorili, kašljali, kadili odpirali okna in usta, kimali z glavo-pojedli sendvič in popili pijačo, govornik bo mislil, da je oameten, vsi bodo mislili, da so pametni. — Kdo pa pravi, da niso? Govorili bodo eni in isti 'eno in isto kot lansko leto, nekdo je zamenjal kravato, nekdo srajco, popravil zobe, nabavil očala spominjajo se preteklih stvari o prihodnosti govori referat vse drugo je zapisano v materialu, ki ste ga dobili z vabilom. Dnevni red je soglasno sprejet, pripomb na zapisnik z lanskoletne seje ni, o prvi točki predsednik, o drugi točki predsednik, o tretji, o vseh točkah ... Tako je, živel predsednik živel govornik, živeli vsi govorniki, živeli kimači, nergači, komolčarji in ploskači ter nova natakarica. Dnevni red je izčrpan predsedujoči je izčrpan zapisnikar je izčrpan hvala'bogu, ŽIVELA NATAKARICA! m (D. K.) JUNIJ 1979 Titu za rojstni dan Ob dnevu mladosti upre vsa Jugoslavija oči na prizorišče-v; Beograd, kjer mladi na svoj edinstven način že dolgo’vrsto let izražajo v plesu, ritmu in pesmi naše naj-iskreriejše želje tovarišu Titu'za njegov rojstni dan: Takrat So prisotna vsa naša srca v eni • sami vroči želji, da; bi bil šo' dolgo med nami. Vsako-leto izbiramo besede) kako izraziti:vse tisto, kar čutimo Presilna je njegova osebnost, pregloboko njegovo delo, da bi ga bilo mogoče zajetkv prigišče besed. Cesti tek tovarišu Titu so tako tesno povezane z našo srečno in ustvarjalno sedanjostjo in optimistično se raztezajo tudi v jutrišnji dan. Na -gradbiščih mladinskih delovnih brigad, na shodih, v delovnih sredinah, šolah, na okopih naših delovnih zmag se 'vzpenja ponosno obljuba. .Vseh’ nas, .ki gromko zadoni V dobro znani spev: »Druže Tito, mi ti se kunemo, da sa tvoga puta. ne. skrenemo!«. ^ • ■' , In ko tega dne vsa Jugoslavija čestita našemu tovarišu Titu, naj nam ne bo 25. maj — dan mladosti le dan proslave, združimo vtem dnevu res mladost, srečo, ljubezen, medsebojno tovarištvo, .ustvarjalnost in delovni polet,' združimo vse to za nas danes jp za- jutrišnji dan. - Osrednja revirska proslava na Vrheh Osrednja revirska proslava v počastitev 60-letnice ustanovitve in delovanja Komunistične partije Jugoslavije, Zveze komunistične mladine Jugoslavije, združenih revolucionarnih sindikatov, organiziranega gibanja žensk in 40. obletnice posvetovanja tovariša TITA z aktivom vodilnih komunistov Slovenije, je bila v soboto 2. junija 1979 na Vrheh. Slavnostni govornik je bil tovariš Franc ŠETINC, sekretar Predsedstva CK ZKS, Po konstituiranju CK ZKJ pod Titovim vodstvom v Bohinju in vsedržavnem • posvetovanju KPJ v Tacnu pred 40 leti, je bilo posvetovanje tovariša Tita istega leta, junija, na yrheh nad Trbovljami z vodilnim slovenskim partijskim aktivom. Ta dogodek zavezuje delavce in občane revirjev, da vsebinsko bogato in široko zasnovano proslavimo te jubileje. Spominjamo se vseh dolgoletnih, težkih in neprekinjenih bojev ter naporov za socialno in, nacionalno, za socialistično preobrazbo vseh .jugoslovanskih narodov in narodnosti in za splošen družbeni napredek na vseh področjih dela in življenja. 'V Trbovljah so se na to praznovanje pripravljali že dalj časa. Vodstva družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Trbovlje so ustanovile odbor in več delovnih skupin za organizacijo in izvedbo, proslave. Program je bil sestavljen 'Celovito.' V kulturnem delu programa so Sodelovali: zbori zasavske pevske skupnosti, mladinska pevska zbora iz Trbovelj in Zagorja, godbe -ha pihala iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja ter recitatorska skupina.' To proslavo so Trboveljčani povezali s tradicionalnim množičnim partizanskim, pohodom na Vrhe. Množična udeležba na osrednji, revirski proslavi 2. junija na Vrheh je bila naša plemenita od-dolžitev celotni revolucionarni preteklosti, vsem padlim revolucionarjem in izraz našega zago- tovila, da bomo nadaljevali njihovo bogato revolucionarno delo. Po pričakovanjih se je osrednje revirske proslave na Vrheh udeležilo najmanj 10.000 delovnih ljudi in občanov iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja in Žalca ter številni gostje iz ostalih slovenskih občin. ŠTAFETA TITU Enotna štafeta mladosti, ki jo polno’ naših želja in čestitk ter ljubezni do Tita, izročijo mladij našemu voditelju, še organizira, od leta 1957 in je imela dosedaj. izhodišče v naslednjih krajih: 1957 Kumrovec, 1958 Tjentište,. \ 1959 Zagreb, 1960 Gevgelija, 1961 Titovo Užice, 1962 Jesenice, 1963 Jajce, 1964 Skopje, 1965 Titograd, -1966 Rudo, : 1967 Zagreb, 1968 Derdap, 1970 Landovica, 1971 Koper, 1972 Iriški Venec, 1973 Ko-lašin, 1974 Titov Veles, 1975 Labin, 1976 Brčko, 1977 . Niš, 1978 Kosovska Mitroviča in 1979 Ravne ha Koroškem. Zaključni izlet po Jugoslaviji 2e 4. leto mladinci osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnik tesno sodelujemo z osnovno šolo Ivo Lola Ribar dz Raške v Srbiji in tako krepimo bratstvo in enotnost. V mesecu maju jih v okviru zaključnega izleta po Jugoslaviji še obiščemo in tako naše stike še poglobimo. Tudi letos smo se polni pričakovanja 10. maja odpravili na pot. Ob 19. uri smo se zbrali na šolskem dvorišču in nestrpno pričakovali prihod avtobusov. Mimogrede smo zložili potovalke in darila za Raško v prtljažnik, se poslovili od staršev, prijateljev in nekaterih tovarišic učiteljic. Tako smo se odpeljali neznanim krajem in dogodivščinam naproti. ki so nam opisovale pot in znamenitosti ob njej, smo kljub temu v muzeju radi prisluhnili vo- • diču. Pripovedoval nam je o težkih trenutkih naše narodnoosvobodilne borbe, ko so 21. oktobra 1941 v Kragujevcu ustrelili kot talce 7.000 Kragujevčanov, med njimi. 300 dijakov kragujevške gimnazije, s profesorji vred. Ko smo opazovali predmete ustreljenih, nas je stisnilo pri srcu, saj so pred nami živo vstajale slike takratnih dogodkov. V krožni vožnji smo si iz avtobusa ogledali še spomenike žrtvam, med njimi spomenik streljanim dijakom, spomenik odpora in svobode, spomenik upornosti in bolečine, spomenik malim čistilcem o-butve. Videli pa smo tudi sedem Spomenik ustreljenim dijakom v Kragujevcu Na Dolu se je našima 2 avtobusoma pridružil še tretji in število je bilo popolno. V avtobusu je vladalo veselo razpoloženje, razgovor še dolgo v noč ni zamrl. Celo harmonikaš se zlepa ni utrudil, čeprav' so ga med vso vožnjo največkrat preglasile kasete. Zgodaj > zjutraj smo prispeli v Beograd, kjer nam rahel dež ni pokvaril razpoloženja. Sam Beograd smo si ogledali skozi šipe avtobusa, nato pa smo se zapeljali na Kalemegdan. Tam smo si ogledali težko orožje in tanke pred muzejem, sotočje Save in Donave in občudovali lep razgled na Beograd. Res še nekoliko zaspani, vendar dobre volje. V parku je eden od fantov skušal prepričati veverico, naj gre z nami, vendar živalca povabila ni sprejela, kljub temu da smo oba zamudnika po dolotrajnem iskanju komaj našli. Ker smo se se zmenili, da bo vsak avtobus za zamudo plačal precejšnjo kazen, si nihče več ni upal privoščiti zamude. Naš naslednji postanek je bil v Topoli. Mavzolej Karadordevi-čev v Oplencu nas je zelo prevzel, posebno lepi mozaiki po stenah, ki so sestavljeni iz centimetrskih ploščic v kar 1.500 barvnih odtenkih. Seveda pa smo skušali raziskati tudi grobnice posameznih srbskih vladarjev. Tudi v Kragujevcu nam je bilo zelo všeč. čeprav smo že v avtobusu vneto poslušali tovarišice, granitnih kamnov različne velikosti na rdečem platoju, z večnim ognjem v sredini, ki simbolizirajo 7.000 žrtev različnih starosti. Večni ogenj svobode dn u-pora proti nasilju je prižgal tovariš Tito ob zadnjem obisku v Kragujevcu. Čeprav neradi, smo morali dalje, saj so nas v Raški pričakovali naši sovrstniki in prijatelji. Opazovali smo okolico, nekateri so spali in razgovor je počasi zamrl. Le tu in. tam se . j e včasih slišalo vprašanje, če bo kmalu Raška. Za enim ovinkom smo nazadnje le zagledali policijski avtomobil in 3 učitelje, ki so prišii v naše avtobuse. Pred šolo v Raški nas je pričakala množica učencev in učiteljev, ki so nas bučno pozdravili. Po kosilu so nas prevzeli gostitelji in razporedili smo se po domovih. Ob 18. uri smo se zbrali v domu JNA, kjer smo prisostvovali skupnemu programu in predali darila. Prenesli smo pozdrave vseh učencev,, učiteljev in občanov Hrastnika pobrateni šoli Ivo Lola Ribar. Po programu je sledil za učence ples, za učitelje pa družabni večer. Naslednji dan smo si ogledali še zelo lepo urejeno vojašnico, kjer so nas prav tako zelo prisrčno sprejeli. Kar prehitro je prišel čas slovesa, še zadnji stisk roke, zadnji pozdrav in avtobusi so odpeljali. V Novem Pazarju smo si ogledala še lep hotel v turškem stilu, se poslovili od prijaznih spremljevalcev — učiteljev iz Raške in nadaljevali pot proti Titogradu. Vozili smo se po kanjonu Mo-rače, kjer so se nad cesto strmo dvigale skalne stene. Da bi zanimivo vožnj o še - popestrili, smo stavili, koliko tunelov bo do Titograda. Potem smo jih seveda vneto šteli in se jezili — nekateri, ker jih je bilo preveč, drugi ker jih je bilo premalo. Zmagovalca sta bila dva — tovarišica in eden od fantov in to edini, ki se je skušal stavi v začetku upreti. Tovarišica je svoj del stave takoj izgubila, ker je eden od fantov kot iz topa povedal številko našega avtobusa, čeprav je bila tovarišica prepričana, da uganke ne bo nihče rešil. V Titogradu smo se razporedili po prikolicah, nekaj deklet pa je prebivalo v hotelu. Ker imajo Črnogorci navado, da glasbo samo poslušajo, smo si uredili plesišče kar pred recepcijo v avtokampu. Za silo je kar šlo, vendar smo se kmalu naveličali. Naslednje jutro kar nismo mogli pričakati odhoda, saj smo iz postelj, na jezo učiteljev, zlezli že zelo zgodaj. Potem smo le nadaljevali pot proti Cetinju, naj znamenitejšemu mestu Črne Gore. Zaradi potresa^ je bil muzej zaprt, pa smo si kar od zunaj ogedali Bd-ljardo, kjer je Njegoš pisal Gorski Vjenac, danes pa je v njej etnografski muze!j, muzej NOB in Njegošev muzej. Vsi skupaj hranijo naj večje zgodovinsko bogastvo, ne samo Cetinja, ampak vse Cme Gore. Cesta do Budve je bila izredno slaba, saj jo pravkar urejajo. V črnogorskem primorju smo bolj kot morje opazovali posledice potresa in življenje, ki se je, vsaj na videz, normaliziralo. V Koto-ru nas je čez zaliv prepeljal trajekt in nam tako prihranil neudobno vožnjo okoli zaliva. Zaradi nepredvidenega zastoja na cesti smo tekmovali v metanju kamnov v morje in se močno čudili, ker ga zaradi optične prevare nihče ni zadel. Zdelo se nam je namreč mnogo bliže, kot jev resnici bilo. / Z nekaj zamude smo se pripeljali v Dubrovnik na kosilo in si v popoldanskem času ogledali še mestne zanimivosti. Sprehajali smo se po glavni ulici Stradun in obiskali vse odprte trgovinice ob nja(m. Predvsem nas je seveda zanimal sladoled. Po večerji je sledil za nas najlepši del izleta, ko smo v spremstvu tovarišev u-čiteljev odšli v Babin Kuk v disko. Razoloženje je bilo odlično, saj smo po obisku diska zaplesali še na 'plesišču na. ploščadi in zbranim pokazali, kaj znamo po našem plesnem tečaju. Zjutraj smo se seveda močno jezili na tovarišico, ki nas jé po našem mnenju kar prehitro zbudila. Vendar ni nič pomagalo. Ob »strahovitem« razbijanju po vratih seveda nd bilo mogoče spati in zato smo se vdali. Računali smo, da bomo vsaj malo nadoknadili v avtobusu. Pa smo se ušteli, šaj je bila pokrajina tako lepa in zanimiva, da je bilo škoda zamuditi vsak trenutek. Ogledali smo si znano, turško naselje Počitelj s slikovito arhitekturo, za njim pa še Mostar, kjer nas je v hotelu Neretva čakalo kosilo. Tudi dolina Nerentve je zelo le-pa. Vneto smo poslušali tovarišico, ki nam je preko mikrofona pripovedovala o najhumanejši. bitki 2. svetovne vojne, o bitki na Neretvi. Ko nas je opozorila na porušeni'most, smo naprosili šoferja za postanek, da smo naredili nekaj posnetkov mostu, čez katerega so naši borci prenesli o-krog 4.000 ranjencev. Tu je bil končan skoraj 3-mesečni . krvavi spopad za vsako ped zemlje, za Vsakega ranjenca, ob katerih sta se kalila bratstvo in enotnost in kovala svoboda. Obujali smo spomine na te težke dni, saj smo se vozili nekako v smeri, iz katere so se prebijale partizanske enote z ranjenci. Ob imenih Prozor, Makij en, Gornji Vakuf, Jajce, so v nas zaživeli spomini na našo slavno preteklost. Sicer lepa avtomobilska cesta se je strmo vzpenjala v hrib, kjer nas je na vrhu Makij ena presenetil spomenik padlim borcem, ki predstavlja velik kamnit cvet upanja in hrepenenja na Neretvi. V Jajcu -TIH de[,s uspoeuz ijspejSo is ouis ve, tik nad njenim izlivom v Vr-bas in Muzej 29. november. Občudovali smo dvorano, v kateri se je- sredi najhujših bojev rodila naša republika. Tovariš Tito je postal prav tu, za mizo v dvorani, maršal in to, kar je- danes — po- j jem in živa legenda, ki nas ponosne in .samozavestne vodi v jutrišnji dan. Zaradi nesporazuma smo se odpeljali proti Banja Luki, saj je imel vodič na potnem nalogu napisano, da je tam hotel Šport. Približno 2 kilometra pred Banja Luko se je enemu od avtobusov pokvarila zavora, potniki pa smo doživeli negostoljubje v enem od gostišč, kjer je hotel šofer popraviti, zavoro. Kljub temu se nismo dali in smo ob veselem prepevanju slovenskih pesmi pričakali ostala dva avtobusa. Zato pa so bilk »stanovalci« ostalih dveh avtobusov zelo tovariški. Ko so šoferji ugotovili, da bo popravilo možno le na servisu, smo se razdelili v ostala dva avtobusa in odpeljali hazaj proti Jajcu, kjer smo. nazadnje le prenočili. Naslednje jutro so nas čakali avtobusi v polni sestavi, zato smo se veselo razpoloženi odpeljali novim dogodivščinam naproti. V Banja Luki smo si ogle-' dali džamijo, trg,‘in si privoščili; prave bosanske čevapčiče. Ze med nadaljevanjem vožnje smo opazovali pobočja Kozare in prisluhnili tekstu o 3. sovražnikovi ofenzivi, ko je skušal z veliko premočjo uničiti kozarački partizanski odred. Posebno nas je presunil odlomek o ustaških zločinih, ki je pripovedoval o. ženi, -ki so ji ustaši zaklali 4-letno hčerko in, 2-letnega sina, njej sami pa zadali 29 ran. (Nadaljevanje na 3. strani) Dopisujte v Glas mladih uspešno DEio z mladimi PODELILI SMO PRIZNANJA Planinsko društvo z Dola pri Hrastniku sodi prav gotovo med najbolj množične. Nič manj pa ne zaostaja tudi z aktivnostjo. Izredno pester in zahteven program dela zahteva aktivnost skozi vse leto. Zelo lep in tudi primemo urejen planinski dom v Gorah j e vsak dan zelo dobro obiskan. Ob praznikih in vikendih pa skorajda ne more sprejeti vseh — številnih ljubiteljev planin in številnih obiskovalcev.' Te dni je' dom dobil novo notranjo preobleko. Tako posamezne, dve in triposteljne sobe, kot tudi oba prostora s skupnimi ležišči, so opremili z novimi ležišči in olepšali z okusnim' pohištvom. To pa še ni vse. V načrtu imajo sicer nekoliko večjo investicijo, s katero naj bi posodobili in razširili dnevne prostore. Pred domom urejajo manjši cvetlični vrt, nekakšen planinski »arboretum«, ki naj bi še: bolj popestril in oelpšal že tako in tako lepo urejeno 'in prijetno Okolico doma. Posebne pozornosti pa so deležni najmlajši. V društvu se še kako zavedajo pomembnosti de- Na osnovni šoli narodnega heroja Rajka v Hratsniku deluje od 26. januarja 1974 šolska hranilnica. Vse od tega leta deluje skozi Vse leto neprekinjeno, njena vrata. se zapro edinole v času šolskih počitnic. V letu 1976 je hranilnica odprla podružnico na razredni stopnji, v marcu 1979 pa še eno podružnico na šoli Vddka Pavliča. Pod vodstvom tovarišev učiteljev — mentorjev je ta obilka u-spešno zaživela, vsako leto privablja nove varčevalce in ob tem uveljavlja še en pomemben vzgojni vidik — 'odnos do sredstev, varčevanje. Šolska hranilnica je tudi u-strezrio organizirana, ima svoje organe upravljanja: zbor varčevalcev, svet hranilnice in j samoupravno delavsko kontrolo. Na predmetni 'stopnji je" hranilnica odprta vsak dan, na razredni pa 2-krat tedensko. Od leta 1975 dalje; so se začeli posluževati tudi brezgotovinskega poslovanja. Od skupnega števila .učencev šole je na- razredni stopnji (mlaj-, ši varčevalci) 66 % varčevalcev, na predmetni stopnji 95 % varčevalcev, na šoli Vitka Pavliča pa je .udeležba učencev pri varčevanju v . šolski hranilnici kar 100 Vo. V hranilnici, varčujejo tudi, različne.:; organizacije, društva in krožki šole. V hranilnici so zabeležili na dan 31. marca 1979 saldo 259.81$,90 din. Iz poročila sveta hranilnice je razvidno tudi, kako so bile razporejene obresti šolske. hranilnice: -— za nabavo knjig V knjižnici 3.000 din, — razrednim skupnostim na razredni stopnji po 100 ‘din za končni izlet (s pogojem, da imajo vsaj 90 % varčevalcev), la z mladimi, katerih je trenutno včlanjenih preko 300. Zanje prirejajo številne izlete, z raznimi predavanji pa skrbijo za pravilno vzgojo in seznanjajo naj mlajše z lepotami slovenskih planin in gora. Shoda slovenske mladine v Bistrici ob Sotli pred dnevi se je udeležilo preko 100 pionirjev — planincev iž tega planinskega društva. Vsi udeleženci so ob tej priliki pričeli z obiskovanjem zasavskih in posavskih hribov v o-kviru Zasavske planinske transverzale. V upravnem odboru društva zatrjujejo, da bo Vseh sto začetnikov do konca leta to transverzalo tudi opravilo. Po začetku sodeč jim to tudi; ne bo težko. Kajti od štirinajstih postojank na tej poti so jih pet že o-biskali. Naj še dodam, da planinsko društvo iz Dola pri Hrastniku zelo uspešno sodelujejo z OŠ Heroja Rajka PE Borisa Pusta na Dolu, kjer že več let uspešno deluje planinski krožek pod vodstvom mentorja tov. Branka Mravljaka. Jolže Premec — osmim razredom za izlet po Jugoslaviji 6.000 din kot pomoč socialno šibkim.^ ; ■ »Po glasilu šolske hranilnice — KOVANCI« Zaključni izlet po Jugoslaviji (Nadaljevanje z 2. strani) Spomenik na vrhu Kozare — na, Mrakovici, nas je še posebno prevzel zaradi svoje veličine in podatka, da je posvečen 35.350 Žrtvam, med katerimi je bilo kar 11.000 otrok. Nemi smo obstati pred memorialnim zidom na vrhu Mrakovdne, kjer je poleg spomenika Vpisanih 9.864 imen naših borcev. Prav tu, na prizorišču bratomorne vojne, se danes kalita bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti, Tu se namreč zbirajo mladi iz vse naše domovine. Ker smo imeli dovolj časa, so si fantje iz Hrastnika in Dola napovedali nogometno tekmo. Po u-vodnem treningu pa je žal preveč vneti nogometaš žogo predrli in s tekmo hi bilo nič. Odločili smo se, da , bomo nadaljevali vožnjo proti domu. To je samo nekaj vtisov z naše ekskurzije po Jugoslaviji. Lahko rečemo, da nam je bilo zelo všeč. Spoznali smo svoje pobratime v Raški, mnogo, bolj smo se spo-nzali med seboj, videli pa smo tudi veliko lepot naše domovine. Zato se še enkrat zahvaljuje- -mo vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli k organizaciji tega izleta. Predsedstvo OO ZSMS OŠ NH Rajka Hrastnik Predsedstvo občinske konference ZSMS Hrastnik je na svoji seji dne 23. aprila 1979 sprejelo sklep, da v mesecu mladosti in letošnjih jubilejih podeli priznanja občinske konference ZSMS Hrastnik mentorjem za njihovo delo z mladino in mladim družbenopolitičnim delavcem. Priznanja so bila podeljena na skupni seji DPO Hrastnik 18. maja 1979. Priznanja so prejeli naslednji mentorji: J Jože Gerhard za uspešno delo z mladimi na področju informiranja. 2. Albert Kapelar za delo z mladimi na športno-rekreativ-nem področju. 3. Branko Kastelic za uspešno delo z mladimi v ZSMS na šoli. 4. Franjo Krsnik za uspehe pri svetovno nazorskem in moralnem oblikovanju mladih. 5. Branko Kušar za uspešno delo z mladimi na kulturnem področju. 6. Nada Meterc za uspešno delo z mladimi v Planinskem društvu. 7. Vanda Mlinar za uspešno-mentorsko/ delo v ZSMS na šoli in v krajevni skupnosti. Mladli družbenopolitični delavci: ' 1. Metka Avflič za prizadevno delo v ZSMS. '., 2. Anton Grebenc za prizadevno delo na področju mladinskih .delovnih akcij. \ 3. Miran Grohar za prizadevno delo na področju lokalnih mladinskih delovnih akcij. 4. Miran Hribšek za prizadevno delo v ŽŠMS. 5. Fanika Klinc za', prizadevno delo v ZSMS in Planinškem društvu. 6. Jani Lenart za uspešno delo v mladinskih delovnih brigadah. 7. Anita Mausser za prizadevno delo v ZSMS. Na povabilo osmošolcev osnovne šole narodnega heroja Rajka v Hrastniku je učence obiskala tovarišica Olga Kastelic, znana borka, in nam pripovedovala o svojih doživetjih med NOB. Njeno partizansko ime je bilo Marjetka. Ni poznala strahu, čeprav je bila še otrok. Kmalu je izgubila mater, ki. So jo Nemci ubili v celjskem . Starem Piskru, zatem pa so ji ubili še očeta. Poznala je vrsto znanih skojevcev in komunistov, med njimi, tudi naprednega mladinca Jožeta Meniha-Raj-ka, po katerem se. imenuje tudi naša šola. »Tudi jaz bi morala s pohorskim bataljonom odriniti na O-sankarico na Pohorju. Z Jožetom Menihom-Rajkom bi se morala sestati, da bi me odpeljal k svojim. Toda zgrešila ' sva se. Tako sem še naprej ostala pri svojem bataljonu. Imela sem srečo, saj bi drugače tudi .jaz padla v tej legendami bitki, ki je bila 8. januarja 1943. Sovražnik, je odkril 8. Milojka Mlinar za prizadevno delo v ZSMS in krajevni skupnosti. 9. Olga Možic za prizadevno delo v ZSMS. 10. Anica Musar za prizadevno delo v ZSMS. 11. Mile Plahuta za prizadevno delo na kulturnem področju. 12. Edita Pogačnik za prizadevno delo v ZSMS. 13. Marjan-Pušnik za prizadevno delo v ZSMS. 14. Franc Romih za prizadevno delo v ZSMS. 15. Karli Zorko za prizadevno delo v ZSMS. 16. Rajko Žagar za prizadevno delo v ZSMS. Vsem skupaj v imenu občinske konference ZSMS iskreno čestitamo. s skroman K karakteran O omiljen J jedinstven E energičan V vredan A agilan C cenjen zemljanke dn taborišče Sn pobil vse borce, ki so prezimovali. Bilo mi je zelo hudo, ko sem izvedela za to nesrečo svojih tovarišev,« nam je pripovedovala. Povedala nam je tudi nekaj a-nekdot, katerim smo se vsi nasmejali. Opisala nam je žalostno zgodovino o Marti Babičevi, ki je napisala pretresljivo pismo materi v slovo, preden so jo Nemci odgnali v zapor in tam ubili. To pismo je objavljeno v knjigi Hrastnik skozi desetletja. Marjetka je sodelovala tudi v koroški četi, kjer je bilo tudi veliko zavednih koroških Slovencev, ki so pobegnili v partizane z vojaško opremo .vred. Povedala nam je, da se s temi borci še sedaj večkrat dobijo in spomnijo preteklih dni. Postavili smo ji še nekaj vprašanj in ji na koncu podarili šopek. Bila je vesela,' našemu vabilu se je z veseljem odzvala. Blaženka Vidmar NAŠI ŠOLARJI VARČUJEJO Olga Kastelic •Marjetka je pripovedovala