Naši dopisi. Iz Ijuliljaiio. IJsma redna velika skupščina družbe sv. (.!iri 1 a i 11 Metoda se je dne 2(i. mal. si-pana vršila v Sežani na Krasu. Mncgobrojna udeležba iz vseb slovenskih pokrajin je pokazala, da je glavni odbor pravo ukrenil, da se je skupščina vršila v največji slovenski vasi in da se Slovenci vedno bolj zanimajo za družbo. Iz obširnega poročila posnamemo najvažnejše. Že na predvečer je za došle Korošce in Štajerce priredila prva ljubljanska pudružnica na vrtu Hafnerjeve pivarne v Ljubljani zabavni večer, pri kalerera je sodelovalo pevsko društvo ,,Ljubljana". Drugo jutio pa so se skupščinarji odpeljali s posebnim vlakom v Sežano, kamor so že poprej došli z brzovlakom Goričani in Tržačani. Sprejem gostov v Sežani je bil jako veličasten. Pozdravljali sta v navdušenih besedah gdčni. M. Dolenčeva in M. Mahorčičeva in v imenu občine gosp. deželni poslanec in župan R. Mahorčič, katerim sta odzdravljala društveni prvomestnik g. vodja profesor Tomo Zupan in g. župnik Blaž Grča. S postojinsko godbo na čelu je šel sprevod v prijazno Sežano, katero so domači fantje pod vodstvom gosp. nadučitelja M. Kanteta krasno odičili. Po sveti maši, katero je služil župni upravitelj g. F. Cvejn in pri kateri so jako dobro peli domači pevci in vrli učitelji iz okolice, začelo se je ob najlepžem vremeni zborovanje po običajnem redu z nastopnim nagovorom g. prvomestnika: Slavna osina velika skupščina! Prisrčno pozdravljeni, častiti skupščinarji, došli danes k VIII. veliki skupščini družbe sv. Cirila in Metoda v Sežano. Letošnje upravno letu je naša družba, trudeč se za slovenskega šolstva blagor, storila prevažnib korakov naprej. Tega, častiti, Vas bodo prepričala denašnja vodstvena poročila. Naša družba vstraja po svojih pravilih na verski pudlagi. — Le samo površen pogled v naše šole, čast. skupščinarji, bi Vas tega prepričal, kako je družbi sveta vera prvi faktor pri odgoji mladine. — če Vam je pa pred očmi naše leposlovno delovanje, opozarjam Vas uprav zadnje dni izišle naše povesti ,Ljubezen do maraice". Ta povest je pravo zrcalo onega verskega duha, ki veje v vodstvu naše družbe. Vzemite jo, berite jo — topilo se Vam bo beročim čuteče srce. Naša družba se sme določno ponašati s svujo dinastično namero. Naše štiri brošure: ,Cesar Franc Jožef" - - ,Rudolf Habsburški" — .Junakov" I. in II. zvezek so glasna priča, kaku da snio z ono besedo, ki ostane — širili ljubezen do cesarja in Avstrije se svojimi spisi tako živim načinom, da se bo znabiti hvalila naša lojalnost še takrat, ko Vas no- benega, časlili, ne laene in tudi naše družbe nie več ne bo. Naša družba je pu svojili |)iavilili domulj ubna diužba, trudeč se na podlagi niateiino besede za naravni razvoj slovenskega šolstva. A ob tein, ko ski-bimo v obmejnih krajih za svoje, tujega ne žalimo — mi ob skrbi za svoje spoštujeino tuje tako, kakor nam to veleva vera in olika. Iz teh uzrokov, častiti, prodira ugled naše družbe, vodstvu v tolažbo — slovenskeinu narudu pa brezdvombeno v zadostilo. (Tako je; dobro — in živioklici.) Vodstveni tajnik g. A. Žlogar prebere poleni iinena društvenikov, ki so na podstavi družbinili pravil zglašeni s posvetovalno in glasovalno pravico in sicer izined družbinih pokroviteljev, od družbinega vodstva, nadzorništva in razsodništva in odposlance družbenih podružnic. (Dalje prib.) Z Iga. (Okrajna učiteljska konferencija, dne 19. mal. srpana t. 1.) Točno ob 9. uri dopoludne otvori g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Ivan Tomšič zborovanje po naznačenem dnevnem redu s prijaznim pozdravom na zborovalce ter iinenuje g. Vinka L e v s t i k a, nadučitelja na Vrhniki svojira namestnikom, a skupščina si izbere zapisnikarjema nadufiitelja Fran Ks. Trošta in učitelja Josipa Reicha oba z Iga. Gospod nadzornik se spominja dne 22. svečana 1893 umrlega občespoštovanega gospoda c. kr. šolskega svetnika in vodje c. kr. moškemu in ženskemu učiteljišču v Ljubljani Blaža Hrovatb-a, ki je bil jeden najbolj znanih naših šolnikov, dobra duša in velik prijatelj učeči se raladini in učiteljem. Dalje spominja se g. nadzornik, da je 30. listopada 1892 pokosila grenka smrt jako odličnega domoljuba, ki je tiho a zvesto ljubil svojo slovensko domovino, pa tudi gmotno podpiral naše šolstvo. Urarl je namrefi v Gradci velezaslužni utnirovljeni e. kr. deželni šolski nadzornik preblagi gospod Frančišek vitez Močnik. Pokojni je bil jeden največjih žolskih pisateljev avstrijskih. Njegove računske knjige, osobito ,Računice za ljudske šole" rabijo se malo ne po vseh avstrijskih šolah in so učiteljstvu sploh znane. G. nadzornik pozove zbrano učiteljstvo, da vstane raz sedežev, v znamenje britkega sožalja o izgubi teh dveh vrlih mož. Učiteljstvo odzove se temu pozivu. Dalje objavlja g. nadzornik spreinembe, ki so se vršile pri šolstvu, oziroma učiteljstvu v tem okraji v pieteklem šolskem letu. Po teh podatkih prečita imenik učiteljstva, da se dokaže njihova udeležba. Iz tega iraenika je razvidno, da je v ljubljanski okolici 37 učiteljev in 9 učiteljic, sku|)no torej 46. Od teh jih ima volilno pravico 42 in po odbitku treh odsotnili učiteljskih močij ostaja jih 39, ki imajo po § 4 ministerskega ukaza z dne 8. rnaja 1872 dolžnost v skupščino liodili, udeležili se posvelovanja ter sklepati, voliti in izvoljeni biti. — Potem prečita g. nadzornik nekateie odredbe šolskih oblastev, katera so pa šolska vodstva že ¦ireje dobila. Po prečitanju teh ukazov in odredeb preide k poročilu o nadzorovanih šolab ter objavlja sledeče: V Ijubljanski okolici je 28 javnili, dve izgredni, tri za silo in dve nemški privatni šoli, skupaj tedaj 35 šol in 51 učnih rnočij. Iz tega je tedaj razvidno, da so Ludi uspehi na vseh teh šolah jako različni. Vend^er omenja g. nadzornik. da so letos po vseh folah ti uspehi na njega naredili še precej ugoden vtis. Na Igu in v Šmariji sta se ondotni šoli razširili v trirazrednici. Na obeb teh šolah je napravil na njega [iouk ugoden vtis. Na Igu in v Šiški se je že tudi odprl rokotvorni pouk za dečke, kateri je izvest.no velike važnosti, kar moia vsakdo priznati, kdor to delo pozna. Osobito na Igu, kjer ta pouk že drugo leto traja, našel je g. nadzornik prav lepe in prinieine izdelke v lepljenstvu in rezbarstvu. Letos je odšel zopet jeden učitelj (g. Črnagoj) na Dunaj, da se izvežba v tej stroki in potein otvori ta pouk na ondotni šoli. Tako se bode s časora ta pouk razširil po več šplah našega šolskega okraja. Opazil je tudi g. nadzornik, da so se učni pripornočki na nekaterih naMh šolah v tekočem šolskem letu znatno pomnožili, kar se tudi lahko k napredku šolstva prišteva. S posebno pohvalo omenja uradnih spisov, ki so z inajhniini izjemami po vseh našib šolah v najlepšem redu. To niu je v dobrodejen dokaz, da gg. učitelji in ggdč. učiteljice rade uvažujejo njegove opazke in zboljšujejo, kar se da izboljšati in popraviti. Tudi z disciplino je bil g. nadzornik malone po vseh šolab zadovoljen. Le kar se tiče kaznovanja, oiuenja g. nadzornik, da naj se otroci z klcčanjem ne kaznujejo, ker to je protipostavno. Dalje želi, da bi se še bolj gledalo na snažnost šolskih otrok. Našel je veeinoma jako snažne otroke, a tu in tam pa tudi z neumitimi, uinazanimi rokarni in obrazoni. Na njegova vprašanja so mu otroci kar udkritosrono odgovaijali, da se ne uinivajo vsak dan. G. nadzornik opoinni učiteljstvo, da naj se neumiti otroci pred poukoin iz šole poženo, da se umijeju in eedni stopijo v šolsko sobo. Pa tudi s piimernimi nauki in v to svrho spadajočimi berilnimi sestavki naj učitelji otroke k snažnosti napeljujejo. Glede učnih piedmetov želi g. nadzornik, da bi se nazorni pouk še bolje gojil kakor dusihdob. Nazorni pouk je najvažnejši prcdmet ljudske šole, ker se ž njiin vzbuja otroška domišljija in pripravlja pot k re^lijain in spisju. Zatorej naj učitelji zahtevajo strogo uže v prvem šolskem letu, da olrcici odgovarjajo v popolnib stavkib in da znajo jiovedati vsebino vsacega, bodisi še Lako kratkega burilnega sestavka s svojimi besedami. (Ualje piib.) lz litijskega okrajn. (Konec.) Prispevek knjižnici naj se plačuje iz okrajne blagajnice. Predlog se je seveda z veseljem sprejel — z dostavkom g. Adlešiča, da neha plafievanje koncem t. 1., ker je g. Škrbinec povedal, da davkarija v Zatičini le v poluletnili obrokih pobira za knjižnico. — G. Čerin predlaga, naj bi se vsaki učni moči poslal jeden iztis zapisnika knjižnice, ker vse učiteljstvo jednakomerno plačuje, ne le voditelji. G. nadzornik po sprejetein predlogu takoj opozori knjižnični odbor, da odslej vsako leto pri konferenciji razdeli ta zapisnik vsem članom. V nakup se piiporoča za knjižnico več iztisov ,Kehr, Praxis des Volksschule' in knjiga ,Handbucb zur Fiihrung der Amtschriften*. Stalni odbor ostal je dosedanji (gg. Korban, Kovač, Kremžar, Škerbinec in Zajec — onkraj Bogenšperka), a knjižnični (tostran Bogenšperka) se je nekaj spremenil Člani so gg. Adlešič, Bartl, Čenn, Slanc in gdč. Scbott. Volitev zastopnika v okrajni šolski svet je privedla do ožje volitve, pti kateri je dobi! izvoljenec g. J. Bartl 18 glasov. Posebne predloge je stavil g. Zajec 3, namreč: a) radi slovenskih tiskovin za izkaz o cepljenji koz pri šolskib otrocib, b) radi piošnje učiteljstva na c. kr. okrajni šolski svet, da ostreje postopa pri kaznovanji šolskih zainud, c) radi prošnje do šolskib oblastev, da se ustanove redne šole na Primskovem, v Polšniku in na Muljavi. G. Škrbinec predlaga, da se vis. c. kr. deželni šolski svet naprosi, naj za kmetijski pouk, za pouk ženskih ročnih del in za pouk v neinščini določi stalne nagrade za posaniezne ure. — Vsi 4 predlogi so bili sprej^Li, a predlog, ki ga je stavil g. Rojina radi rnedsebojnega bospitiranja pri pouku — pa ni dobil podpore, zato je g. nadzornik nasvetoval, naj se vpelje za poskušnjo prosto bospitiranje, kar je slednjič jednoglasno obveljalo. H konferenciji je prišel — kakor vsako leto — predsednik c. kr. okraj. šol. .sveta blagorodni gospod M. Grill, katerega je g. nadzornik kot prijatelja šole in učiteljev v iineni učiteljstva prav srčno pozdravil. Omenim naj tudi, da je vsa konferencija pozdravila gosta iz kamniškega okraja, nadučitelja iz Moravč g. Tomana, ki je, svoje dni tu službujoč, še vedno v piijetnein sporninu. Med zboiovanjem došel je telegrafičen pozdrav mokronuškega nadučitelja gospoda Ravnikaija. Sv. Križ pri Turnu, 26. dan mal. srpana 1893. Jnnko Neij. Jeijlič.