tzhaja vsak ootrtak
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, ul. Commerciale 5/1. Tel. 28-770. Za Italijo: Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Poštni predal (ca-sella postale) Trst 431. Poštni čekovni račun: Trst, št. 11/6464
Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Poaamozna it. 30. — Ur
NAROČNINA:
tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo : tromesečna lir 600 - polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru
Spedizlonc in abb. postale I. gr.
ŠT. 146
TRST, ČETRTEK 21. MARCA 1957, GORICA
LET. VI.
Južni Tirol, Koroška in Beneška Slovenija
Kakšen je položaj Slovence« na Koroškem?
Kako spoštuje Avstrija mirovno pogodbo - Pritožba narodnih manjšin na štiri velesile
V teh dneh, ko je vprašanje Južnega Tirala stopilo iznova v ospredje mednarodne pozornosti, je v inozemskem časopisju izšel inarsikak članek tudi o položaju slovenske narodne manjšine na Koroškem. Ko so namreč ljudje brali, kako odločno in enodušuo se vse avstrijske stranke, dunajski parlament in vlada bore za pravice Južnih Tirolcev, so sc skoro nehote spraševali, na kakšen način ravna Avstrija sama z narodnimi manjšinami na svojem ozemlju.
Neprimerno bolj kot tujce zanima stvar seveda nas, ki tvorimo s koroškimi brati in
vsemi ostalimi Slovenci živ in nerazdružiljiv del slovenskega narodnega občestva.
Z Južnimi Tirolci smo prijatelji, saj delimo z njimi že skoro 40 let slično usodo pod Italijo in prav posebno na« je njim približalo skupno trpljenje v črni dobi Mussolinija. Toda naša dolžnost je, da kljub vsemu prijateljstvu govorimo resnico. Prikazati hočemo razmere, v katerih žive Slovenci v Avstriji, dobro vedoč, da za položaj na Koroškem ne zadene prav nobena krivda lužnih Tirolcev.
Več ko stoletno raznarodovanje
Slovenska manjšina na Koroškem spada med praprebivalstvo dežele. Saj žive Slovenci tam že več ko tisoč tri sto let in Koroška je bila skozi stoletja izključno od Slovencev obljudena država. Ko so Bavarci in pozneje Franki deželo podvrgli svoji oblasti ,se je začelo veliko naseljevanje Nemcev na Koroško.
Slovensko plemstvo je bilo uničeno in nadomeščeno z nemškim, ki je postalo lastnik vse zemlje. Na redko obljudena posestva se je ves srednji vek širil dotok nemških kmetovalcev s severa, dokler ni Koroška dobila pretežno nemško lice.
Vse to se je dogajalo v časih, ko evropski narodi niso še imeli narodne zavesti, zakaj narodna ideja se je pojavila ter začela prodirati v množice šele po francoski revoluciji v prvi polovici 19. stoletja. Pojavila se je obenem z idejo moderne demokracije. To je bila doba prebujanja delavskih in kmečkih množic, ko so obenem stopali na pozor-nico zgodovine tudi dotlej zapostavljeni in izkoriščani tlačanski in proletarski narodi. Med ta prebujajoča se mlada evropska ljudstva je treba šteli tudi Slovence, ki se jim je v neverjetno kratki dobi enega stoletja posrečilo, da stoje danes sot enakovredni člani v družini kulturnih narodov sveta.
DVE SVETOVNI VOJNI
Vendar je pot, vodeča Slovence do kulturne osamosvojitve, bila izredno strma in težavna. Kjerkoli so se hoteli uveljaviti, so naletavali na ogorčen odpor močnejših sosedov. Na jugu so jih ovirali v razvoju Italijani, na severu Nemci. Za vsako ljudsko Šolo, za najmanjšo jezikovno pravico so se morali težko boriti.
Ko je Avstrija v 19. stoletju uvedla obvezni pouk za vse otroke, so se ravno tako Italijani kot Nemci na vse načine trudili, da bi se slovenski otroci vzgajali v tujem in
ne v svojem jeziku. Šola naj bi bila sredstvo za raznarodovanje Slovencev.
To stanje vlada na Koroškem že več ko sto let.
Res je sicer, da je po zlomu Avstro-Ogr-ske nova avstrijska republika vzela v mirovni pogodbi nase dolžnost, da bo zaščitila narodne pravice Slovencev. Toda vse te zakonite svoboščine so, kakor se v nacionalističnih deželah redno dogaja, ostale žal samo na papirju. Vse uradovanje na Koroškem je bilo izključno nemško, vsi napisi nemški in šole so bile v dejanskem življenju navadne potujčevalnice. V materinem jeziku so poslušali naši otroci samo veronauk.
Za šole so bile sicer predpisane tudi dvo-
jezične knjige in v prvih letih bi se bil moral opravljati pouk v materinščini, toda kaj so vsi ti predpisi koristili, če ni bilo v slovenskem delu Koroške nikjer slovenskih učiteljev! Pred izbruhom druge svetovne vojne so imeli koroški Slovenci vsega le dva svoja učitelja, a še ta so šolska oblastva poslala na službovanje v — nemški del dežele. V vseh slovenskih vaseh so bili nameščeni izključno Nemci. Ti so seveda poučevali naše otroke le v nemščini, češ da na žalost ne znajo slovenščine.
V takem položaju je druga svetovna vojna zatekla koroške Slovence. Tedaj je narodno preganjanje doseglo vrhunec. Hitler se je vrgel na očitno ropanje slovenske zemlje. Naše zavedne ljudi ni le zapiral in pošiljal v taborišča, temveč jih začel tudi razlašče-vatii. Gnal jih je z njihovih domov ter naseljeval z družinami vred v Nemčiji. Na razlaščenih kmečkih posestvih naj bi se udo-nrili Nemci.
Zatirani Slovenci so zgrabili za orožje ter se spustili v borbo proti nacizmu z upanjem, da jim konec vojne prinese odrešenje. Toda kako grenko in globoko je bilo njihovo razočaranje, ko so lepega dne zvedeli, da jih Sovjetska Rusija namerava pustiti popolnoma na cedilu! Stalin je bil sklenil, da ne priključi niti ene slovenske vasi Sloveniji, temveč da prepusti kratkomalo vso slovensko Koroško — avstrijskim nemškim nacionalistom.
Šolska odredba z dne 3. oktobra 1945
Izdani in zapuščeni koroški Slovenci so bili zato prisiljeni si pomagati, kakor sami vedo in morejo.
Da bi šole ne bile še nadalje gole potujčevalnice, se je slovenski voditelj dr. Josip Tischler že avgusta 1945 obrnil na Nemce s predlogom, naj se na narodno mešanem ozemlju južne Koroške vpelje po zgledu nekaterih kantonov Švice na vse šole obvezni dvojezični pouk. Vsi otroci naj obvladajo oba deželna jezika: Slovenci naj se nauče nemščine, Nemci pa slovenščine.
Koroški Nemci, katerih dežela je bila tedaj zasedena od zaveznikov in ki niso še znali, kakšna usoda jih čaka, »o Tischlerjev predlog brez odlašanja sprejeli. Tako je 3. oktobra izšla deželna odredba o dvojezičnem pouku v občinah, ki so v odloku imenoma naštete.
V odredbi je predpisano, da se mora pouk opravljati prva 3 leta v materinem jeziku otroka, toda eno uro dnevno je treba uporabiti. da se učenec polagoma uvaja tudi v
poznavanje drugega deželnega jezika. Od četrtega razreda dalje je učni jezik nemški, vendar so slovenski otroci obvezani se izobraževati v svojem jeziku nekaj ur na teden vse do kraja šolske dobe. Veronauk se pa mora predavati od začetka do konca izključno v materinščini.
Zelo važen je tudi predpis, da mora na teh šolali vsak učitelj popolnoma obvladovati slovenski jezik, s čimer je našim učiteljem na Koroškem zajamčena namestitev. Vse dotlej, dokler ne bo imela Koroška dovolj domačih učnih moči, smejo na teh šolah poučevati tudi učitelji, priseljeni iz inozemstva, to se pravi iz Jugoslavije.
Ureditev slovenskega šolstva na Koroškem gotovo ni idealna, vendar jamči naši mladini vsaj to, da se v šoli nauči svojega knjižnega jezika, kar pomeni v primeri s prejšnjim stanjem odločen in neizpodbiten napredek.
Takih šol bi moralo biti danes na Koroškem 107. Toda dr. Josip Tischler je 27. ja-
(Nadaljevanje na 3. strani)
NOVICE Z VSEGA SVETA
RAZOČARANI JUDJE
Komaj se je Izrael podvrgel sklepu Združenih narodov ter umaknil vse svoje čete iz Egipta, ima že občutek, da je bil politično opeharjen. Židje so izpraznili Gazo v pričakovanju, da se na to ozemlje ne vrnejo več Egipčani, medtem ko je Naser takoj po njihovem odhodu imenoval za Gazo svojega guvernerja, ki naj prevzame nad temi kraji vso civilno upravo in policijsko službo.
Nastal je spor, v katerem so imeli Združeni narodi odločiti. Ti so, kakor sedaj vidimo, potegnili z Naserjem. V Gazii so priznali njegovega guvernerja in njegovo policijo. Še več! Mednarodne čete se mislijo celo umakniti iz Gaze ter iti bolj na vzhod, da zasedejo mejo med Izraelom An Egiptom, tako da bi Gaza dejansko prišla spet pod oblast Naserja.
Židje so zavoljo tega besni in groze z novo vojno proti Egiptu. Njihov zunanji minister gospa Gol d a Meir je takoj odletela v Ameriko.
To naj bi bil »poslednji poskus«, da sc spor reši z miroljubnimi sredstvi. Toda zdi se, da vse te židovske grožnje ne bodo mnogo zalegle. Nova vojna Izraela bi bila namreč dejansko uperjena proti mednarodnim četam, ki namesto Naserjevih stoje na meji Egipta. Ker si Židje ne morejo dovoliti oboroženega spopada z Združenimi narodi, se bodo morali končno vdati. Amerika vodi tako politiko zavoljo tega, ker se noče zameriti Arabcem ter zgubiti svojega- vpliva v Afriki in Aziji.
PRED AVSTRIJSKIM PARLAMENTOM
Dne 14. marca je avstrijska poslanska fcbornica razpravljala o Južnem Tirolu. Pri tem se je prvič po vojni zgodilo, da so vse stranke, torej kršč. demokrati, socialisti, liberalci in tudi komunisti, bile istega mnenja ter složno podprle vlado. Ob strani nemške •manjšine v Južnem Tirolu stoji torej brez pridržka vsa Avstrija.
Poslanec dr. Pfeiffer je predlagal, naj dunajska vlada, če bi se ne mogla sporazumeti z Rimom, predloži zadevo mednarodnemu razsodišču ali Združenim narodom, da oni odločijo, ali je Italija izpolnila ali ni izpolnila pogodbe Gruber De Gasperi.
Iz razprave v dunajskem parlamentu je razvidno, da bo Avstrija najbrž šla v vprašanju Južnega Tirola do kraja in da je stvar postala zelo resna.
SMRT DRŽAVNEGA POGLAVARJA
V soboto se je smrtno ponesrečil z letalom predsednik republike Filipinov Rainon Magsaysay. Ko se je s spremstvom peljal na veliko politično zborovanje, se je zrakoplov ob 2. uri po polnoči kar naenkrat raztreščil in telebnil na tla. Od 25 potnikov je ostal živ samo en težko ranjeni časnikar, vsi ostali so našli smrt v plamenih. Predsednikovo truplo so spoznali le po njegovi uri, ki je ostala nepoškodovana. Da ni bilo ure, bi ga nihče ne mogel prepoznati, kajti vse telo se mu je bilo spremenilo v velik kos oglja.
Z Magsaysayjem je Azija zgubila enega najsposobnejših političnih voditeljev in oh-noviteljev.
UMRL JE M OSA PIJADE
Predsednik jugoslovanske Narodne skupščine Moša Pijade, ki je na čelu posebnega parlamentarnega odposlanstva bil ravno končal uradni obisk v Veliki Britaniji, je na povratku v domovino pretekli petek iznenada umiri. Smrt ga je doletela na jugoslovanskem veleposlaništvu v Parizu. Že več dni se je pritoževal, da ga nekaj pritiska v prsih, a ni temu pripisovali važnosti. V razgovoru z veleposlanikom dr. Beblerjem, ga je pa naenkrat prijela velika slabost, da so takoj poklicali zdravnika, toda ko je ta po 15 minutah prispel, je bil Pijade že mrtev. Zadela ga je bila srčna kap.
Truplo predsednika Narodne skupščine so prepeljali z letalom v Beograd, kjer mu je vlada priredila svečan pogreb. V častni straži ob krsti so se noč in dan menjavali vodilni možje Jugoslavije in poslednji, ki je stal ob mrtvem Pijadu, je bil predsednik republike maršal Tito. V državi je bilo proglašeno 5-dnevno žalovanje.
Pokojnik je bil izredno bister in delaven človek in komunist že v predvojnem času ter je presedel dolgo vrsto let v ječah. Nova ustavna zakonodaja Jugoslavije je v glavnem njegovo delo.
Pokojnikova smrt pomeni za jugoslovanski komunizem velikansko zgubo'. Tito je izjavil, da je zguba nenadomestljiva.
NACIONALISTIČNA GONJA
Prejšnji teden so se v Gorici zbrali zastopniki istrskih beguncev, združenih v organizaciji MIR, (Mo vimen to Istriano Revi-sionista), ki ima, kakor pove že ime, za glavni cilj revizijo ali spremembo sedanjih državnih meja v Istri.
človek bi mislil, da so na sestanku razpravljali o kakih zadevah beguncev ali o položaju Italijanov v Istri. Kaj še! Strupeno so se zagnali v slovensko manjšino naših krajev, ker ni zadovoljna z osnutkom vlade o slovenskem šolstvu, ter obžalovali, da so slovenske zahteve podprli celo nekateri Italijani.
Samostojnost ali avtonomijo slovenskega šolstva je treba po njihovem zavrniti, češ da je v nasprotju z ustavo republike.
Reveži očitno ne poznajo ustave Italije. Sicer bi vedeli za njen 6. člen, ki nalaga državi, naj s posebnimi odredbami zaščiti jezikovne manjšine v republiki.
V nasprotju z ustavo so torej oni in ne mi Slovenci. Kar zahtevajo za svoje ljudi v Istri, odrekajo nam v Italiji.
Fašistične miselnosti se ne morejo rešiti.
LJUDSKO GLASOVANJE
Švica je v marsičem najbolj napredna država v Evropi, čeprav se v mnogih stvareh čvrsto drži svojih starodavnih izročil in običajev.
Pred kratkim je bilo v deželi glasovanje, ali naj v slučaju vojne kličejo k vojakom tudi ženske, kakor so že začele delati nekatere države.
Večina Švicarjev je glasovala proti, ker je mnenja, naj žena lepo čuva dom in otroke ler pusti orožje v miru. Tudi v tej stvari se Švicarji nočejo ločiti od dosedanjih navad.
OBOROŽENO SPREMSTVO
Odkar je bil julija 1948 izvršen atentat na Togliattija, je komunistična stranka uvedla posebno varnostno službo za svoje voditelje ter jih razdelila v 3 skupine. Zu manj znane je bilo določeno, da mora stati poleg njih en oborožen čuvar le, kadar imajo javen shod. Bolj znane, kot sta Longo in Secchia, je pn stalno spremljal oborožen mož. K tretji skupini je spadal samo Pal-miro Togliatti. Njega je v začetku brez prestranka spremljalo 8 do 14 čuvarjev. Kadar je stopil v avto, se je pred njim peljalo posebno vozilo s 3 ali 4 stražarji. Pred nekaj dnevi je pa Togliatti sklenil spremni avto ukiniti in zmanjšati osebno stražo na 2 moža.
ZANIMIVA IZNAJDBA
Nemški inženir Bergholter je izumil posebno pripravo, ki ti omogoča, da govoriš po telefonu v enem jeziku, poslušalec v tuji državi te pa sliši v svojem. V sprejemno mrežo je namreč vključena posebna priprava, pri kateri sede spretni prevajalci, ki sproti oddajajo sprejeto besedilo v drugem jeziku. Novotarija bo prav hodila zlasti velikim mednarodnim trgovskim podjetjem.
USODNA POMOTA
Gospa Barbagelato iz Genove je živela v vednem strahu, da ji tatovi ne ukradejo nakita. Zato je zanj našla posebno skrivališče: dragulje, spravljene v škatlo, je stavila na dno smetišnice v kuhinji. Pred nekaj dnevi jc bila n&kam vabljena ter se je hotela okrasiti z demanti in biseri, toda škatle ni bilo nikjer. Hišna je nedolžno povedala, da je vse smeti stresla v voz mestnih smetarjev, ki so jih odpeljali neznano kam.
NOVI NOBEL
Naj večje odlikovanje, ki ga kak znanstvenik ali umetnik danes lahko dobi, je bogata Nobelova nagrada. Sedaj je pa razpisala ameriška družina Ford, glavna lastnica istoimenskih tovarn avtomobilov, novo nagrado z nazivom: Atomi za mir. Podeljuje se znanstveniku, ki je največ storil za uporabo jedrne sile v miroljubne namene.
Letos je nagirado — v znesku 450 milijonov lir — prejel danski fizik Niels Bohr.
AMERIKA IN SOVJETSKA RUSIJA
Žena pokojnega velikega fizika Fermija 'p priobčila le dni v Ameriki knjiigo, v kateri opozarja Združene države na nagli razvoj atomske znanosti v Rusiji. Sovjetska zveza se z vsemi sredstvi trudi, da si vzgoji čim večje število atomskih tehnikov in učenjakov. L. 1960 bo imela že 1 milijon in 200 tisoč inženirjev in znanstvenih delavcev, medtem ko jih bo Amerika štela tedaj le 900 tisoč.
Fiziki so v Rusiji poleg poliitiikov »najbolje plačani sloj« v državi ter imajo za svoja raziskovanja na razpolago neizčrpna denarna sredstva. Zalo silijo vsi nadarjeni ljudje v študij atomske vede.
Amerika, pravi gospa Fermi, je v nevarnosti, da zgubi vodilno mesto, ki ga danes na atomskem področju zavzema v svetu.
Gospa Fermi je bila članica ameriške delegacije na mednarodnem atomskem zasedanju 1. 1954 v Ženevi.
NOVICE
NE EO TREBA K VOJAKOM
Londonska vlada je pretekli teden izjavila, da se načelno strinja z 'zahtevo, naj se v Velikii Britaniji odpravi obvezna vojaška služba. S tem bi se Angleži vrnili >k nekdanjemu stanju, ko ni bil noben državljan dolžan služiti v mirnem času vojake. Vojska je bila sestavljena iz prostovoljcev, ki so bili plačani kot ostali državni nameščenci.
Lani je Velika Britanija v ta namen odpustila iz vojske 33.000 mož in jih bo v bodoče še več. Danes šteje armada samo še
370.000	vojakov. Da bi njihovo število -lahko znižala, je nekatere posle izročila civilnim nameščencem ter uvedla v urade električne računske in knjigovodstvene stroje.
Angleži hočejo izkoristiti priložnost, da popolnoma preosnujejo svoje oborožene sile ter ustvarijo armado bodočnosti. V dveh letih mislijo uničiti 70.000 zastarelih avtomobilov in 250 tisoč ton orožja. En poseben polk bo sestavljen iz mož, izvežbanih za uporabo raketnih izstrelkov, vodenih na daljavo, in sploh -bodo poklicni vojaki v pretežni večini tehnično izurjeni ljudje. V dobi vodikove bombe, je rekel o-brambni minister Hare, so velika skladišča vozil in dosedanjega orožja nepotrebna.
JAVNA DRAŽBA
Teta angleške kraljice Elizabete prince-sinja Harevvood je bila, kakor poroča časopisje, prisiljena prodati na javni dražbi svojo srebrnino, zlasti namizni nabor, češ da je družini zmanjkalo denarja. Na dražbi so iz-kupili — 45 milijonov lir. Prav revni ti princi pa res ne morejo biti, če so samo za sklede, žlice in vilice dobili na desetine milijonov.
VZOREN ZDRAVNIK
Policija je prišla prejšnji tede-n na sled dobro organiziranim razpečevalcem ponarejenih tiisočlirskih bankovcev. Izvečine so jih spravljali v obtok vozača tovornih avtomobilov, ki so vozili iz južne Italije proti severu ter dospelii pogostoma tudi v naše kraje. Tilsoč|akle je tiskal zdravnik Beniin-cusa v Trapani na Siciliji. Uporabljal je tako moderne stroje, da bankovcev skoro ni liilo mogoče ločiti od pravih, šoferjem jih je prodajal zelo poceni: Za 100 tisoč ponarejenih 15 pristnih.
JUGOVZHODNA AZIJA
Pretekli teden so se zbrali na tridnevni sestanek zastopniki Avstralije, Nove Zelandije, Filipin, Pakistana, Siama, Velike Britanije, Francije i-n Združenih držav v avstralskem mestu Canberri. Ta osmorica držav je, -kakor znano, ustanovila pred nekaj leti vojaško obrambno zvezo, imenovano SEATO, z namenom, da nastopi v slučaju potrebe z združenimi močmi proti- prodiranju komunizma v južnovzhodno Azijo.
Predstavniki Združenih držav in Velike Britanije so v Canberri izjavili, da je vojaška moč njihovih držav v tem delu sveta danes že tako velika, da bi se lahko uspešno postavila po robu vsakemu napadu komunistov. Dulles je rekel, da se število ameriških čet v Aziji ni povečalo, pač so edinke bolje oborožene in gibčnejše in zato močnejše, kol so bile pred 3 leti.
NAJVEČJA LADJA NA SVETU
Med najbolj znane pomorske podjetnike našega časa spadata dva Grka, Sokrates Onassis in Spiros Niarlios, ki delujeta v Ameriki. Med njima se je vnela tekma, kdo bo zgradil največji parnik na svetu. Zmagal bo bržkone Niarhos, ker je naročil v 'ladjedelnicah Massachusetla ladjo, ki bo imela 106 tisoč ton. Orjak bo tako ogromen, da ne bo mogel pluli skozi Sueški prekop. Prevažal bo nafto okoli Afrike, a stroški bodo kljub temu manjši, ker prevozni-
.»II!
Sneg
na
Krvavcu
(Nadaljevanje s I. strani)
nuarja t. -1. priobčil v Celovcu zelo zanimivo knjižico Die Sprachenfra-ge in ICaernten, iz katere izhaja, da je dejanski položaj nekoliko drugačen. Na nekaterih šolah so še vedno nastavljeni učitelji, ki ne znajo ali nočejo znati slovenščine. Tu je seve pouk popolnoma nemški. Takih potujčevalni-c je 25, tako da je resničnih dvojezičnih šol na Koroškem namesto 107 le 82.
MIROVNA POGODBA
Približno 10 let po objavi te šolske odredbe se je Avstrija rešila tuje zasedbe ter -poslala spet samostojna država. To se je zgodilo 15. maja 1955, ko je Avstrija podpisala z. velesilami mirovno pogodbo.
V njej je Moskva hotela vsaj deloma popraviti krivice, ki jih je prizadela koroškim Slovencem. V 7. členu pogodbe je rečeno, da imajo Slovenci in Hrvati v Avstriji poleg pravice do ljudskošolskega pouka v materinem jeziku tudi pravico do primernega števila lastnih srednjih šol. Za slovensko in hrv-atsko šolstvo morajo biti imenovani posebni nadzorniki,
V narodno mešanih krajih Koroške, Štajerske in Gradiščanskega je v vseh upravnih uradih in na sodiščih drugi uradni jezik hrvaščina in slovenščina. Vsi javni napisi morajo biti v teh krajih dvojezični.
Te, z -mirovno pogodbo zajamčene pravico so pa do danes na žalost ostale zopet le na papirju: uradni jezik je povsod v Avstriji še izključno nemški, o slovenskih in hrvaških srednjih šolali ni n-i-kjar ne duha ne sluha, vsi javni napisi so samo nemški in nikomur ni v Avstriji še seglo v misel, da bi imenoval za slovensko šolstvo posebne nadzornike.
na pri tako silnih količinah ne vpliva mnogo na cene petroleja. Moderna industrija se bo tako s časom osvobodila odvisnosti od Sueza.
ČVRSTA KORENINA
V vasi Casanuova blizu Tolmezza živi naj-sta-rejša žena zgornje Italije. To je Vincen-za Brovedani, ki je prejšnji teden učakala 103 leta. S krepkim korakom je šla k slovesni maši ter se nato poveselila v nepregledni trumi pravnukov.
DEŽELA UR
To je Švica, o kateri sedaj beremo, da bi utegnila ostati brez veščih urarjev. Prvi vzrok je v tem, da se je začela tudi urarska industrija avtomatizirati. Namesto človeka delajo zanj stroji in izvežibani strokovni delavci niso več tako potrebni kot prej. Razen tega je izšolanje v dobrega urarja zelo draga stvar. Vajenec ne prejema 4- leta nobene plače, ampak mora za uk odšteti vsak mesec učnino in si vrh tega sam nabaviti potrebno orodje.
Pomanjkanje urarjev je nastalo v Švici tudi zavoljo tega, ker vabijo izvežbane delavce v tujino, tkjer jih dobro plačujejo. V Ameriki je za vsakega obrtnika velik ponos in priporočilo, če lahko nabije na o-kno: »Imamo v službi švicarskega urarja!«
Nasprotno! V Avstriji se je vzdignil odpor celo proti tistim pravicam, ki jih Slovenci danes še imajo. Na Koroškem so organizirali narodno mlačne in nezavedne Slovence, tako imenovane nemškutarje ali vin-dišarje, ter jih pognali v boj proti -dvojezičnim šolam v deželi. Te izprijene Slovence so naščuvali, da protestirajo zoper pouk v lastnem jeziku.
O teh popačenih članih našega naroda trde, da niso Slovenci, temveč posebno ljudstvo vdndišarjev. Ista pesem kot v Beneški Sloveniji! Tudi o teh Slovencih pravijo laški nacionalisti, da niso Slovenci, marveč pristni Italijani a-li kvečjemu ljudje, govoreči) doma neko ču-dno slovansko narečje, ki pa v nobenem primeru ni prava slovenščina!
Razumljivo je, da se voditelji koroških Slovencev s -takim izvajanjem mirovne pogodbe ne morejo zadovoljiti! Njihova dolžnost je, da se do kraja bore za zakonite pravice svojega naroda, za kar so pooblaščeni tudi po besedilu pogodbe same, ki nalaga Avstriji, da mora t’ dobi 18 mesecev izpolniti svoje obveznosti do manjšin, štiri velesile smejo nadzirati Avstrijo, ali je v tem času res to storila.
Ker ni dunajska vlada izdala do danes še niti ene zakonske odredbe, s katero bi izvršila manjšinske določbe mirovne pogodbe, so se zastopniki koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov obrnili 15. januarja t. I. na štiri velesile s skupno spomenico, naj poskrbe, da se uresniči in spoštuje mednarodni zakon.
Avstrija bi po našem morala čimprej zamujeno popraviti in dati narodnim manjšinam vse, kar jim pritiče, zakaj edino tako bo imela polno moralno pravico, da se lahko odločno zavzema za lastno manjšino na Južnem Tirolskem.
Kakšen je položaj Slovencev na Koroškem?
Tržaški mestni svet je še v krizi!
Ko to pišemo, poteka kar celili 16 dni, od- I ne ho nikdar dovolil, da bi v vodstvo Acega-
kar je vse mesto ohromljeno zaradi stavke v občinskem podjetju Acegat. Kakor zadnjič poročali, je stavka izzvala hude po-litičme zapletljaje, tako da je grozila nevar n ost, da vlada razpusti tržaški mestni svet in razpiše nove volitve.
Občinski upravni odbor, ki je bil pretekli teden na seji poražen, je sklical za petek, 15. t. m., novo sejo občinskega sveta. Tu naj bi se izkazalo, ali je sploh še možno redno upravljati tržaško občino. Odbor je tudi tokrat predlagal, naj se najprej raz pravlja o zvišanju cen za usluge Acegata, vendar pa naj bi poviški zadevali le tram vajske listke, ki naj se podražijo za 5 lir Po dolgi in ostri razpravi je predlog prodrl s 26 glasovi proti 25, medtem ko se je 7 sve tovalcev glasovanja vzdržalo. Za povišek so bili demokristjani, socialni demokrati, republikanci in svetovalka Gruber-Benco; proti so glasovali komunisti, misini in predstavnika Narodnega gospodarskega gibanja, gl a sovanja so se pa vzdržali monarhisti, pred' stavnik liberalcev, nennijevec Teiner, dr. Finch er le ter neodvisna socialista Petronio in Dekleva.
Nedosleden nastop
Izid glasovanja je zelo značilen in zasluži, da ga podrobneje proučimo. Župan Bartoli je pred glasovanjem izjavil, da bo uprav ni odbor odstopil, če se bo večina svetoval cev izrekla proti povišku. To je pomenilo nove občinske volitve, zakaj v današnjih razmerah bi bila izvolitev novega upravnega odbora in župana nemogoča.
Strah pred novimi volitvami je po našem vplival na nekatere levičarske svetovalce, da niso glasovali protii povišku ter tako rešili Bartolija in njegove zaveznike. Saj drugače si ne moremo razlagati, čemu je na priliko tir. Dekleva posredno podprl svojega in našega zagrizenega političnega nasprotnika — Bartolija!
Da bi svoje čudno ravnanje pred volivci in javnostjo opravičili, se novopečeni Bar-tolijevi podporniki sedaj sklicujejo na to, da bi prefektura 'imenovala občini komisarja, ki bi ne samo podražil tramvajske listke za 5 lir, temveč gotovo uvedel še vse ostale poviške cen. K temu bi najprej pripomnili, da danes nihče za gotovo ne ve, kakšne ukrepe bi izdajal vladni komisar, in da bi tržaško delovno ljudstvo imelo na razpolago dovolj zakonitih sredstev, da se brani pred krivičnimi namerami komisarja.
V ostalem pa sodimo, da bi noben slovenski svetovalec, pa naj pripada katerikoli stranki, ne smel v nobenem primeru glasovati, čeprav tudi le posredno, za zaupnico Bartoliju!
Nova upravna komisija
Naslednja točka dnevnega reda je bila imenovanje nove upravne komisije Acegata. Za predsednika je bil z večino glasov izvoljen socialni demokrat ing. Vladovič. Pred imenovanjem ostalih članov pa je prišlo do hudega spora med županom in opozicijo, ki je v znak protesta zapustila sejno dvorano. .Bartoli je namreč nepričakovano izjavil, da
ta stopil kak komunist ali fašist, čeprav je baje to prej obljubil. Opozicija mu je zato očitala, da je požrl dano besedo.
Po odhodu opozicije je v dvorani ostalo 50 svetovalcev, ki so z večino glasov izvolili v novo upravno komisijo dva demokristjana in po enega socialdemokrata, republikanca, monarhista in nennijevca.
Mestni svet je v petek sicer začasno premostil nekatere težave, toda s tem še zdaleč ni rešil niti čedalje bolj zapletenega vprašanja Acegata niti ni odstranil nevarnosti novih volitev
RIGMANJE
Tudi letos smo se Ricmanjei več dni pripravljali, da hi kar najbolj slovesno obhajali praznik svojega zaščitnika sv. Jožefa. Torkovo izredno lepo vreme je mnogo pripomoglo, da je naše domače slavje popolnoma uspelo. Že v zgodnjih dopoldanskih urah so začele prihajati v vas trume meščanov, ki so se posluževali' vseh razpoložljivih prometnih sredstev, da hi le mogli prebiti nekaj veselih uric v našem lepem Bregu. Največ gostov je seveda prišlo kmalu popoldne, tako da so ob določeni uri vsa vas in bližnji travniki kar mrgoleli tujcev. Letos smo najbrž potolkli vse viške, saj računajo, da nas je ta dan obiskalo nad 10 tisoč ljudi!
Na svoj račun so seveda prišli predvsem gostilničarji in razni kramarji, ki so popolnoma izčrpali svoje bogate zaloge. V pričakovanju velikega navala tujcev je občinska uprava poskrbela za ureditev prometa, kar se je dobro izkazalo. Za prihodnje leto ji še svetujemo, naj n,a kakšen način skuša pre-prečiti, da bi mestni gizdalini in tudi mestne gospodične ne tako brezobzirno lomile cvetoče veje na drevesih ter povzročevale razno drugo škodo na poljih.
REPENTABOR
Vse kaže, da je naš »Tabor« s svojim zgodovinsko in umetniško važnim svetiščem še \edno ena najbolj privlačnih točk na Tržaškem. Ko je bil podpisan videmski sporazum, ki je številnim Tržačanom omogoči prehod čez mejo, so nekateri preroki napovedali uašetnu kraju smrt, oziroma životarjenje. Izkazalo se pa je, da se je tukajšnja okolica vsem tako priljubila, da je ne morejo več pozabiti. In res opažamo, da je vsa-to nedeljo in praznik veliko ljudi, ki se po novi, a še ne popolnoma dokončani cesti počasi pomikajo z bližnjega Cola protii prijaznemu griču, kjer stoji naša starodavna cerkev.
Glede na tujski promet moramo priznati, da je repentaborska občina doslej veliko naredila. Saj je asfaltirala in razširila vse najvažnejše ceste ter izvršila mnogo drugih drobnih del. Najvažnejše se nam pa zdi, da je naš Kras kljub vsem tem spremembam ohranil svoje lepe značilnosti, zaradi katerih tudii slovi. V tej zvezi bi občinski upravi še priporočili, naj čimprej dokonča cesto » Cola proti svetišču, napelje po možnosti vzdolž te poti javno razsvetljavo ter poskrbi za neposredno telefonsko zvezo z mestom.
Vsem domačinom pa polagamo na srce, naj nekoliko bolj skrbe za grobove svojih dragih, kajtii prav na božji njivi najbolje spoznaš kulturo nekega naroda.
NABREŽINA
Na seji občinskega sveta, ki je bila pretekli petek, so svetovalci vzeli na znanje, da bo Ustanova treh Benečij brezplačno odstopila občini 1000 kv. metrov zemljišča pri begunskem naselju v Štivanu, kjer bodo zgradili novo ljudsko šolo. Župan je nato poročal, da je bila v torek, 12. t. in., v Ce-rovljah posebna komsiija iz Trsta, katere naloga je bila, da določi prostor, na katerem bodo zgradili no\o cerovsko šolsko poslopje. Župan in odbornik Antonič sta članom razkazala različna stavbna zemljišča, od katerih je komisija izbrala jusarsko parcelo v borovcih na križišču Cerovije-Mavhinje.
Po daljši in včasih razburiti razpravi je občinski svet s tajnim glasovanjem sklenil, da se bo 9-stanovanjska ljudska hiša zgradila v Nab režimi. V la namen bo občina podarila zavodu za gradnjo ljudskih hiš (IACP) 2 tisoč kv. metrov zemljišča v bližini občinskega doma. Oh tej priliki so razni svetovalci poudarili, da je treba omenjeni gradbeni zavod takoj naprositi, naj v občini zgradi nadaljnje ljudske hiše, ki naj vsaj deloma ublažijo hudo stanovanjsko stisko.
Občinski svet je na koncu soglasno sprejel pravilnik, ki na novo urejuje živino-zdravniško službo.
ŽERJAL NE BO ODPUŠČAL DELAVCEV
Tržaško mizarsko podjetje Žerjal je zaradi po manjkanja naročil nameravalo v kratkem odpusti i 15 delavcev. Po pogajanjih s sindikalnimi predstavniki pa je prejšnji teden podjetje sklenilo vse odpu ste odložiti.
ZA DAVKOPLAČEVALCE
Davkoplačevalce opozarjamo, da morajo do 31. marca izpolniti prijavo Vanotii in jo oddali na Finančni intendanci ali na županstvih.
OTVORITEV NOVE TRŽNICE
V prisotnosti ministra za kmetijstvo Colomba so preteklo soboto v Trstu slovesno otvorili novo tržnico za prodajo sadja in zelenjave. Veliko in sodobno urejeno poslopje je blagoslovil škof msgr. San-tin. Zatem sta imela priložnostna govora župan Bartoli in minister. Slednji je zlasti poudaril, kako važni sta za državo vrtnarstvo in sadjarstvo.
MINISTROV ODPOSLANEC
Zaradi stavke uslužbencev ACEGATA je minister za delo Vigorelli poslal prejšnji teden v Trst svojega odposlanca dr. Giaccalona, ki naj bi skušal spor rešiti. Po njegovem prihodu je Urad za delo sporočil, da je pripravljen posredovati med sprtima strankama, če se stavkajoči uslužbenci prej vrnejo na delo. Delavci pa so ta pogoj odklonili. Preden prenehajo s stavko, žele imeti jamstva, da bodo njihove zahteve sprejete. Zato je ministrov odposlanec prišel bržkone zaman iz Rima v Trst.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE za Tržaško ozemlje
V nedeljo, 24. marca 1957, ob 15.30 v Ljudskem domu v Sv. Križu;
v ponedeljek, 25. marca 1957, ob 18 url na Kontovelu
Hans Fitz »SREBRNA LILIJA« mladinska Igra V torek, 26. marca 1957, ob 20.30 v kinodvorani v Skednju
Armand Salacrou »ZGODBA ZA SMEH«
U, oglih! is
GORIŠKI OBČINSKI ODBOR
Na seji občinskega odbora je v sredo preteklega tedna župan moral izpolniti zanj go-tovo prebridko nalogo, da je prečital uradni dopis glavnega ravnatelja civilnega letalstva Italije geometra Marija Porrua, ki navaja tehnične razloge, zaradi katerih so dokončno sklenili, da bodo osrednje civilno letališče za vso Goriško in Tržaško zgradili v Romkah. Gorica je s tem izgubila prevažno bitko z Ronkaini, oziroma z lastnikom dosedanjega tamkajšnjega letališča, klubom Meteorjem, ki je pač znal izrabiti svoje odlične zveze z Rimom, medtem ko jih goriški gospodarski vodilni krogi niso znali. Le-ti so vedno govorili o nevarnosti, ki jo predstavlja slovenska narodna manjšina za vzhodno mejo države. Ta politika se je pri reševanju tega za Gorico prevažnega vprašanja maščevala. Kdo bo gradil tako važno letališče v obmejnem mestu, ki se protivi, da bi živelo v mirnem iin dostojnem soglasju s sosedno državo in njeno narodno manjšino?
Odbor se je nato havil z deželno avtonomijo in sklenil, da bo prihodnja seja občinskega sveta posvečena izključno temu vprašanju. Bojimo se, da bo večina svetovalcev tudi pri reševanju te zadeve pokazala grobo nerazumevanje za pravice in potrebe slovenske narodne manjšine, ki odločno zahteva, naj se njene ustavne in jezikovne pravice zajamčijo prav posebno v novem deželnem statutu. Na žalost se premnogi naši so-deželani boje imenovati našo manjšino v deželnem statutu in zato se je celo komunistični svetovalec Poletto nekam sramežljivo opravičeval, ko je izjavil, da se morajo tudi pravice Slovencev v statutu zaščititi.
Novi deželni svet ima veliko odliko pred prejšnjim v tem, da se je pomladil, kar se pa kaže žal samo v bislrejšein razumevanju socialnih vprašanj, ne pa tudi v vprašanju | narodne manjšine. Slišali smo na priliko simpatičnega zastopnika mladih krščanskih demokratov, svetovalca Pecorarija, ki je sicer poudaril, da mora deželna avtonomija dati tudi Slovencem, kar jim gre, « ne v posebnem deželnem statutu. Prav zares nam je Lilo tega najmlajšega svetovalca žal, da cepeta za starimi.
V predzadnji številki smo že poročali, da ni bil noben slovenski občinski svetovalec izvoljen v prevažno davčno komisijo I, stopnje. Proti zapostavljanju slovenskih davkoplačevalcev in njihovih izvoljenih zastopnikov se je g. Rudi Bratuž iznova pismeno pritožil pri županu Bernardisu. O zadevi ho verjetno še razpravljal občinski svet, o čemer bomo poročali prihodnjič.
POKRAJINSKI UPRAVNI ODBOR
V preteklem tednu je imel sejo tudi goriški pokrajinski upravni odbor, ki je med drugim sklenil zgraiditi v umobolnici nov vodnjak ter ograjo pri sušilnici perila. Vodnjak bo stal 275, ograja pa 170 tisoč lir. Odobril jc tudi nabavo novega stroja za popravljanje nogavic, ker je stari stroj postal neuporaben. Za popravo pokrajinskega poslopja v zdravilišču v Lužnicah v Kanalski dolini je sklenil uporabiti 770 tisoč lir, ker se bliža čas poletnih kolonij.
iNajvažnejši načelni sklep v korist kmečkega prebivalstva, ki ga pa ho moral odobriti še pokrajinski svet, se je tikal podpore onim kmetovalcem, ki bi bili prisiljeni zaradi jetike in ikužnega izvrgavanja zaklati ži-v ino.
IZ PEVME
Po seji pokrajinskega sveta, ki je bila v soboto, 9. t. m., so italijanski 'listi priobčili besedilo zakonskega osnutka za novo deželo Furlani jo-J ulijsko krajino, ki so ga predložili parlamentu razni videmski državni poslanci in tudi goriški Baresi.
Člen 69. zakonskega predloga določuje med drugim, da morajo vsa posestva Ustanove treh Benečij postati last nove dežele.
Člen je važen, ker je pred dvema letoma ustanova pregnala s svojih posestev vse slovenske najemnike iz Pevine, z Oslavja in iz Stmavra, zaradi česar je prišlo tudi do pravde. To svoje nesocialno ravnanje je pri slovenskem človeku nepriljubljena ustanova opravičevala z zatrdilom, da bo v Pevmi izvedla širokopotezno izboljšanje posestev, da bo nasadila n. pr. trte ter zgradila večje namakalne naprave. Čeprav sta pretekli že dve leti, napovedanega načrta niso izvedli. Šlo je torej za izgovor in nič drugega.
Prebivalci prizadetih vasi so zato zelo zadovoljni z omenjeno določbo v posebnem statutu, saj se bodo tako rešili gospodarja, ki nima srca za trpeče delovno ljudstvo.
SOVODNJE
V petek preteklega tedna je imel naš občinski svet seljo, na kateri je najprej določil nagrado mirovnemu sodniku in poskrbel za nakup 500 kubičnih metrov gramoza. Izvolil je tudi štiri zastoipnike in štiri namestnike v volilno komisijo ter šest zastopnikov v občinsko podporno ustanovo. V njej so zastopane vse vasi naše občine.
Občinski možje so zatem odobrili znesek 104 tisoč lir za nekatera dela na županstvu in za načrt otroškega vrte® v Rupi. Načrt so že predložili tehničnemu uradu v Gorici, ki ga bo poslal na odobritev v Rim. Sredstva za gradnjo otroškega vrtca, ki si ga v Rupi že leta in leta želijo, so že bila nakazana.
Občinski svet je sklenil oddati za devet let v najem prostore za materinsko posvetovalnico na županstvu, ki jo vodi ONAIR. Domači nogometni enajsterici je občinski svet odobril 40 tisoč lir podpor e.
&TEVERJAN
V naših vinogradih je spet vse veselo in živahno. Trte smo še kar dobro obrezali. Mandeljni že cveto, kmalu pa bodo vsa Brda v cvetju. Vreme je lepo in se malo že bojimo, da bodo sveti možje — puščavniki držali besedo ter bomo ostali še nad 30 dni brez dežja, ki bi bil že sedaj silno potreben in koristen. Tudi svoja polja v Furlaniji prav pridno obdelujemo. Z letošnjo vinsko trgovino pa nismo bogvekako zadovoljni. Mnogo vina je žal še v kleti, ker se vinski trgovci zanimajo le za boljše vrste. Za pametne vinogradnike je to resen namig, da je treba Irte slabših vrst nadomestiti z boljšimi in plemenitejšimi.
Odbor za zimsko pomoč se je pretekli teden spomnil tudi naše revne občine, kateri je nakazal 55 tisoč Lir za brezposelne in 500
tisoč lir za popravo občinskih cest. Na seji
9. t. m. je naš župan med drugim poročal, da Ribijevo podjetje zaradi pomanjkanja bencina ne more ugoditi želji občinskega sveta, da bi ob nedeljah avtobus tudi ob
10. uri zvečer vozil v Števerjan.
V torek preteklega tedna se je domačinu 56-letneinu Dorniku Jožefu s Križiča št. 17 dogodila huda nesreča. Mož se je hotel v spalnici nekoliko odpočiti, a preden je Stopil vanjo, se je oprijel lesene ograje na hodniku. Ograja se je pa pod njegovo težo zlomila in nesrečni mož je z višine 5 metrov padel na dvorišče.
Pretresel si je možgane ter močno poškodoval hrbeti. Zaradi prehudih poškodb je drugi dan umrl v goriški bolnici, kamor so ga odpeljali z rešilnim avtom. Možu, ki leži sedaj na domačem pokopališču, naj sveti večna luč! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
DIJAŠKA PRIREDITEV
V nedeljo popoldne so dijaki goriškega Dij. Doma priredili v dvorani na Korzu Prešernovo proslavo. Na sporedu je bil govor o Prešernu, nato deklamacije in petje. Ker se pri dijaških zbornih na žalost stalno menjajo glasovi, zborno petje ni prišlo do polne veljave. Prav lepo pa je uspela Aškerčeva dramatizirana »Stara pravda« s petjem. Od slike do slike se je zanimanje stopnjevalo. K uspehu so pripomogli tudi lepo, sodobni kostumi. Polna dvorana poslušalcev vseh slojev je z burnim ploskanjem pohvalila pridne dijake.
NENADNA SMRT
V torek preteklega tedna je v šempeter-ski bolnici iznenada umrl župnik Makuc Alojzij. Bilo mu je 73 let. Čeprav je bil že precej v letih, smo ga pred nedavnim še videli v Gorici čilega in mladeniško razpoloženega.
Pokojnik se je rodil v Goniči 1. 1881, v mašnika pa je bil posvečen 1908. leta. Nekaj časa je kaplanova! v Tolminu in Furlaniji, nato pa je do svoje smrti župnikoval v Marijinem Celju nad Kanalom. Čeprav je bil rajni po rodu Furlan, se je temeljito naučil slovenščine in z našim ljudstvom taiko zrastel, da je hotel deliti z njim; svojo usodo do smrti.
Pokopali so ga v petek, 15. t. m., v Marijinem Celju. Pogreba se je udeležilo ogromno število ljudstva na Kanalskem. Pogrebni sprevod, ki ga je krasila dolga vrsta vencev, je vodil kanalski dekan gospod Semič. Na pogreb je prišlo tudi nekaj sobratov iz Gorice in Furlanije.
Naj dobri Stvarnik bogato nagradi svojega zvestega služabnika. Sorodnikom izrekamo globoko in iskreno sožalje.
OBČNI ZBOR SPD V GORICI
V nedeljo je bil v gostilni pri Zvezdi redni občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Iz poročil izhaja, da je SPD priredilo lani 12 izletov, katerih se je udeležilo 421 izletnikov. Blagajna društva je aktivna. Po videmskem sporazumu se je dru štveno delovanje razmahnilo, posebno odlično pa je uspel zadnji izlet v Planico. SPD si je nabavilo lep album s spominskimi slikami.
V novi odbor so bili med drugimi izvoljeni dr. Mermolja, Maks Premru in Marko Valtrič.
RODITELJSKI SESTANEK
V nedeljo, 24. marca, bo ob 10.15 roditeljski sestanek za Strokovno šolo. V nedeljo, 31. marca, bo ob isti uri roditeljski sestanek za Nižjo srednjo šolo.
V tem šolskem letu sta to zadnja sestanka, zato vabimo starše, naj pridejo polnoštevilno.
- Hun ul hitu rlitlUtri
IZ REZIJE
Pred kratkim je prišel v našo dolino neki profesor z zavoda za vzhodne jezike v Neaplju, da hi posnel na magnetofonski Irak rezijansko govorico. Kot smo pozneje zvedeli, je profesor edem izmed najboljših jezikoslovcev, ki jih ima Italija. Mož je iz Ijulbezmi in zanimanja za razne jezike že prehodil polovico sveta.
Mii smo sicer navajeni videti tujce, ki se zanimajo za naš jezik, a premnogi naši zelenci vidijo v njih ovaduhe in agente tujih držav. CJeeni profesor, ki ne vemo, ali je mogel napraviti kaj posnetkov, je užaljen odšel, saj se mu je gotovo prvič v življenju zgodilo, da ga nekdo v lastni državi smatra za ovaduha.
Kdo je kriv žalostnega dogodka? Predobro je znano, da je tudi pri nas nekaj »patriotov«, ki na vse mogoče načine hočejo strahovati naše ljudstvo. Vsak razgovor s tujcem v domačem jeziku je za te »domoljubne« kričače že vnebovpijoč zločin. In večkrat se zgoidi, da med seboj kar tekmujejo, kdo bo prej ovadil policiji prišleka, ki se je zanimal za rezijansko govorico in narodne običaje naše doline. Naši ljudje se boje govoriti s tujci o rezijanskem jeziku in ljudskih običajih, ker pač nočejo imeti nobenega posla s svojimi zelenci in še manj s policijo. Zato so bili tuidi z neapeljskim profesorjem bolj nemi. Prav bi bilo, da bi naši ljudje vedeli, da Rezijani vzbujamo veliko zanimanje vsem jezikoslovcem, ker govorimo prav posebno1 narečje. Že ruski profesor Baduvn de Courtenau je pred več kot 50 leti mnogo pisal o naši govorici in jo prišel proučevat iz samega oddaljenega Petrograda, ki mu danes pravijo Leningrad. Pametna oblastva bi morala naročiti šolam, da ponče otroke o tej stvari. Ko dorastejo, bodo vsaj vedeli, zakaj prihajajo učeni jezikoslovci v našo ponosno Rezijo, in tako
Besede in veselice
V tako imenovani čitalniški dobi naše kulturno-politične zgodovine so slovenski prvaki segli po češkem zgledu. Začeli so v čilalnišklh dvoranah prirejati »besede«, ki so bile hkrati politični, kulturni in zabavni večeri. Najprej je pred zbrano ma-loineščan-siko družbo nastopil na odru kak narodni prvak ali pa mož, ki si je šele utiral pot do narodnega vodstva. S političnim ali hejslo-vanskim nagovorom je moral navdušiti poslušalce do solz radostil nad milim narodom, ali pa do vzklikov ogorčenja nad sovražniki, ki teptajo »majko Slavo«.
Komaj si je narodni govornilk otrl potne srage s čela, je iz stoterih grl zadonela »Hej, Slovenci« ali podobna, da so petrolejke pod stropom mežikale. Po petju je navadno sledila igra, na koncu pa rajanje in prosta zabava.
Toda odprimo raje stare »Novice« in po-
znali toliko bolj ceniti in ljubiti svojo govo-jico in domačijo.
TRBIŽ
V soboto, 9. t. m., smo spremili k zadnjemu počitku krojača g. Franca Goloba. Doma je bil iz Podmelca. Ker je bil sin revnih staršev, sc je moral še kot otrok boriti za vsakdanji kruh. zaradi česar ni mogel obiskovali niti ljudske šole. Kljub temu se je naučil branja in pisanja in se je zlasti z marljivim čitanjem naših časnikov in revij tako izobrazil, da je skozi 10 let mogel celo opravljati službo podtajnika pri občini na Grahovem. Med prvo svetovno vojno se je boril na raznih bojiščih ter bil na Krasu ranjen.
Pokojnik je bil bratranec pisatelja Franceta Ilevka, kateremu je bil po zunanjosti zelo podoben, zaradi česar je bil nekoč pomotoma deležen celo pisateljeve slave. Ko se je namreč nekega dne vračal iz Gorice, so mu šolski otroci na železniški postaji v Pod-melcu poklonili šopek cvetic, ker so na ta način hoteli počastiti pisatelja Bevka. Mož jim je le s težavo dopovedal, da gre za pomoto.
Ob izbruhu druge svetovne vojne se je preselil v Trbiž, kjer se je uveljavil kot kroja-ki mojster. Stnrt ga je doletela, ko mu je bilo 69 let. Zaradi svoje poštenosti je bil zelo priljubljen tudi pri Nemcih in Italijanih. Bil je zelo vesele narave. Čeprav zaveden Slovenec, je spoštoval tudii druge narodnosti ter bil edini obrtnik v Trbižu, ki je pred svojo krojačnico obesil trojezičnii napis.
Naj mu bo lahka trbiška zemlja in Bog bogati plačnik! Sorodnikom izrekamo globoko sožalje.
UKVE
Ker iz Ukev ni bilo že več mesecev nobenega glasu v našem časopisu, sem se odločil, da sam pogledam, ali je v »glavnem mestu« občine Naborjet kaj novega. Ko sem prišel na sredo vasi, sem najprej zagledal
glejmo, kako je sam narodni oče doktor HJe.hveis opisal prvo društveno »besedo« v Ljubljani. Obhajali so jo 30. maja 1848 v gledališču za god cesarja Ferdinanda.
»Hvala Bogu!« začenja poročevalec, »de smo spet enkrat, in sicer iiz globočine sere mile glase svoje domovine v gledišu peti slišali, de smo se smeli spet enikrat na glas veseliti po dolgem terpljenji!«
Nato našteva, kako so si sledile posamezne točke. Prva je bila »Slava našemu Cesarju, prav serčmo v zboru peta«. Potem je sledila zineš slovanskih napevov »od sloveči-ga mlajšiga Štrausa na Dunaji sestavljena«. Za njo »Dolenska, gosp. Potočnika«, katero kritizira, da bi jo morali »bolj živo povzdigovati«. Potem ddklamacija »Vojaška, ki je vnela vse serca« in klavirska točka. Pesem slovenskih narodnih stražnikov, Slovanska popotna, Vodnikova deklamacija Veršač; deseta točlka je bila »Igra na klaviru, še lepši
I ogromno leseno klado. Kmalu sem uganil, za kaj gre. Bila je prva postna nedelja, a pustni sledovi še niso bili popolnoma zginili. Slo je torej za »ploh«, ki so ga fantje po več letih hoteli po stari šegi spet pripeljati kakemu »zarjavelemu« stricu. Zvedel sem tudi, da so bilii organizatorji v veliki zadregi, komu naj letos peljejo »ploh«, ker je samcev v vasi res na pretek. Zato je bila menda res najboljša rešitev v tem, da so »ploh« odložili kar sredi vasi, kjer v dveh hišah vztrajno brani svoj samski stan kar pet »stricev«, ki se jim nesrečna dekliška srca nič ne smilijo.
V Ukvah pa ni več tako živahno, kot je bilo pred leti, ko je zlasti ob nedeljah odmevalo iz gostiln lepo domače petje. Tudi tu se opaža gospodarska kriza. Tujskega prometa ni, četudi so vremenske prilike ugodne. Videmski sporazum pač ni bil v korist, tem krajem. Odtegnil jim je skoraj vse tržaške in goriške goste. Poleg tega nimajo Ukljani niti pravice do prepustnic, čeprav so enako oddaljeni od meje kot n. pr. Žab-ničani. Oblastva bi morala zato sedanje predpise1 pregledati in popraviti. Saj je n. pr. smešno, kar se dogaja v Ovčji vasi: le polovica vasi ima pravico do prepustnic, druga pa ne!
Tudi mlekarna v Ukvah deluje letos v manjšem obsegu. Predeluje namreč dva stola mleka dnevno manj kot prejšnja leta. Vzrok je v nazadovanju živinoreje. Kmetje hi sicer radi zboljšali živinorejo z uvozom izbrane pinegavske pasme, a Kmetijsko nadzornici vo iz Vidma noče o tem nič slišati ter vsiljuje sivo furlansko pasmo, ki se je pa v Kanalski dolini slabo izkazala. Mladina je deloma nezaposlena. Dekleta odhajajo v službo' v Benetke, Neapelj in celo v Hamburg. Težke gospodarske boje bijejo Ukljani tudi z gozdno upravo, tako z italijansko kot tudi z avstrijsko.
Z avstrijsko upravo imamo velike, težave zlasti zaradi starih servitutnih pravic. Ta zadeva traja že več ko 35 let. Upamo, da se bo to vprašanje sedaj hitreje rešilo, ker sla se zanj zavzela dva znana in priznana tržaška pravnika.
od perve« in tako naprej do dvajsete ločke, ki je bila zopet »Slava« kot prva. Ob koncu dostavlja Bleivveis: »Vsak dober Krajnc je zadovoljen gledišč zapustil z vošilam, de bi nam slovenski zbor enako veselico zopet kimalo napravil«.
Podobno veselico so leta 1855 prvič priredili tudi Goričani. Andrej Marušič, ki je pozneje (1867-1869) izdajal prvi goriški časnik »Domovino«, je o goriški »besedi« poročal »Novicam«. »Vpervo kar Gorica stoji, so se mili in sladki glasovi slovenski pred izbrano družbo omikanih stanov v dvorani goričke zabavnice odmevali«. Na eni takih priredili ev je nastopil tudi šestošoilec Tonkli, poznejši goriški politik. Marušič piše, da »ni se splašil ne zalo okinčanih gospa ne dolgoberhastih in čveterookiih gospodov. Goriški Slovenci ne bomo tega dneva nikoli pozabili, zakaj dobro de sercu človešlkemu, kadar se mu dolgo prikrajšane in odtegnjene pravice zopet dovolijo«.
( Dal j(> prihod n jič )
(Fred 100 leti „„
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA
I/	z hjif nia&cutite- zadceg-a...
Zadnjič sino opozorili na žalostno dejstvo, da so dvanajst* let po koneu vojne še. vedno totalitarci med nami, ki skušajo nadzirati in obvladati vse sloven sko javno in zlasti še kulturno življenje. Danes sku šajmo nekoliko osvetliti psihološko podobo teh ljudi in metode, ki sc jih poslužujejo, da bi ustrahovali in prisilili k molku in k pasivnemu životarjenju ter kulturni nelvornosti vse tiste, ki jim niso pogodu.
Totalitaree sam opozarja na svojo totalitarno miselnost že s tem — in po tem ga je tudi najprej spoznati —, da načelno ne hodi na nikake kulturne prireditve, razen če jih prireja njegova lastna ideo loška skupina. Celo baha se s tem. In še pri tem skrbi za to, da ga povabijo kot »častnega gosta« in da pride po možnosti zastonj noter. Cc sodeluje tudi sam v kulturnem udejstvovanju, dela to skoro samo kot »organizator«, »idejni vodja« in podobno ter se po možnosti drži v ozadju, hoče pa imeti glavno besedo pri vsem odločanju in delu skupine.
Dejanski kulturni delavci morajo samo izvrševati njegove ukaze in ga predhodno obvestiti o vseh svo jih načrtih ter dobiti njegovo dovoljenje. Vsaka njihova pobuda mora dobiti njegov »nihil obstat«, če ne, je obsojena na neuspeh, ker totalitaree naščuva proti pobudi vse druge sodelavce in jih tako prisili k »partijski« disciplini. Do kulturno ustvarjalnih ljudi nima nobenega spoštovanja, ker mu tudi kultura kot taka ne pomeni nobene resnične vrednote, razen v kolikor je izraz politike in sredstvo njegovega po litičnega vpliva. S kulturnimi ustvarjalci, pa naj bodo še tako ugledni in plodni, ravna kot z nezrelimi ljudmi, kakor hitro si drznejo napraviti kak ko rak brez njegovega dovoljenja. Pri tem mu pa niti na misel ne pride, da bi nekoliko pomislil, s kakšno pravico si pravzaprav lasti oblast nad njimi, ki ga miselno in ustvarjalno daleč presegajo.
MANJKA JIM LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA
Značilna za totalitaree je namreč miselna in umet niška jalovost, kar je tudi popolnoma razumljivo, ker jim je resnično življenje s svojo pestrostjo in poezijo popolnoma tuje in ker ne ljubijo človeka, niti človeka svojega tabora, ampak samo sebe in svojo oblast. Iz take miselnosti pa ni mogoče ustvarjati. Kljub temu pa se imajo za nekake »potencial ne« kulturnike, češ kaj vse bi lahko napisali, če bi hoteli, če bi imeli časa ali na razpolago primerno glasilo. Pri tem jim nobena revija ni dovolj dobra, da bi jo počastili s svojim sodelovanjem, pri vsaki imajo veliko kritizirati, ne da bi skušali pomagati, da bi sc dvignila njena kulturna in umetniška kvaliteta.
Mnogi totalitarci se radi izdajajo kot literarni kritiki, ker se jim zdi, da je pisanje kritik pač lažje kot ustvarjanje, in ker jim nudi lepo priložnost, da udarjajo z avtoritativne višine po vsem tistem, kar jim ni všeč. Totalitarca med literarnimi kritikami spoznate prav lahko po tem, da deli vsa lite rama dela v dve vrsti: v »naša« in »njihova«. »Naša« so vsa odlična in vredna samo pohvale, tudi če so objektivno še tako zanič, »njihova« pa so seveda vsa zanič, tudi če so v resnici dobra. Toda nikar ne mislite, da se tak kritik zares potrudi, da bi prebral delo, ki ga ocenjuje. Tega ne stori v večini primerov niti, kadar gre za »naša« dela. Ne, toliko ga vse skupaj ne zanima. Malo mu je mar, kaj pisarijo pesniki in pisatelji ali tisti mladi, ki bi to radi postali. Zato pregleda samo kazalo in v naglici prelista delo in napiše za »svoj« list kritiko same z ozirom na idejno pripadnost sodelavcev. Kogar smatra za »našega«, tistega pohvali, kogar pa ne more trpeti, tega raztrga in po možnosti užali in poniža. Pretiravanj ga ni strah, saj se jih največkrat niti ne zaveda, ker je pač navajen misliti v totalitarnih pojmih, torej v skrajnostih, pa tudi zato ne, ker sc skoro nikoli ne podpiše.
OBSOJAJO TO IN OBSOJAJO ONO
Kljub svoji totalitarni, neizprosni in celo okrutni miselnosti so namreč taki ljudje v bistvu strahopetni in se boje dajati odgovor za svoja dejanja. Najljubše jim je, če lahko anonimno, izza plota in od zadaj usekajo človeka po glavi ali zabodejo vanj svoje želo. Pri nobenem narodu v Evropi najbrž ni tako razširjeno anonimno obrekovanje po listih — in seveda tudi zasebno — kot pri Slovencih, zlasti pa še tu pri nas, in to po krivdi takih strahopetnih totalitarcev, ki si ne upajo dati svojemu mnenju veljave s tem, da bi ga podpisali. Svojega mnenja ne upajo javno zagovarjati, ker dejansko ni mnenje,
ampak »obsodba«. Totalitarci namreč najrajši »obsojajo«. Obsojajo to in obsojajo ono, obsojajo vse, kar jim je napoti in kar ne spada v njihovo ozke zamisel. Beseda »obsodba« in »obsojati« sta pri njih najbolj priljubljeni. Kar mimogrede jim zdrkne izpod peresa stavek »Ta pojav (ali lega človeka ali to knjigo) je treba obsoditi, ker . ..«, da, ker pač ni napisana v njihovem totalitarnem duhu. Pri tem imajo izredno oster vonj za vse, kar ni »njihovo«. Ce ne morejo iztakniti v knjigi ali članku, ki ga je tre ba »obsoditi«, nobene »obsojanja« vredne posebnosti, »obsojajo« pač kar na splošno in si pomagajo s tem, da podtaknejo piscu kak namen, ki v resnici obstaja samo v njihovi pokvarjeni domišljiji.
Življenje pojmujejo popolnoma shematično. Ker ne ljubijo ljudi, se jih tudi v svojem zasebnem življenju najrajši izogibljejo, ali vsaj vseh tistih, ki niso njihovega mišljenja. Ker sami v svoji totalitarni puščobnosti ne poznajo nobene sproščenosti in vedrosti ter nimajo nikakega razumevanja za resnične človeške potrebe, ne privoščijo niti sebi. kaj šele drugim, nikakega resničnega veselja ter so neizprosni v »obsojanju« vsakega »greha« in »ideolo-
IVAN GROHAR: »SEJALEC«
Kulturne novice
* V Ljubljani hoče »hišni svet« hiše v Gradišču št 4 postaviti na cesto Srednjo baletno šolo, češ da mladi plesalci s svojimi vajami kvarijo hišo. Ce šola ne najde drugih prostorov, bo morala prenehat: z delovanjem in Opera bo ostala brez plesalskega naraščaja.
* Igralska skupina ljubljanskih visokošolcev se bo morda udeležila petega mednarodnega študentovskega gledališkega festivala, ki bo drugi mesec v Par mi. Na njem bodo sodelovale dijaške igralske sku pine iz Španije, Francije, Anglije in Italije.
* Italijanski filmski podjetnik Alfredo Guardini je sklenil z »Lovčen-Filmom« iz Cme gore sporazum o koprodukciji filma, ki ga bodo snemali na črnogorski obali. Scenarij bo italijanski, med igralci pa bo do tudi Srbi in Francozi.
škega iztirjenja«. Ce govorite s takim človekortl, se vas poloti čuden občutek zadrege, ker ne veste, o čem bi pravzaprav z njim govorili, da bi dobili iz njega iskreno človeško besedo. Neprestano zadevate ob njegovo zapetost in čutite njegov notranji hlad. Njegova duša je kot prazna trgovina z geometrično natančno razporejenimi, a praznimi predali. Le v nekaterih je nekaj obležanega blaga, ki ga vsiljivo ponuja in pri tem zabavlja čez obilje v drugih trgovinah, kjer prodajajo, — če mu hočete verjeti — samo pokvarjeno blago.
Cim bolj se totalitarcem posreči, da ustrahujejo in obdrže pod svojo oblastjo resnične kulturne ustvarjalce, tem bolj zadovoljni so, ker tako je njihova lastna kulturna in duhovna revščina manj opazna in jim je laže ohranjati okrog sebe mit nekakih skritih, potencialnih genijev, ki se bodo razodeli šele v drugačnih, ugodnejših razmerah.
Seveda pa njihovo »obsojanje« vsega, kar ni »naše«, ni samo prazna retorika. Ce bi mogli, bi nasprotnike tudi »likvidirali«. In zato si najbolj žele oblasti, žele si možnosti, da bi lahko neovirano gospodarili nad drugimi in uveljavljali svoje totalitarne blodnje ter »likvidirali« po mili volji vse, ki ne mislijo tako kot oni. To bi šele bile razmere, v katerih bi se lahko bogato razvil in uveljavil njihov »genij«.
* V zadnji številki se nam je vrinil tiskovni pogre šek, da je bilo napisano dvajset namesto dvanajst.
Publikacija o skulpturah ("ela Pertota
Kipar Celo Pertot, nabrežinski rojak, ki živi v Stockholmu, je bil. zadnje mesece zaposlen predvsem s spravljanjem domov svojih kipov, ki jih je lani razstavljal v Italiji, Jugoslaviji in Avstriji, ter s fotografiranjem svojih del, ker pripravlja majhno publikacijo o svojih kiparskih izdelkih. Pri tem bi rad tudi v sliki čimbolj zvesto prikazal videnje, ki ga je navdihovalo pri oblikovanju kipov.
Pertotovi kipi so danes uvrščeni v zbirke Narodne galerije za moderno umetnost v Rimu, Narodnega muzeja v Beogradu, Moderne galerije v Ljubljani, Mestne galerije v Zagrebu in Kulturno-zgodo vinskega muzeja ter Zbirke Albertine na Dunaju.
Pertot pripravlja kljub zaposlenosti z drugimi stvarmi nova dela iz brona za bodoče razstave. Kot znano, namerava postaviti nabrežinska občina spomenik pesniku Igu Grudnu, ki naj bi stal na trgu sredi Nabrežine. Izdelavo osnutka so nameravali zaupati Celu Pertotu .Toda zadnji čas se zdi, da so Nabrežinci opustili ta načrt, ker ni nič več o njem slišati. Morda so se prestrašili stroškov ali drugih težav? To bi bilo res obžalovanja vredno.
P. G.
SPACAL PRIPRAVLJA RAZSTAVO V PARIZU
Slikar Lojze Spacal bo odprl v začetku aprila samostojno razstavo v pariški galeriji »Rive Gauche«. Za to priložnost je izdal v Trstu razkošen katalog, ki je v resnici že bolj pravi album njegovih reprodukcij v črno-belem in v barvah. Besedilo v francoščini, v katerem predstavlja Spacala francoski javnosti, je napisal R. A. Augustinci.
Katalog, ki nudi lep pregled najboljših Spacalo-vih stvaritev in predstavlja krasno grafično in cin-kografično delo (tiskarna »Graphis« in cinkografija »Peschitz«), je tudi na prodaj v slovenski knjigarni v Trstu, ul. Sv. Frančiška.
* Cankarjeva založba v Ljubljani bo začela izdajati bibliografske izdaje. V kratkem izide Prešernov Sonetni venec na ročno izdelanem papirju in v izvirnem tisku, nato pa še njegove Gazele.
* Umrl je ugledni švicarski časnikar Karl von Schu macher, ustanovitelj znanega tednika »Die Weltwo che«. Zadnja leta je imel le malo vpliva pri listu, ki je precej izpremenil svoje pisanje in postal iz neodvisnega glasila organ ameriške politike v Evropi.
* V Moskvi so zaključili zasedanje sovjetskih slikarjev in kiparjev. Bivši zunanji minister Šepi lov je imel na njem govor, v katerem je obsodil »dekadentno« moderno umetnost, kot jo predstavlja n. pr. Picasso in kot jo je imel priložnost spoznati na razstavah na Zahodu. Pozval je sovjetske umetnike, naj se drže socialističnega realizma, a naj ga poj mujejo široko in ne kot ozkosrčni državni predpis. Kljub vsemu se zdi, da se v Sovjetski zvezi ne mislijo vrniti k proslulim ždanovskim metodam in merilom v umetnosti.
GOSPODARSTVO
GOSPODARSKI POMEN OBMEJNEGA PROMETA
V območju obmejnega ozemlja od Trbiža do morja je mesečno od 70 do 80.000 pre stopov meje iz Jugoslavije v Italijo in do-bra tretjina tega v obratni smeri. Jugoslovan, ski državljani se torej v večji meri poslužujejo ugodnosti videmskega sporazuma kol italijanski. Obmejni promet je zelo važen predvsem v gospodarskem pogledu, in sicer za prebivalstvo ene in druge države.
Čeprav videmski sporazum ne dovoljuje velikih gospodarskih sklepov in trgovskih kupčij, gredo desettisoči drobnih prodaj in nakupov mesečno v težke milijone. Če raču namo, da potroši posamezni obiskovalec iz Jugoslavije vsakikrat samo 1.000 lir, se na bere v enem mesecu 70 do 80 milijonov, ki ostanejo v tukajšnjih trgovinah, predvsem > Trstu in v Gorici. Ta vsota je nabrž v resnici znatno višja, a je ni mogoče natančno ugotoviti, ker prinašajo Jugoslovani v Itali jo najrazličnejše predmete. Poleg dinarjev pretihotapijo kakšen dolar, manj vredne predmete iz zlata in kakšno drugo dragocenost, kakor SO’ idrijske čipke itd. Največjo vrednost pa predstavljajo jestvine, predvsem meso in perutnina, nato maslo, sir, fižol, suhe gobe itd.; marsikdo pretihotapi tudi kakšen zavoj cigaret in marsikatero steklenico žganja, skratka predmete, za katere dobi lire. Jugoslovani so v začetku kupovali skoraj izključno le tekstilno blago, katerega so bili res potrebni, nato tiste industrijske izdelke, ki jih doma ne morejo dobita, predvsem drobno orodje in nadomestne dele, razne kuhinjske potrebščine iii aluminijasto posodo, semena itd. Od jestvin kupujejo Jugoslovani kvečjemu nekaj riža in kave, precej limon in oranž. V gostilnah porabijo v splošnem zelo malo denarja: večina sploh ne gre v gostilno, ker si potrebno hrano prinese s seboj.
V prvih mesecih so jugoslovanski obiskovalci kupovali ne glede na kakovost blaga in so menjavali dinarje, ne da bi pomislili, kako so dragi in kako jih težko prislužijo. Danes so najnujnejše potrebe že krite in zato obiskovalci gledajo bolj na dobroto blaga. Izučili so se. Medtem ko so prej menjal-niče bile polne dinarjev, jih je danes bolj malo na trgu, in zato se tečaj dinarja sorazmerno dobro drži. V zadnjem času je celo opažati, da kupujejo dinarje jugoslovanski obiskovalci: čez mejo prinesejo n. pr. kokoš, tu jo prodajo za lire, katerih pa ne potrošijo, temveč kupijo za lire dinarje; s tem koristijo sebi, ker dobijo tako za kokoš mnogo več dinarjev, kot bi jih dobili doma, koristijo pa tudi lastni državi, ki ima tako manj dolga v tujini.
Italijanski obiskovalci obmejnih jugoslovanskih krajev potrošijo največ denarja za nakup mesa, morebiti tudi masla, precej pa za telečje pečenke v restavracijah: obroki so veliki in za italijanskega državljana poceni, poleg tega pa zelo okusni.
Drobni obmejni promet ima seveda tudi svoje žrtve: manjše so na jugoslovanski strani, kjer nekmečki sloji draže kot prej plačujejo meso, jajca in maslo; največjo škodo pa trpe na italijanski strani mesarji, ki
sedaj prodajajo mnogo manj mesa in v ne katerih dneh skoraj nič.
Videmski sporazum pa je naletel kljub te mu na splošno zadovoljstvo! Kolikim sorod nikom je omogočen medsebojni obiski Ure' jenih je bilo in se še urejuje vse polno pravnih vprašanj — skoraj vsa gospodarskega značaja itd. Obmejno prebivalstvo ima samo eno željo: da bi se dosedanji obmejni pas razširil na celotno nekdanjo Julijsko krajino in da ne bi jugoslovanska oblastva na nekaterih prehodih svojim ljudem tako ovirala prenos blaga, kot ga danes (Goriška Brda).
DRUGO PRETAKANJE VINA
Pomlad je letos nastopila vsaj 14 dni prej kot druga leta: breskve začenjajo pri nas navadno cveteti med 25. in 30. marcem, letos so pa bile nekatere v cvetju že 10. marca. Spomladi pa se ne dvigne toplota samo v naravi, temveč tudi v kleteh, kjer je vino. Kot koristi toplota nastajajočemu mlademu vinu, da temeljito povre, tako ima kvaren vpliv na starejša vina, posebno če niso popolnoma bistra: vsa količkaj sladka vina začnejo zopet vreti in je velika nevarnost, da se pokvarijo, to je, da jih napade cik ali pa še hujša bolezen —• zavrelica. Zato je nujno potrebno, da pridejo vina v pomladansko toploto že popolnoma čista. Od prvega pretakanja, ki je bilo izvršeno decembra me-
seca, se je gotovo nabralo na dnu nekaj lege in to moramo odstraniti; vino moramo pretočiti.
Teden dni pred pretakanjem dodamo vinu po 6 gramov kalijevega metabisulfita ali po eno kocko enososine na hi. Nato pretočimo in nič ne žveplamo. Če je vino pri prvem pretakanju bilo prezračeno, ga sedaj pretakamo s sesalko — pum,po, drugače pa na zraku z brenticami. Ako je vino popolnoma bistro, čisto brez meglice in tudi brez sleherne sladčine, ga lahko pretočimo tudi v parafinirane sode in steklenke. Če pa je količkaj motno ali še malo sladko, ga moramo pretočiti v čiste sode, kjer bo toplota povzročila ponovno, oziroma dokončno vrenje. Kletar naj se tega vrenja ne boji, pač pa naj nadene sodom kipne vehe, klet pa naj dobro razkuži, oziroma naj v njej sežge nekaj žveplenih trakcev.
Če pa je vino popolnoma povreto, suhega okusa, a iz neznanega vzroka še motno, ga moramo pred pretakanjem očistiti, kot smo že pisali.
Drugo pretakanje naj bo izvršeno vsaj do velike noči, ki je 'letos že tako pozna.
SVETOVNA. PROIZVODNJA VOLNE
Lansko leto (1956) je znašala svetovna proizvodnja volne dva milijona in 200.000 ton ali nekoliko več kot 3/4 kg na vsakega zemljana. Naj znatnejša proizvodnja volne je v Avstraliji, kjer je znašala 680.000 ton ali
45.000	ton več kot prejšnje leto. Znatno se je dvignila tudi v Argentini in v Rusiji. Ta je zvišala proizvodnjo kar za polovico v primeri z 1. 1950 in dosegla 235.000 ton ali več kot 1 kg na prebivalca.
1
(Športni pregled
UTRINKI IZ STOCKHOLMA
V prejšnjem tednu so se v švedski prestolnici zaključile tekme za XXIV. svetovno prvenstvo v namiznem tenisu. Več tisoč gledalcev je z velikim za nimanjem in navdušenjem spremljalo dvoboje, katerih se je udeležilo 388 tekmovalcev iz 38 držav. Največ zmag so dosegli Japonci. Prireditev se je začela z moškim in ženskim ekipnim tekmovanjem za Swaythlingov, oziroma Corbillionov pokal. Oba pokala so osvojili Japonci. V finalu so ti premagali Madžare in Romune. Od dveh svetovnih prvakov Ogimure in Tanake je bil tokrat boljši Tanaka, ki je zmagal s 3:0 (21:11, 21:18, 21:19). Japonka Eguči je v najbolj razburljivi tekmi prvenstva tesno premagala 18-letno Angležinjo Haydonovo s 3:2 (21:14, 24:22, 19:21, 21:23, 21:19). Pri moških dvojicah sta Ceha Andreadis in Stipek potrdila z zmago (3:1) proti Ogimuri in Tanaki, da sta najboljši par na svetu. Madžarski igralki Moszoczi in Simon sta z zmago (3:2) nad angleškim parom Haydon-Rowe nepričakovano osvojili prvenstvo. Japonci so po zaslugi Ogimure in Egučeve odnesli še en naslov, in sicer v mešanih parih. S 3:2 sta porazila Haydono-vo in Andreadisa. Nastop Jugoslovanov je bil še kar dober. V ekipnem tekmovanju so Jugoslovani klonili pred Madžari (5:3). Ce bi jim bila sreča naklonjena, bi se z lahkoto uvrstili v finale. Tudi žensko moštvo se je častno izkazalo in kljub zelo hudi konkurenci doseglo zelo lepe uspehe. V tekmovanju posameznikov so Jugoslovani po zelo hudih bojih bili izločeni. Ogimura se je moral zelo truditi, preden ie premagal Vogrinca. Jugoslovan je klonil le s 3:2 (17:21, 21:23, 21:19, 21:14, 22:20). Tudi v parih so se Jugoslovani in Jugoslovanke dobro odrezali. Dvo jico Vogrinc-Hrbud sta v osmini finala porazila svetovna prvaka Ogimura-Tanaka.
Na kongresu so določili posebno lestvico najboljših držav na svetu v tem športu. Med moškimi je Jugoslavija na šestem mestu za Japonsko, Madžarsko, Češko, Kitajsko in Romunijo; med ženskami pa delijo Jugoslovanke 9. mesto s Francijo in Švedsko, kar pa predstavlja največji dosedanji uspeh.
TRIESTINA DVAKRAT USPEŠNA
Letos so tržaški ljubitelji košarke lahko zadovoljni, ker sta se obe ekipi Triestine uvrstili na prvo mesto. 2enska ekipa se je v vseh tekmah odlikovala in je le proti koncu prvenstva nekoliko popustila ter bila dvakrat nepričakovano poražena. V odločilnem srečanju s torinskim moštvom »Autonomi« pa so se Tržačanke ponovno izkazale in drugič zaporedno osvojile državno prvenstvo. Na drugo mesto se je uvrstila Udinese. Tržaškemu klubu C.M.M. pa je pripadlo šesto mesto. Moški ekipi Triestine in Bur rogiglio sta se v nedeljo v Benetkah pomerili v odločilni tekmi za vstop v prvo ligo. Tržaško moštvo je pod vodstvom odličnega Porcellija in Damianija ponovno potrdilo svojo premoč in zasluženo zmagalo s 69:58. Zaključile so se tudi tekme za B ligo in zasluženo je zmagala Goriziana. Tržaški ekipi Don Bosco in Acegat nista posebno blesteli in sta zato zasedli 6., oziroma 7. mesto. H koncu se bližajo tudi tekmovanja za prvo zvezno moško ligo. Sedaj se bije ostra borba med milansko ekipo Simmenthal in državnim prvakom Virtusem iz Bologne, ki sta zdaleč najboljši moštvi Italije. Ekipi sta se srečali v nedeljo. V podaljšku je zmagal Simmenthal s 67:63, ki ima tako največ možnosti, da osvoji naslov.
ŠPORT PO SVETU
Avtomobilizem — V prejšnjem tednu se je med poskusnimi vožnjami na dirkališču v Modeni smrtno ponesrečil znani italijanski vozač Eugenio Ca-stellotti. Čeprav še mlad, je že užival veliko slavo. Najpomembnejša je bila njegova zmaga na tradicionalni dirki »1000 milj«.
Kolesarstvo — V torek je bila na progi Milano — San Remo ena največjih in najlepših dirk na svetu, katere se je udeležilo več kot 200 kolesarjev. V končnem sprintu je Španec Miguel Poblet prehitel Belgijca De Bruyna, Angleža Robinsona, Schepensa, Planckarta in Barona in tako zmagal. Zaključila se je tudi znana etapna dirka Pariz — Nica. Zmagal je mladi Francoz Anquetil.
Rugby — Anglija je z zmago nad škotsko (16:3) osvojila pokal »5 držav«. Turnirja so se udeležile tudi reprezentance Irske, Walesa in Francije.
Nogomet — Madžarska zveza je one igralce, ki so odpotovali v Ameriko, hudo kaznovala. Tudi Brazilska nogometna zveza je svoj klub Flamengo kaznovala z enomesečno prepovedjo igranja.
(Nadaljevanje na 10. strani)
8
«3 n
na&e
n
n
•
»
NA TU3L' OROŽ3E SE PA RES Ml ZANESTI. SE SREČA, DA 1E VSAJ V PREPAD PADEL.fU SE 3E GOTOVO RAZBIL...NO, GLAVNO T>E, -DA JE NAGRADA
ruKOitt
KMALU SO TUDI OSTALI PRILEZLI IZ
SVODIH SKRIVALIŠČ... ---------------
*“—■*'*’*'	^HEJ B
3A7LJIVCI,LE BLIŽE,LE BLIŽE !ČRH NEGA KAVBOJA NI VEČ! POŽRL GA rtF vvrPAPi i
P0GLE3TE. TAMLE 3E NJEGOV
vranec: (J pa m, da ne namerava BOČITI ZA SVOJIM GO* SPODARJEM; ŠKODA BI GA BILO...HOPLA, KONJIČEK, SKOČI SEM!.. HOP!!
KAVB03EV VRANEC 3£ SPOZNAL GLAS SVOJEGA GOSPODARJA....
>0—-V> ■ ■ ^	•MU--
KDO BI Sl MISLIL! VIDETI JE, DA BOŽ POLEG DENARNE NAGRADE ŽE DOBREGA KONJA DOBIL!.
GLE3TE GA NO, KARO SE Ml DOBRIKA'.MORAM BITI PA RES PODOBEN ČRNEMU KAVBOJI), ČE ME SE KONJ ZAMENJA’.
ZA MEN03, BRATCI'. ZMAGO MORAMO] PROSLAVITI! DANES JE MO^S DAN, DA" NES GRE VSE NA MOJ RAČUN l
MEDTEM SE JE LAKOTNIK TUDI BLIŽAL SLANEMU MESTU...
\ v (ZLATO1.?!
KAi NEKI SE LESKETA MED PESKOM £
Q0
ČUDNA POKRAJINA...OB TEM PO TOKU HODIM ŽE VES DAN , PA NE PRIDEM IZ. DOLINE... RADOVEDEN SEM, ČE STA ME TRD0N3A IN ZVITOREPEC PREHITELA
K SREČI VSAJ ŽEJE NE TRPItvi... AUU .KAKO HLAD
LAKOTNIK 3E MRZLIČNO PREISKOVALI POTOK... —
,, .	VIŠE	GORI	NI NITI ZRNA^
ZLATA.raSE PRAVI, DA GA JE VODA PRINESLA IZ TE RAZPOKE..TU
8
KREŽPOTA
»	ljubezni
»Kako naj se to zgodi?« je zavzdihnila in je v duhu že videla temnozeleno vodo, obdano od visokih smrek in jelk.
»Zelo enostavno! Pridite za počitnice k meni. Poslušaj sem Vaš razgovor s prijateljico. Za poletje še ne veste, kam bi šli. Vai mož pa menda ne bo pustil.della, katero je začel.«
»Tudi jaz menim, da ga ne bo.«
Hodila sta ob reki, Iki je hladila tako vroči zrak, da se je morala Ina pihljati z robcem. »Torej boste prišli?« je nadaljeval igralec. »Moja mati bo zelo vesela, če ji pripeljem tako ljubega gosta. Tam boste lahko vse imeli, mir ali pa družbo, če ne boste hoteli biti sami. Godbo, če se Vam bo zahotelo. Imam tudi jezdne konje in čoln za veslanje .. .«
»Ah, nikar mi ne delajte skomin. Saj vidite, da ne morem.«
»Kako da ne!*« je spet spraševal. Ko ga je pogledala, jfc povesil oči in je >es zardel. S konci čevljev je grebel v zadregi po pe-
slluu. Nenadoma se je spet zravnal: »Ali menite, da bi bil Vaš mož proti temu načrtu? Saj ve, da bi bili v dobrih rokah: on bi pa medtem lahko mirno delal.
»Pino!«
»Oprostite, Ina«, je zamrmral.
»Imate prav«, je tiho odgovorila. »Saj je tako, kot ste rekli.« Nehote je položila svojo roko na njegovo in je vprašala: »Ali je bilo Vaše povabilo resno mišljeno?«
»Kako morete sploh to vprašati?« je odvrnil in skoro rdečica ga je spreletela.
»No, bom pa govorila z Rudijem.«
Ves vesel je bil, ko je dobil vsaj malo upanja, da bo Ina nekaj časa prebivala v njegovi bližini. Nekaj trenutkov se mu je vsiljevalo vprašanje, ali bo nastala iz tega sreča ali nesreča. Pa je potlačil take mislii in je nagloma vprašal: »Kdaj mi boste prinesli odgovor, Ina?« Za hip je tudi njo obšlo neko neznano čustvo. Potem pa je naglo vse pomisleke oidstranila. »Jutri bom dala odgovor, jutri«, in se je poslovila.
* # *
Ko je prišla domov, je takoj šla v Rudijevo delavnico. Našla pa je na visokem ogrodju pred velikim kosom marmora,
»Rudi«, je zaklicala z zvonkim glasom. Obrnil se je ;in jo pogledal. Ini se je zgodilo kakor vedno, ko je tako uprl vanjo oči.
0
TEDENSKI KOLEDARČEK
24. marca, nedelja: Gabrijel
25. marca, ponedeljek: Ozn. M. D.
26. marca, torek: Emanuel
27. marca, sreda: Janez Dam.
28. marca, četrtek: Janez Kap.
29. marca, petek: Ciril
30. marca, sobota: Janez Klim.
VALUTA — TUJ DENAR
Dne 20. marca si dobil
ameriški dolar
avstrijski šiling
100 dinarjev
100 francoskih frankov
funt šterling
nemško marko
pesos
švicarski frank
zlato
napoleon
oz. dal za:
628—632 lir 24—24,50 lir 83—88 lir 153—157 lir 1650—1690 lir 147—149 lir 15—16 lir 147—148 lir 712—715 lir 4900—5100 lir
Petek, 29. marca, ob: 12.00 Življenje in usode;
13.30	Glasba po željah; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Iz svetovne književnosti in umetnosti.
Sobota, 30. marca, ob: 12.00 Tuje navade in okusi; 13.50 Operne arije; 15.30 Brahms: Trio št. 2 v C-duru; 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 17.00 Pianist Alexander Brailo\vsky; 18.30 Glasba za naše malčke; 19.15 Srečanje s poslušalkami; 20.30 Glasba Roberta Schumanna; 21.00 Teden v Italiji; 21.35 Rachmaninoff: Koncert št. 3 v d-molu; 22.30 Rat-haus: Nočna rapsodija za čelo in klavir.
VPRAŠANJA IDI ODGOVORI
RADIO TRST A
Nedelja, 24. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
11.30	Vera in naš čas; 12.00 Oddaja za najmlajše — Petriča Bajc: »Čudežna piščalka«; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Slovenski zbori; 18.00 Strawinski: Ognjeni ptič, suita; 20.30 Strauss: »Elcktra«, tragedija v 1 dejanju.
Ponedeljek, 25. marca, ob: 12.00 Življenje in svet; 12.55 Vokalni kvintet; 18.00 Chopin: Klavirski kon cert št. 2 v F-molu; 18.30 Z začarane police; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Znanost in tehnika; 21.15 Velika dela slavnih mojstrov; 22.00 Književnost in umetnost.
Torek, 26. marca, ob: 12.00 Sredozemske države in dežele; 13.30 Glasba po željah; 18.00 Wieniawski: Koncert št. 2 za violino in orkester v D-molu op. 22; 18.26 Mozartovi samospevi — poje sopranistka Ileana Bratuž; 19.15 Zdravniški vedež; 21.00 Janez Jalen: »Bratje«, drama v 4 dejanjih.
Sreda, 27. marca, ob: 12.00 Italijanske žene; 13.30 Lepe operne arije; 18.30 Pisani balončki, tednik za najmlajše; 18.40 Poje ženski vokalni kvartet »Večernica«; 19.15 Radijska univerza; 21.00 Obletnica tedna; 22.00 Postna razmišljanja; 22.15 Rimsky-Kor-sakov: Sheherazade, sinf. suita.
Četrtek, 28. marca, ob: 12.00 Alpinizem in smu-čarstvo; 13.30 Avsenikov orkester; 19.15 Šola in dom;
21.00	Dramatizirana zgodba — Avgust Kotzebue: »Pot do srca«; 22.00 Nove knjige in izdaje.
Vprašanje št. 356: Stanujem v lastni hiši. Ker moram do 31. marca napraviti davčno prijavo Vanoni, prosim, da mi pojasnit«, kako naj prijavim doho dek od hiše?
Odgovor: Kdor stanuje v lastni hiši ali sploh \ lastnem stanovanju in mora izpolniti prijavo Vano ni, naj za hišo ali stanovanje prijavi dohodek n podlagi najemnine, ki bi jo lahko dobil za dotično hišo ali stanovanje. Prijavo boste seveda izpolnil, na podlagi še blokiranih najemnin. Od tega zneska odštejete eno četrtino za vzdrževanje hiše oziroma stanovanja, kar zabeležimo v stolpec 10 na prijavni poli.
Vprašanje št. 357: Na vrtu imam topol, ki je poln uši. Prav tako sem ugotovila, da ima uši — a druge vrste — neka smokva. Kako bi zatrla to zalego?
Odgovor: Naš list je pisal, da zamori »oleofos« vsako živalsko življenje na drevju. Zalo poškropite topol in smokvo z oleofosom. Na topolu so skoraj gotovo listne uši, katere uničite, če poškropite vse drevo. Pravite, da so na smokvi drugačne uši, najbrž so kaparji, to je uši, ki se ne premikajo. Te so pa skoraj gotovo samo na nekaterih mestih. Dovolj je, da poškropite ta mesta: bolje je, da poškropite tudi dele, kjer ni uši, kot da bi izpustili mesta, kjer so. Vzemite po 30 gramov oleofosa na 10 litrov vode in dobro premešajte: v posodo zlijte najprej malo vode, po vrhu oleofos in nekoliko pomešajte z leseno palico, nato med mešanjem dolivajte ostalo vodo in škropite. Opozarjamo pa, da je oleofos strup in zato je potrebno imeti med škropljenjem zaščitna očala. Ne smemo imeti niti ranjenih rok niti škro piti proti vetru. Ko smo to opravili, moramo škropilnico in vso rabljeno posodo oprati z navadno vodo. Palico vržemo v ogenj in si umijemo obraz in roke. Seveda si operemo tudi obleko, če smo jo zmočili.
Športni pregled
(Nadaljevanje z 8. strani)
V prejšnjem tednu je Turčija zaigrala za vojaško prvenstvo dve tekmi: Zgubila je z Italijo (0:1) in zmagala z ZDA (8:0). Za »Sredozemski pokal« sta sc pomerili enajstorici Grčije in Španije B. Nepričakovano so zmagali domačini z 2:0. Odigrali so tudi povratno tekmo za pokal prvakov med Real Madridom in Nico. Končni izid je 3:2 v korist Spancev. Inter pa je za turnir »sejmov« premagal s 4:0 reprezentanco Zagreba.
Smučanje — V Stovveju (ZDA) so bila tekmovanja American Internalionals, ki so se jih udeležili vsi najboljši smučarji na svetu. Toni Sailer je ponovno potrdil svojo premoč. Zmagal je v veleslalomu, v smuku in v alpski kombinaciji. Med ženskami pa je zmagala Francozinja Leduc. Tudi v Evropi so bila na sporedu zanimiva tekmovanja. Vse zmage so odnesli Avstrijci. Gamon in Hochletner-jeva sta zmagala na Siciliji, Leitner, Hinterseer in Stiegler v Zermattu ter Mark in Hoerleva v Cransu. Bili sta tudi dve skakalni prireditvi. Najbolje s j sc odrezali Nemci. Hohenletner je bil prvi v Ponto di Legnu, Glass pa je v Feldbergu premagal soroja-ka Resknagcla, zmagovalca v Holmenkolnu in v Planici.
TOVARNA
(P%mcic
KRMIN ■ CORMONS TELEFON ŠT. 32
Izdeluje vsakovrstno pohištvo, spalnice, jedilnice, knbinje itd. Izvr&i vsako delo po naročilo. Prodaja po tovarni-ikih cenah, jamči za solidno delo.
Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Leglša
Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477
Vse njeno kljubovanje in slaba volja sla zginila. Vedela je samo eno: da ga ljubi.
Kljub temu je sklenila, da ga popraša. Pa če ji prepove, da bii se odzvala povabilu? Prisluhnila je svojemu srcu. Kot udarec s kladivom je začutila ob tej misli, da bi ji Rudi iz Ijubosaimja odsvetoval. Morda bo tudi tako storil! Prijel bo kot ob takih priložnostih njeno glavo z obema rokama in ji bo morda rekel: »Nikar ne misli na vabilo. Počitnice bova preživela skupaj, ti in jaz. Tretjega ne potrebujeva.« — In ona bi bila vsa blažena od sreče im ibi storila vse, kar bi on hotel. Rudi je zlezel z odra in pristopil k njej: »Kaj želiš, Ina?«
Pogledala ga je pazljivo v oči in je opazila, da sploh ni z mi. sikni pri njej. Vendar se je ojunačila: »Rudi, kmalu bodo počitnice. Imaš že kakšne načrte?«
»Ne, d'raga, sploh še nisem na to mislil. Saj veš, da me delo tako prevzema, da ni prostora v moji glavi za druge misLi.« Da, saj je to vedela. Zato je kar odločno vprašala: »Torej nimaš nič proti temu, da bi sprejela povabilo?«
»Kakšno povabilo?« Kako odsotno je zvenelo!
»Pino Sander« me je povabil na svoje posestvo. Je ile nekaj ur vožnje z avtobusom od tod.« Srce ji je udarjalo, ko je čakala na njegov odgovor. Upala je, da bo rekel ne, saj mora reči ne!
Tedaj jo je smehljaje, skoraj veselo pogledal. »To bi bil pa dober izhod, Ina. Zdaj ne morem pustiti dela. Čemu hi ti morala opustiti svoj oddih in razvedrilo?«
Ina je kar otrpnila in skoro ni razumela, kaj je Rudi rekel. Tega odgovora mi pričakovala, ne, prav res ne. Zopet jo je zajela grenkoba. To pot pa tako stilno, da se je kar obrnila iin šla. Sedaj ni smela govoriti. Morda hi kaj rekla, česar bi si pozneje ne nvogla odpustiti. Rudi je gledal za ženo. Kaj ima neki Irma? Toda ko se je lotil spet dela. je na vse pozabil.
Ina je medlem že telefonirala Pinu: »Vaše povabilo sprejmem.
Rudi mi je dovolil.« Nekaj časa je bilo na drugi strani vse tiho.
»Halo, Pino! Ste še tam?«
»Seveda, Ina!«
»Čemu ne odgovorite? Ali se že kesate, ker ste me povabiti?«
»Od veselja nisem odgovoril. Pri meni boste imeli vse lepo. Vse bom pripravil, kar Vam bo všeč.«
»To vem, Pino!« Inin glas je bil tih. Solze so ji polzele po licih. On, tujec, ji hoče vse pripraviti. Lastmi mož pa pohablja nanjo. Rila mu je manj kot njegovo delo.
»Kdaj želite priti?«
»Kakor Vam je prav.«
»Se tri dni sem zaposlen v gledališču, potem sem prost. Vam je tako prav?«
* * *
Trije dnevi so hitro minili. Pred zadnjo predstavo je Ina opozorila Rudija: »Danes je zadnja predstava, Rudii!«
»Res?« je raztreseno vprašal. »Kako hitro mine čas!«
Pogledala ga je užaljeno »Nisi imel za vredno, da bi si ogledal odrsko delo, ki sem ga nalašč zate napisala.«
Odložil je dleto in pristopil: »Za mene, Ina?« »Da, zate, ob najini četrti obletnici poroke. V igri je tudi najina prva ljubezen.«
»Ina!« Proseče jo je pogledal in jo pirijel za roko. Ona se je nevoljno otresla. »Moje prihodnje delo bo morda že opisovalo konec ljubezni!«
Ni je ustavljal, ko je odšla. Prav ima, tisočkrat prav. Rridko mu je bilo. da se ni mogel zagovarjati. Kaj naj bi ji bil rekel? Lepe besede, prazna opravičila? Kolikokrat je že dal obljube, a kako malo jih je držal!
Danes ga je nekaj sililo, da je bolj zgodaj zapustil atelje. Našel je ženo. ki je pripravljala kovčke.
»Kdaj se odpelješ?« jo j.e vprašal.
(Nadaljevanje prihodnjič)