Dom učlteljlc Poročilo občnega zbora dne 9. aprila 1.1. Načelnica tov. Sodnikova je otvorila občni zbor. Pozdravila je vse navzoče, ipredvsem g. Minko Govekarjevo, 'predsednico jugosl. ženske zveze za dravsko banovino, bivšo učiteljico, ter g. predavatelja docenta dr. St. Gogala. Z obžalovanjem je ugotovila, da so se tovarišice odzvale v razmeroma skromnem številu, kar je pa razumljivo, ker so isti dan zborovala tudi druga društva. Dr. Stanko Gogala je predava} o zelo aktualni tcmi: »Nova šola — novo življenje«. Predavanje je izoblikoval povsem svojevrstno. Osnovna misel je bila, življenje vodi šolo, šola pa vodi življenje. Pri tem ni mišljeno obče življenje, temveč življenje posameznika, življenje v učencu samem. Šola naj vodi in bogati to življenje ne samo v metodi, ki je doslej trpala v otroka razno tvafino. Vse dosedanje reforme so bilc več ali manj zunanjega značaja, naši šoli pa je najbolj potreba, da se notranje prenovi in preosnuje. Učitelj naj stopi otroku nasproti kot človek. ki ga spoštuje, skuša naj se vživeti vanj, prisluhne naj njegovi duši. Naj tnu ne vsiljuje tega, kar njega samega zanima, podredi naj se duševnosti otrokovi, samo takp more preiti učiteljevo delo v resnično vzgojno prizadevanje. Pravi učitelj se preda popolnoma učencu in ta začuti takoj, kje bo našel razumevanje in kdo mu bo znal odgovoriti na njegova vprašanja. Današnja mladina se razvija hitreje, njena notranja zrelost je nenavadno zrasla. Najvažnejša naloga vzgojiteljeva je, da skuša gojenca pritegniti in gledati, da se mu ne izmakne. Le učitelj, ki je sam notranje bogat, more zadovoljiti mladega človeka. Če ,se mu je posrečilo pridobiti zaupanje otrokovo, bo znal razgibati njegovo duševnost in ga zbuditi k novemu notranjemu življenju. Šola bo postala otToku vir notranjega bogastva, iz katerega bo črpal in dtobival ipobudo k lastnemu ustvarjanju. Le taka živa šola zbuja novo življenje, zahteva (pa resnično živcga učkelja. Predavanje, podano s toplino in iskrenostjo, se je tudi toplo sprejelo, le škoda, da nas je bilo premalo. , To so misli, v katere bi se bilo zatopiti vsakemu učitelju in vzgojitelju. Naša šola je vkljub vsemu prizadevanju v resnici okostenela, poudarja preveč zunanje delo, nedostaja pa ji notranje ipoglobitve. Gospodar&ko ipredavanje g. ravnatelja Boža Račiča je imelo predvsem namen zainteresirati tovarišice za delovanje in prospevanje »Osrednjega zavoda« kot ustanove, ki že zdaj z velikim uspehom podpira domače obrte in zaposluje na stotine našega domačega ženstva. Položaj naših vasi je danes naravnost obupen, prizadeti so zlasti obmejni kraji in oni, ki so izgubili zaradi sankcij dosedaj statoe vire zaslužka. Edina pomoč je zaposlitev žen. Osrednii zavod vzdržuje že veliko šol in ima v različnih krajih dobro organizirane >postojanke, kjer so vpeljane razne tehnike ženskega Točnega dela. Izdelki naših žen &o dosegli glede izvedbe in solidnosti že tako višino, da lahko tekmujejo z vsakimi inozemskimi; tujina jih že močno uipošteva. Pr[ nas pa je širša javnost še premalo poučena, zato ne polaga važnosti na povzdigo domačih obrtov. Me učiteljice v tem oziru lahko precej pripomoremo, s tem da same vselej zahtevamo le domače izdelke in odklanjamo inozemske. S svojim vplivom in z nasveti pa tudi med drugim ženstvom v tem oziru lahko vršimo važno kulturno in socialno nalogo. H koncu je g. predavatelj povabil zadrugo, naj si ogleda obrat zavoda. Načelnica se mu zahvali za zanimivo ipredavanje s prošnjo, da bi mogle ogledati učiteljice zavod ob priliki 'počitniškega tečaja. G. Govekarjeva nasvetuje, naj bi se pri tej priliki pakazali stroj- ni izdelki in izdelki ročnega dela, ker široka javnost tega ne zna ločiti in primerno ocenjevati. Poročila funkcionark. Načelnica poroča: a) Glede naših predlogov vplačil za dosmrtna stanovanja ni bilo dosedaj nikakega odziva. Predlogi so samo ogrodje, izvedba se bo ravnala po razmerah, ki bodo tedaj, ko bomo mogle svoje načrte uresničiti. b) Glede združitve našega doma z domom visokošolk še ni prjšlo do razgovora, vendar kaže, da se bo naša akcija razvijala v to smer. - • c) Napredek v številu člank in izjav za kamne je neznaten. Temu bo glavni vzrok splošno slabo razpoloženje zaradi neugodnih službenih razmer. Vendar bi to ne smelo negativno vplivati na stanovsko zavest, nasprotno, ravno osredotočenje nas bo jačilo, da bomo lažje kljubovali udarcem. Nekatere članice so iprosile za ukinitev mesečnih odtegljajev za kamne. Načelnica pozove navzoče članice, naj izrečeio tozadevno svoje mnenje. Soglasno se izjavijo, da zadruga iz tehničnih razlogov na to nikakor ne more pristati. Poleg tega bi oa tako neresno postopanje omajalo zaupanje v naše delo. Iz tajniškega poročila tov. Herenove ie razvidno, da je imela zadruga od zadnjesa občnega zbora 7 rednih odborovih sej in širši sestanek članic o Božiču. Izmed važnejših dopisov je bil poziv Gospodarskega sveta, odseka učiteljskega udruženja, za podvig stanovskih gospodanskih in socialnih ustanov. Započela se je akcija agitacijskih predavanj za vse učiteljske gospodarske ustanove ob priliki sreskih učiteljskih zborovanj. V ta namen je naša zadruga oddala Gospodarskemu svetu informativno okrožnico, ki je prišla na razgovor pri nekaterih učiteljskih zborovanjih. Načelno dobra zamisel nam pa do danes ni prinesla vidnega uspeha. Na. vprašanje »Učiteljskega doma« v Ljubljani, ako bi sodelovale pri nameravani efektni loteriji v korist Učiteljskemu domu, je zadruga obljubila svojo pomoč. Pri tej priliki je pozvala načclnica vse navzoče čla- nice, zlasti poverjenice, naj se s svojim vrplivom zavzamejo za stvar in sodelujejo, ker solidarnost in samopomoč nas bosta moTalno dvignili in gospodarsko okrepili. Zavetišče Marije Mehletove daje v tem ktu zavetje in opoldanski obed 4krat na teden 66 učenkam I. drž. dekl. mešč. šole. 46 učenk prispeva z majhno odškodnino, 20 najubožnejših dobiva obed brczplačno. Zavetišče se vzdržuje iz podpor ministrstva za spc. politiko, kr. banske uprave, mestnega poglavarstva, Rdečega križa, iz prisrpevkov učenk in prispevkov učiteljstva I. drž. dekl. mešč. šole in drugih dobrotnikov. Vendar so te >podpore spričo splošnega slabega gospodarskega položaja vedno bolj pičle, letos je celo izostala podpora ministrstva soc. politike, ki je bila doslej glavni vir dohodkov za zavetišče. Tako je "prišlo zavetišče v precej neugoden položaj, upamo pa, da se nam bo z osebnimi intervcncijami in pismenimi vlogami posrečilo zagotoviti obstoj zavetišču tudi za prihodnje kto. Iz blagajniškega poročila tov. Levčeve je razvidno, da je znašal celokupni promet v pret. poslovhem letu Din 142.804,19, gotovine v blagajni je Din 1378,28, hranilne vloge Din 98.353,51, v poštni hranilnici Din 4040,95, vredn. papirji in ipremičnine Din 2601,—, deleži članov 600 Din, deleži pri Zvezi sjov. zadrug in drugod 600 Din. 31. dec. pret. 1. je štela zadruga 187 članic t. j. 1 več nego lani. Tajnica nadzorstvenega odbora tov. Gregoričeva ugotavlja v 6vojem poročilu, da je pri pregledu blagajniških knjig našel odbor najlepši red, kar je zasluga naše vestne in marljive blagajničarke, kateri za njeno požrtvovalno delo iz-reka popolno priznanje. Tov. Levčeva se v imenu odbora zahvali načelnki za njeno prrzadevanje v prospeh zadruge. Prav tako se zahvali načelnica vsem odbornicam in poverjenicam za vsestransko pomoč z žel.jo, da bi zadrugi kmalu pripomogle do uresničenja naših načrtov. Pri volitvah se je na predlog tov. Sušnikove izvolil prej^nji odbor. Za bodoče leto skušajmo znova zastaviti vse sile, da pridobimo čim več novih članic in podpornic. Kot najuspešneiše sredstvo so se izkazala osebna propagandna predavanja po posameznih srezih. G. Govekarjeva se je najlepše zahvalila, da smo jo ipovabile v svojo sredo in je izrazila priznanje našemu delu z željo, da bi se nam kmalu posrečilo zgraditi dom, ki bi nudil gostoljubno streho tudi drugim žemskim društvom. Pri slučajnostih so se navzočim članicam razdelile podpisne pole za mirovno akcijo.