Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 e-po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. in`. Lektor Andrej ^esen, univ. dipl. prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, univ. dipl. ekon. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. in`., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. in`., mag. Miroslav [trajhar, dipl. in`., Bojan Pogorevc, univ. dipl. in`., Jakob Repe, univ. dipl. in`., Daniela Rus, univ. dipl. ekon., Stanislav [kali~, univ. dipl. in`., Janez Zalar, dipl. in`., Franc Zupanc, univ. dipl. in`., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. in`., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. in`., prof. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, prof. dr. @eljko Gori{ek, Nedeljko Gregori~, univ. dipl. in`., prof. dr. Marko Ho~evar, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Jo`e Ku{ar, Alojz Kobe, univ. dipl. in`., Janez Lesar, univ. dipl. in`., Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Nada Marija Slovnik, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, Stojan Ul~ar Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) 1.75 0 SIT Posamezniki (polletna) 3.500 SIT Podjetja in ustanove (polletna) 19.000 SIT Obrtniki in {ole (polletna) 9.500 SIT Tujina (letna) 100 EUR +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unskega obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispeva Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port Republike Slovenije Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Les Revija za lesno gospodarstvo Letnik 53, {t. 7-8 UDK 630 / ISSN 0024-1067 julij-avgust 2001 uvodnik Na novih podro~jih Revija LES uspe{no prera{~a tradicionalno lesarsko problematiko in vedno bolj posega na nova, za lesarje pomembna strate{ka podro~ja. Tako se tudi rezultati razvojno raziskovalnega dela Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani selijo kot zanimive vsebine v okvir publiciranja revije LES. Prav gotovo je podro~je arhitekturnega oblikovanja tesno povezano z lesarsko dejavnostjo. Poseben zorni kot v oblikovanje novih izdelkov prina{a likovna teorija, ki vedno pogosteje najde svoje mesto tudi na straneh te revije. Oblikovanje izdelka je vedno splet pra-kti~nega in teoreti~nega dela. Prakti~-no delo domuje v laboratoriju, delavnici, ateljeju, v teoreti~nem delu pa oblikovalec usklajuje med seboj prepletena podro~ja razli~nega umetni{kega ustvarjanja. Na podro~ju arhitekturnega oblikovanja umetnostna teorija osmi{lja iz-hodi{~a likovnega ustvarjanja. Pomeni oblikoval~ev osebni pogled na cilje, po katerih ustvarja na dolo~en na~in v do-lo~eni smeri in v dolo~enem materialu. Vsebinska izhodi{~a so dolo~ena s poznavanjem umetnostne zgodovine, estetike, likovne teorije, psihologije, tehnologije ... Likovna teorija je podro~je izra‘anja likovnih vsebin ter izhaja iz logike likovnih izraznih sredstev in oblikovnih postopkov. Izra‘a prehod likovne misli v likovne materiale in omogo~a, da vsebine prehajajo v obliko. Postaja orodje ustvarjanja avtorjevih izraznih sistemov in likovnih form. Dejansko je likovna teorija temelj zasnove likovne uresni~itve in pomeni vez med prakti~nim in teoretskim delom. Zato je oblikovanje mogo~e upredme-titi le z uporabo ustreznih fizi~nih orodij in s tehni~nimi postopki, ki imajo svojo teoreti~no in prakti~no plat. Teo-reti~no se z njimi ukvarja tehnologija strojev in orodij, obdelav, premazov, prakti~no pa se izdelki udejanjajo v de-lavni{ki praksi. Na podro~ju lesarstva je to skupno podro~je likovne teorije, tehnologije orodja, materialov in obdelave, pa tudi osnov tehni{ke mehanike, dimenzioniranja, konstruiranja ... Samo dosledno in premi{ljeno spo{to-vanje dose‘kov in omejitev strok, ki se ukvarjajo s “sosednjimi” podro~ji oblikovanja, kot so arhitektura, umetnostna zgodovina, psihologija, likovna teorija, mehanika, tehnologija materialov ..., pripeljejo do novih spoznanj in novih uspelih re{itev, kar je ‘e zdavnaj prepri~ljivo izrazil nobelovec W. Heisenberg z naslednjo mislijo: “Napredek umetnosti se vendar ure-sni~uje tako, da najprej dolg zgodovinski proces, ki preoblikuje `ivljenja ljudi, ne da bi posameznik mogel na to kaj dosti vplivati, ustvari nove vsebine. Potem poizku{ajo posamezni nadarjeni umetniki dati tem vsebinam vidno ali sli{no podobo tako, da iztrgajo nove izrazne mo`nosti gradivu, barvam ali in{trumentu. Ta `ivahna izmenjava ali - ~e ho~ete - ta boj med izrazno vsebino in omejenostjo izraznih sredstev je, tako se mi zdi, neogibni prvi pogoj za to, da zares nastane umetnost. ^e izrazna sredstva niso ve~ omejena, ~e na primer v glasbi lahko naredimo vsakr-{en zvok, kot se nam zljubi, tedaj tega boja ni ve~, tedaj udarjajo prizadevanja umetnikov nekako v prazno. Zato sem skepti~en do prevelike svobode.” ( W. Heisenberg, DEL IN CELOTA, Mohorjeva dru`ba, Celje, 1977) prof. dr. Jo`e Ku{ar dogodki, odmevi stran 240 Zlati rez The Golden Mean avtor Domen KU[AR stran Bukev - etimologija ljudskega in znanstvenega imena Beech - etimology of the vernacular and scientific name avtor Niko TORELLI stran 250 Drevesne smole iz stro~nic (Leguminosae-Caesalpinioideae). Kaj je “dizelsko drevo”? Tree resins from Leguminosae-Caesalinoideae. What is a “diesel tree”? avtor Niko TORELLI Otopitev orodja za obdelavo in predelavo lesa (1. del) 257 Vladimir Nagli} Kjer je volja, je tudi pot Intervju z Antejem Per~i}em, dijakom cremonske {ole Sanja Pirc LIGNA PLUS 2001 Novosti na podro~ju rezil Bo{tjan Poga~nik 269 273 Anketa meseca Vpliv reklame na nakup pohi{tva in nakupovalne navade Slovencev V anketi so tokrat sodelovali nekateri prodajalci pohi{tva v Sloveniji. Iz vsebine Nevarni odpadki iz lesnopredelovalne industrije 276 Kako se kupuje razvoj? 278 Sledovi kamenodobne civilizacije s presenetljivo visokim znanjem o obdelavi lesa 280 Po sledeh najstarej{e lokomobile na slovenskem [tajerskem 284 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva (5. del) 287 Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov 288 Kratke novice Nove nalo‘be v EGOLESU EGOLES iz [kofje Loke je lani v dejavnost tesarstva investiral 230 milijonov tolarjev, letos pa bo za na-lo‘be namenil 200 milijonov SIT. Dru‘ba izdeluje elemente za ostre{ja in predal~ne konstrukcije. Doma~im kupcem so letos ponudili lesene masivne objekte in tipsko grajene brunarice. Njeni ciljni trgi so dr‘ave EU in nekdanje Jugoslavije. Kakovost izdelave ostre{ij preverjata evropska instituta za kakovost. Nadaljnji razvoj za konkuren~no prednost pred tujimi dru‘bami vidijo v kapitalskem in poslovnem povezovanju med dru‘-bami znotraj dejavnosti in v vertikalnem povezovanju. 11. seja Upravnega odbora GZS-Zdru‘enje lesarstva Tokratno delovno sre~anje ~lanov UO GZS-Zdru‘enje lesarstva, ki je bilo v LIP-u Bled, je bilo med drugim zaznamovano predvsem s poklicno-{olsko problematiko in predlogom zakona o delovnih razmerjih. Bo{tjan Zgonc, podsekretar na Ministrstvu za {olstvo, znanost in {port, je ob{irno predstavil problematiko poklicnega izobra‘evanja za podro~je lesarstva ter izhodi{~a za pripravo posodobljenih izobra‘evalnih programov. O stanju pri usklajevanju socialnih partnerjev pri sprejemu predloga zakona o delovnih razmerjih, ki zaradi trdih pogajalskih izhodi{~ ne bo sprejet do predvidenega roka 31. 12. 2001, je poro~al Stane Vali~, vodja pravne slu‘be pri GZS. Poleg teh nadvse aktualnih tem je dr. ijaLes 53(2001) 7-8 dogodki, odmevi Kratke novice Jo‘e Korber predstavil {e sistem cer-tificiranja lesa po PEFC (Pan European Forest Certification), Vesna Kapelj iz ODEM GIZ pa ravnanje z embala‘o in odpadno embala‘o v dr‘avah EU. Knji‘na novost: Stavbarstvo slovenskega pode‘elja Te dni je pri zalo‘bi Kme~ki glas iz{la ve~stransko pomembna knjiga avtorice @ive Deu Stavbarstvo slovenskega pode‘elja. Monografija, ki predstavlja stavbarstvo slovenskega pode‘elja, je eno tistih del, ki ‘eli poljudno in hkrati strokovno izlu{~iti vrednote najve~krat anonimnega stavbarstva zunaj slovenskih mest, ki so ustvarile ne le pojem slovenskega Krasa, ampak tudi druge krajinske celote, zaznamovane z naravnimi lepotami in vanje vpetimi ~lovekovimi dose‘ki. Celotno delo je razdeljeno v dve enoti. Prvi del je neke vrste “u~na ura” o temeljnih vrednotah, ki sestavljajo posebnosti stavbarstva na pode`elju, drugi del pa je predstavitev danes razpoznavnih sestavin posameznih delov slovenskega prostora. Velik poudarek je namenjen tudi “zdravim in odpornim ekolo{kim gradivom”, saj je uporaba naravnih gradiv, lesa, kamna itn. danes najbolj za`elena sestavina sodobnih, najbolj kakovostnih arhitektur v najboga-tej{ih de`elah od Skandinavije do ZDA. Za oba dela je mogo~e trditi, da bosta odli~no izhodi{~e za vse tiste strokovnjake in prebivalce, ki bodo v prihodnosti pomagali ohranjati in {e naprej razvijati izjemnost slovenskega prostora v vsej njegovi enotnosti ob hkratni razli~nosti. Anketa meseca Pohi{tvo in nakupovalne navade Slovencev Irena GOLOBIC, svetovalka za pohištveni program DOM INTERIERI Naši prodajni programi, ki so z izjemo vzmetnic vsi iz uvoza (60 % Italija, ostalo Skandinavija in Nemčija) spadajo v višji cenovni razred in so namenjeni kupcem z višjimi dohodki, intelektualcem, ki so jim v prvi vrsti pomembni dizajn, kakovost in drugačnost. Ta segment obsega po naši oceni 5 - 10 % celotne slovenske populacije, ki je po starosti, interesih in poklicih zelo različna. Po večini pa so to ljudje srednjih let, ki se ponavadi drugič, ponovno selijo v nad-standarno, na novo zgrajeno stanovanje ali hišo, tako da približno že vedo, kaj želijo. Imajo dober pregled nad ponudbo, seznanjeni so s cenami in materiali, tako da zahtevajo za primeren denar primerno kvaliteto. Vsaj 90 % nakupov je po naročilu iz katalogov, saj gre za programe z ve- nadaljevanje na strani 272 ► ► ► ijaLes 53(2001) i- raziskave in razvoj UDK: 72.013 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Zlati rez The Golden Mean avtor Domen KU[AR, asist. univ. dipl. in`. arh., Fakulteta za arhitekturo, 1000 Ljubljana, Zoisova 12. Izvleček/Abstract Zlati rez je pojem, ki ‘e tiso~letja zaposluje znanstvenike razli~nih podro~ij. Johannes Kepler pi{e, da ima geometrija dva velika bisera. Prvi je Pitagorov izrek in drugi je zlati rez. Prvega lahko primerjamo s ~istim zlatom, drugega pa z draguljem neprecenljive vrednosti. Kljub temu da se da vrednost zlatega reza numeri~no izraziti le v pribli‘kih, podobno kot velja za {tevilo ∏, je vsestransko zaznaven na vseh podro~jih ~love{kega ustvarjanja. V umetnosti je simbol urejenosti ter pomeni skladnost merske kompozicije likovne stvaritve. Zlati rez pomeni proporcijski klju~ zasnove kompozicije v arhitekturi od antike naprej in je aktualen {e danes. Matematiki se z njim ukvarjajo ‘e tiso~letja in je osrednji problem ustvarjanja v geometriji. V dana{njem ~asu imamo na razpolago ogromno znanja, ki pa je razpr{eno po razli~nih podro~jih ~lovekovega ustvarjanja in po razli~nih znanstvenih disciplinah. To onemogo~a vpogled v celoto, znanstvene ugotovitve in informacije pa ostajajo znotraj ozko do-lo~enih strokovnih krogov. K tej zaprtosti prispevajo {e razli~ni izrazni pomeni v znanstveni oziroma umetni{ki terminologiji. V sklop prizadevanj po skupnem povezovanju znanja in po sodelovanju med razli~nimi, na prvi pogled zelo oddaljenimi strokovnimi podro~ji, sodi tudi razprava o zlatem rezu. S to razpravo se udejanja prete-kanje znanj in sodelovanje med umetniki, arhitekti in in‘enirji lesarji. The golden mean (or golden section) is a concept, which has occupied scientists in different fields for thousands of years. Johannes Kepler claims that geometry has two big pearls. The first one is the Pythagoras’ theorem and the other one is the golden mean. The former may be compared to pure gold and the latter to an invaluable precious stone. In spite of this the value of the golden mean may be numerically expressed only in approximations, similar to those for the number pi (∏), and yet it is universally present in all areas of human creativeness. In art it is the symbol of order and it represents the harmony of composition of measurement in fine arts. The golden mean is the proportional key of compositional design in architecture since ancient times and is a timely topic even today. Mathematicians dealt with it for thousands of years and it is the dominant problem of creativeness in geometry. Today we have available enormous knowledge, however it is dissipated over various areas of human creative-ness and over various scientific disciplines. This way it makes it impossible to achieve an insight into the whole, and scientific discoveries and information remain inside narrow determined professional circles. Different meanings of expression in scientific and art terminology, respectively contribute to this unavailability. Discussion on the golden mean is also associated with the efforts to the mutual interconnection of knowledge and cooperation between various professional areas that seem very distant at first sight. With this discussion, the flow or the knowledge and cooperation between artists-architect and lumber engineers is realised. Klju~ne besede: matematika, lesen nosilec, narava, umetnost Keywords: art, mathematics, nature, wooden girder ijaLeS 53(2001) 7-8 raziskave in razvoj M m B it i AB/AS = AS/SB = d> a/M = M/m^O C a - m + M) (m + M) m = Ms /; m3 M/m + 1 = (M/m)* (M/m)* - M/m -1=0 M/m = (l±V5)/2 (M in m sla pozitivni vrednosti) M/m = (I +^S)I2 M/m = 0 a/M = * a/m = ■ H _Zf 1 I57l 25mL" Staptj Ms ! l!*|l Mb SM V:l- d«hn Ml»» vUDsrr m ««d sir ih. iinisir ,-c ■ du ur iu KISB 0**W*l J H :/ 11 r i f? F: i n J? /5 «i m IV & ■s 111 /i Ml v uurtuBKnunmiuHE into M335. 331 W nnmra MIJMHB1 HllBPIEfl fldPlUPi MiJf «S54 !-!'" :ui:f. *im*!?tf n?j «HBifllH I14.B 1I1WHM mo arnwn ma 1 rnotiOniiE KwrtSfl >.:■» 411? f,: 'S.' laoimin 1(9157111 JlßflSJI ätnsmjt fiatu IJUJ' 1SRM 1H??I i:W1941J4 171,? RP5SDM1J I3H3 i:i-in.'i/ ii:>i l/lSriWI? I]/,S iL ifl.Kfl Stall« E^k*«l* i<3 1» n 1 mwin wnc 57311ft W3U it«, ii? üi /:i jpitt??n ii?j IUSH1I- Mi.f muni ■m 4HI433 133.4 If m.™ Pi*i*4*ji taniift wmp k». (<(W p 1? i 1 QDMH! iKW> H(H»I M1WPS ;;-3 M5 IE US lEflmis ihi »m?? ny mam khi \em\ ii/,p J[ EDH lew 'Ji-jjir.i: IB II] 1! 11 5JHMJD 34IN1fl WVt imti/jo mu .l/i h/.-: n? S1W1D 110. imm im \nw\i Vfi 3P??!9SI "fi :n •01:0 ':j."»fr|] «ctctntaUi :■■■ M V '1 jinjie IS7UE BJfiSJ 0 ?:: 1)1 ri ■i IfllM 1EKI ;:«s" lHj \mw m ?BISI0 11?,? n[ flhip F»n«4Hi^kititbi>i7ku it! 94 : 1 i;.v:i SHOTI uns UM« •ii IU F: ijj i.'Wfl- iw; trnu *.r nam ip\: wm mr ■>: tum Pnrofrii inldtav ir p*m, s dm. kwh i J n 0 m l.'PY : u i 1 L u UDI 99,1 i-si '.< / m: l^i 1 K 3D Owrla^i" rtrlrn Lflw IN H/ 2K :i HWflS INMStt »nu» aana mir lili B1?J no IP?»9?S« mt IIMHiN 11LV 1IPH9M 101 ■ 5433H» I1U n 3JIP faradip sokrögo [tkl-hr J.1 ■■ 1 i mw?? Hfl!5?7 tm«? minil WH .:'■ si: !.-! I94JH9J h»,? inline 104.9 IMS« ;:i I1K4SII II« "> tt.UI rn*M4>fj 4»w pMd ^ HflM« pnmn i" s '. ' IMIIBH ai???i SBSUi HKU 131 J:: ill J-: IHFIHT. IJT9 mum 17?,?: ani ;o:.t 51JIHS lTt? m lil» 'lUi-itlipiifcti Uir|iii$iptihihi i? : 1 : IJ111D3P «OH nus ■MW« i:«; 1/ Hl n» imjiij- 111 im3?ui 9V »sem ji.j ssüss; nth :••. H.I40 Ptfndip 4m*tl ptfiM ms ?.' 'S 1 «din» Tiran usmu meeift ■•■:■ 1/' 9PJ 11! lipids- MU 4iOB3i 111.1 mana I0.P 73WeMS m.i L'l lil» ftflmCifliiiii: i J i 1 isiitia E35H n 3I5WIJ m ? u i KI9H InV l-J^.'l 119.1 IHN41 uns l?/f«i/ ■jo.i ni Ji 1 FtriLVM^pjpotrttn :-'j 7H HI .'1 V/.1:-!!?!« IHH»I 74i75Hl SSI/1Ö1 /«,-. m ?:;; t;?? mu» 111.5 9II!H?? Ills 3BW??t i: tanuo i-/- M Ji!» ftnmdiprclirti M B 1 ■J 3HQU3 USJMI ■•H---H '1 .•!r lil i\ 'i mm iw.t mur* m imiM i:v.i H133H QU H UM PVtii^dipsIiilJI .' .' 'I '1 ran s«6l L 0 f 9 i 0 (6731 116,1 J11I9 IPS,! Sim ■il 103» (7,1 M Ji 4M faJaidi0tprti4ilridb» ir Il 0 1 ■BES JHK6 : 3!?JB( /li- t> : «y liv.jj J+.i W lr> ♦!• HBfln ttj 114W3J jy M IUI ftnmdintjuf K II J n min* Knn M?t D li] 41 ?! D I111TSI ISJfl Hfl?(li ISlB £ie//9 ■ SI «IUI QU H JUH nsimdiutihipit I i n n III :! : D t 1 1 D IHI .':■) US? ^? IJT l.'S 0 LH i? fv: 1 ILI--J 1 1 1 1 > iL . L"W ,: 1 i 0 »eni Ju' ami [■ 11 ; 11 [■ sum HU ttSS» ILHI inta /:o ueü iH,i LI Ji t« rnunK^B liqfi inWm.d n '.' ■'- ■ i ?23U?! fflMl ITJ3W min na /j IjJ 4F ■ ■ium irn.4 jfl^Ji Ip9.l mm nil »J»I5 Iftf m J! Fliim^i pd5>n. ; I'll 3JI !l I.1 Jl/fOfil liTAlSW UiMO« 11303*6«? jIHP ][[!.' 113/ ii/fi JI7J«HI \aw JISifllHl 1019 HBIi9i3 ILIII l«»l?» II3.-I ■*.a ki M + Hli UMtlHlIl fc|»llB1/fMl -HM) r,j t.l 1/1 m 11 IU ■,' yo 0.1 Ili ■.4 f.p 11 i,i IH 41 ■*.<* ki N t Miti gap. tii/toh tan / [tad-mi] M ■1 H u -.' f.l ti v <: ü 1/ •:■! /.! :-.i 1.* M 'PiitaJb|LMK«inijipMihi|if,Aiii|üi|üii»Jwi .■uu<:^^; ^■ni? m. IllSlfll iij.t H ».HO Nhiudi^iliiiiii, nnnfi la; fUf naitt M iit 'L'-'lf.' IIP,]1 (WW IIJ.E WHS n.! IHWH "i.? EJW11 HO aine? 137,1 MWD1J» ?im?ss n?; UHU 41 im V ^ H MM 1/■■)■. :.l -i/-1 S3MHI na.' WKS5» 100.1 m tea? 115.' IšiiOiJ •■j 1I#HJQ >>mm n i.i )]?:i« nrj :[■ m.srn Nunodi p iikfjo* ij plil?. slw* p*H V,- lit* »41 IDA.] ■iti mi ra> i«?-j J'- IM 9 U i: fi -IS40 HV W.J 1J.IM HSJ :n Til (bWlriiApiKUMltU mittue II?' 7D777B32 II.],] ?™:id mi US4IW i u. i SJT3U* WJ .■:■•- .a 101.1 nüai ii«. i iusiao U I1J?«.0 101 H.']j: 1171 ..'!. .1! 110,4 ;« iLiia 'lHmM^Pw4i|THfl fdj^P* mnra If.i imnu wr,j SIMSTi j . JH7.UB n-; roiw ft.' 4ii K ]i.? htm 1U RÜM11 a.? I«SW*J loy :t KM rumafw 'iijkn pohlta a podim pah* H4IH11 3.'.? 31W7ZZ BU mm f,1 BOHU M.IE SM1?I IÜ..I JJili.l '];i 1K«U 5\" a»M HK3JH i?ii SSBSOJ] 113.3- H 51.':« tmnfrli inmalihiffflif F»l->t i?]:uij Hj4 WK l#U ai?.!j[* ■X9 n«ni IDI,! fll?55 R.1 UMU m unaa i?.l -taiitß :tw*j; l'J7V snrins nur :i :■» 'ii Piltocdiii'iifipphttiia 4H11Sft] "31 rfliimc iim 1IDIIW "!.V RIMI Ml.] ySi>H liti ISW» ichii fli! IPU öns«,t Iffcirtl ll?.f: tefm nj.f :i 1MB Pitiwdu hmi J13136J B*J IWI11 i?;jj 4NH1 i sV msi l'.5 ;aas !■.] •'.'ill ?!.> ns H.1 rum ISJTIM II5.E »yna 1*1,1 't 31' MorfttlMM «ilMJi HO) 17ÜJ1N 111.0 H5I1H1 II.Č 1SMWII mi «arm HM umi i:i.'- IrVFSIr? EU Kwm iiytfis ' 1.1 tiHfFlS injg > SiJlfl r»radii Hbn 3SZKI4 BIT j«*m* ity MH]! II?. j mm I'M mjf "JO y«a ■■• »''i !1.1 imjo KHJY37 nil IDII1ST IÖl3 :» UN Ff>L-i^^ |kriJ il KM ruradu l*#rtih uittif TrllüT •;■• «Hill «Z.p iStfW w j.-if-'-i lis: MM NW m l.j m?*« aaiiß JICTIti.D 'Ji: :: s:i an 511 10J H 3!.UP '? "Yt1 - ' : " IfMtt isy I1XH I0SLD »1»] IE,! ?::;c? i'ii 'EE" i«' ■ iriii ' li! a?n ?4 3 umi ISWH7 ")« STOM lJ4,i 11 Hill Pewd^ ü>ilt"it im !UI ?St ii.f (SI 11,1 n 4! i f-:- MU * •-'} K ■li.l ■flt.0 ii>m: m? o es mt 1) lun rKinH^i«td,faM mm IW.E 3!JI07 in» 1*197 V i^isr f!J mi N.S BjH !'!.? 0 !HH,t WX lOl.Li um H$7 )l na Puraditidugr ihrlii.H f. BHFB 1141 lima nu IHMN HR? IIJäSEt 10? 1 «Uli ID1J 73' Hb-I Hi« 1H3.M nn.i i7«ii: w\tm i«?.: !I»M mi i' n ' ..Tin p ju-, si rnji Jill lil Im 11 j in^nV 10*11 Ml IM> C»l*7o?4 107jl ?iJ4i:i4 i;;] HIMfllf II.C- uiBisr n:.i 3»Kfit m WliW illjrj OliUUHIi.lilnH.itJiJiiiituJ irm?MU nu I2KJ7H4 DU ■:i:.'.':. h?.: SHWW i; ': «»101 10!.? J9?KU ■:;..r ]!<*]][■ sn UlEli I95»«1i in] 1IIWIU IHV HH mm nwnirik*ifi5rft| IMOtti* MM tiKuJft MM «SSM» m. j HUHf] ir.s lDMima 10! 1 mm» ,,r. BI1JW IS?^ ■:ww jiajjfw no] iimiimr l»,J HMcilD-iOltiifpaMttih lt«t«J/i}ijd m| 13 u li ^ H n V' t.< >.' SJidjr. KHäWscu in.fe^im'iiwj i"! U u ;..' ]..' U i..1 w !.: 1,7 ZS - Zdru`enje lesarstva ijaLes 53(2001) 7- Preglednica: NEKAJ POMEMBNEJŠIH PODATKOV IN KAZALNIKOV O POSLOVANJU LESNE INDUSTRIJE V LETU 2000 - stran 4 hLlani :tw Mirmill» MMti hMMYftl. httrt mri. Wrimriiiro limv ■FK^rnjii M • iinJwMH >IHI' r\f("*-.l-i.r' kUal. blDHll .rl|:fJ. MJlH1** m^iu^ ,.11:1 **>** ili, kl «tilth i>unk.:u> 'JlitkJÜ 1 IM II Mut ,iiilli, **M v DM lir 14 iEUU irc. ■cr< lil Pni Li. u n. *<.:■ lij i.-.i DJ *! I 1 K S Busn Dtj*n«liH ,',-,i h,'J M till HI .',-1 w KU bi UM t SUiruaXKAIIUEHlJU Hi.1 11(11 fllDD UHO DJS1 ■W.4 (Ulis nj MSI DU rj. i i." !.'.[ D.IH •Kii r rnptiümn pumttn 1!P HM K/07 1*1 15» HtO Hu Ji '■;.m MB v.j; 0.1*3 » 0.13-1 3.4 ID M.1D0 It* ink Etsnit ifwrwimp 1« BM I.M.Ö \IN \Uf u» IUI MU Iiy L'.:h lau 'J.™ DU WH >i:-.4 tM KD* ■iw :r< i.;s [D W.!00 Pifcd«*ii Uiifjr nmtn It», ptor .'■■■i llJU Miti m cut idu iw iJyt IN iLli.t 0,1« •!1 a»a .■ti! II.» \t- i03s 4i)V )J* :u ».NU lHM>Hlli]KM> ita I04D I3UJ 1DZD (H? IDi! :on !;.: DJM! te: 0!;E; !•]!? o::E 4!J] ji, m !JR its itlDH lift ;d ».IDO •i.r/<"\: wi nullt! J« II-3LE iun IDO 151! lff.S im ■in ll-.J duo my) i'.:« 440 irm : ■■> O.E* l.*H :?:. :r n.bio MMHl *Mjk i hftfc* iE 1 tM mi HO.! I UN IDL.I :il! 'S-.3 i].Ü?] :o :ül.' :ü IM IQJO D !! IOW 11% i« im ijm 1« ;i ».5H rnnHMi laMI» lr pkfc ilat, priti »II BQ.1 «81? ■$.'. 1000 0041 ":.- WB iE.O Dlf vu 119 .'!.• Ui (UM 0.» n* :ftr ][ » CtoMiro ii fwHjuj Iru ITI/ H 1.1 M!H Ih.t D.W lftl «Hl f!>\ HDD v^ D.IH i».4 I« !>.f, iy% ir.m n* H» 4i,VS » 34.110 'wnidip s+fciw}] n+ilJ-« ni! lli.1 J.v :.* naj im QfJti 2HJ0 OM V.f ;v>) :r.s Offffl ■■v !|H 1D.1K im lv. IÜ.JU n H.LH Jitfmlii« ^ J»*ft>T M min* C iff» KM MU IM» ■Ai was I*.? d,:« I4J.3 «;. ■■<■■ \ IfJ : m I03.E :_i. :.'!-' ■. ">:•• VOM 0.J7* ■■:.: am W.? ViS :sn Irt» \K n.?* i> M.UD FnirwJip:= llfT i» v>5 12;,! OJOSt Nif (Uli HI.1 O.OK m iy* it.'S u ^ JUK UM )S SAT« 'iLi.ij-Jiuritjü »7i im.T lasit. IDJjS iDtSJ :l' ■W?I IUI :o?? n: tlü «..: :.i4j S4E Lfi um I.IH r-..-t DJ* It MS» Ftrimdioiknlil 1150 t3,l I DUH ¥3.0 M-M ■Vi -w !•','( ■n> ti» D1.1 3:1)? Ni' DJM d,:* :os :* ftßS a M*» PirirriJt <■!<*, ni ifitfb* Hi 1*1 3Ui IW IJSd ss* 4Hi 0.0Di :st :i« :i.! un jj-n.s ■js P.Ht O.Ti n« :J . n Ji S» htir-i-Jii .51: r:< w.: 15111 Stl MU H?J 0.I-; ?]* O.D« si 1 ■j.i'j ?E.i HB •:3 0,.!S t.i* IM llh Ort n* nun ftiiratii bihlnii H! (JI,i 3T/J *<: 0.000 ■0.1Ü )>v 0.ffi IfU a;4v J!J am DJ) DJM UM D.I+ am ui hi 1*6* ntintrinj* ■**, Uri 3t» i».] IWI C..' a;;; IBJ D, N W.f DjW ?\r Hi:S > A axi j:ft |H t« l'.J': DjM :w D i JiiUI Fiiiih^i faqhlxklta.jA »n jm ihti 5IS ■: i . w.[ [■.:<] «.i US K.j 0.31! «U DjMI SW i.i:- .Us -.J-- -.- ■ IM rt Ji Fitundiu piiro.d^ni^iMrc ispwisii Hfl? 10X3 1391 •■':. i a,fli im,5 o.o?: ?.'.; mow i»,j tun mit D.D0? nt; .'.Ä fc.3* ■'.?* X.i% F.« Dfl?D 1 Olli ! (k™ lllrtllil lijll w 1071 0.SH D.MI ai« ■M -m» Inti rdsnp üifc|- !H' 13JH 0.HJ! D,M D,IH l'XHDH HU.0% IH.W l*.M i«U» VAJi! Dl i [*J(,. pM«qh 44iM«1 J rtaiil II») *iHitDd+HI]ippf liittthiiTtjJThnI pin) znanje za prakso življenjsko pomembno za razjasnitev otopitve oz. izrabe orodja. 3. Vzorci izrabe (otopitve) orodja Dolgo je prevladovalo mišljenje, da je obraba rezila izključno mehanska. V resnici pa obstaja čisto mehansko obraba le v prvem delu celotnega časa izrabe oz. otopitve orodja. Po najnovejših spoznanjih je obraba rezila v drugem in tretjem delu mehanski in elektrokemijski proces. Prvi je raziskoval vpliv električnega toka na proces otopitve orodja Kivi-ma (1952). Vpliv električnega toka je potrjen kot halogena otopitev. Poizkusi so dokazali, da je kemična obraba mnogo večja in močnejša od mehanskege. Da bi zmanjšali vpliv kemijske obrabe orodja, se za orodje priporoča uporaba jekel, ki slabo rjavijo, oziroma karbidnih trdin, ki so v primerjavi z orodnimi jekli odporne na kemijsko delovanje. Vrsta raziskav obravnava kemijski vpliv kot tudi vpliv električnega toka, vendar so to bili le poizkusi, rezultati pa v praksi do sedaj niso bili uporabljeni. Poudariti je treba še raziskavo, ki jo je leta 1968 opravil McKenzie. S poskusom je dokazal, da orodje otopi za približno 50 %, če nanj priključimo 60 V izvor električne energije. Tudi ta raziskava še ni prinesla bistvenega rezultata za uporabo v praksi. 4. Pojavi, ki spremljajo otopitev rezila Otopitev rezila spremljajo naslednji pojavi: • povečanje sile žaganja ali rezanja ter s tem povezane porabe pogonske energije (največkrat električne energije); • povečanje trenja v zažag ter gretje, ki se v dosti primerih odraža z zažganjem obdelovane površine; • povečanje hrapavosti žagane ali rezane površine; • zmanjšanje natančnosti obdelave; • povečanje nevarnosti, da se odkruši kak delec na robu obdelovanega materiala na izhodni strani rezila; • neravnine na robovih rezane ali žagane površine pri obdelavi obdelovancev, ki so sestavljeni iz več delov. Vsi raziskovalci, ki so se ukvarjali z vplivom iztrošeno-sti vrha rezila na povečanje sile rezanja ali žaganja, se strinjajo, da se s povečanjem poti pomika (količini obdelovancev, ki jih prežagamo ali pre-režemo), raste sila žaganja oziroma rezanja (slika 6). Tako je Me Kenzie 1967 leta definiral vpliv radija zaoblje-nja konice (otopitve) r na silo rezanja ali `aganja Fs za razli~e debeline `agovine ali stru`evine h. Fs = k1 x h x k2 x r1/2, kjer so k1 in k2 konstante. Poleg teh je bilo {e ve~ raziskovalcev, kot so npr. Nosovski (1967), Fah-litzsch in Schultz (1967) in mnogi drugi. Vsi so z rezultati eksperimentov dokazali vpliv obrabe rezila na pove~anje sile rezanja ali ‘aganja ter s tem povezano pove~anje pogonske energije (slika 6). Slika 6. Vpliv obrabe ostrine rezila na silo `aganja (rezanja) Med eksperimentom so vladali slede~i pogoji: hitrost pomika obdelovanca: 1,35 m/min debelina `agovine ali ostru`kov: 8 = 0,05 - 0,4 - 0,5 mm uporabljen les: smrekovina vla`nosti u = 8-12 % prosti kot a= 10 kot klina ß = 35 cepilni kot Y = 45 ijaLes 53(2001) 7- znanje za prakso Pri ugotavljanju vpliva iztrošenja (otopelosti) vrha rezila na hrapavost obdelane površine se pojavljajo tile problemi: • Ni natančno definirana hrapavosti žagane ali rezane površine. Ni natančno definirana meja hrapavosti in valovitosti obdelane površine niti metode njihovega merjenja. • Lastnosti in stanje lesa pomembno vpliva na hrapavost žagane površine. To pomeni, da pri isti iztrošenosti (obrabi) vrha ostrine orodja na obdelani (rezani ali žagani) površini ne nastaja enaka hrapavost pri različnih vrstah lesa. • Hrapavost površine je v veliki meri odvisna od velikosti pomika na zob, točnosti montaže orodja na stroj in zategovanja oziroma pritrjevanja orodja na stroj kot tudi od enakomerne Slika 7. Vpliv hitrosti pomika L (koli~ine obdelanega materiala) v teko~ih metrih na pove~anje sile `aganja (rezanja) Med eksperimentom so vladali slede~i pogoji: Pri delovnem pomiku `aganja od 0 do 1000 m je bil obdelan les breze te`e r12 = 0,64 g/cm3, vla`nosti u = 9 %, debelina `agovine δ = 0 1, mm. Pri delovnem pomiku 1000 do 2000 m je `agan les tikovine, volumne te`e r12 = 0,63 g/cm3, vla`nost u = 9 %, debelina `agovine δ = 0,025 mm. Uporabljeno je orodje izdelano iz: 1. nizkolegirano ogljikovo jeklo 2. hitrorezno jeklo 3. karbidna trdina. Eksperiment je izvedel Kivimaa. obodne hitrosti orodja. Ko pregledamo vse navedene postavke lahko sklenemo, da je ugotavljanje vpliva iztro{enosti oziroma otopitve rezila na hrapavost obdelane (rezane ali ‘agane) povr{ine v veliki meri odvisna tudi od mno‘ice drugih faktorjev, ki bi morali biti enaki oziroma konstantni, da bi lahko z gotovostjo potrdili vpliv iztro{enosti oziroma otopitve rezila. Razli~ni znanstveniki so z eksperimenti posku{ali dokazati dejanski vpliv posameznih faktorjev na hrapavost povr{ine. Tako je Krjascher preverjal hrapavost rezane povr{ine za razli~ne stropnje otopelosti rez-karjev pri rezkanju pre~no na vlakna. To bi na kratko bili vplivi iztro{enosti oziroma obrabe rezila na hrapavost ‘agane povr{ine. Na koncu je treba {e enkrat poudariti, da se iztro{enost jasno vidi na robovih ‘agane oz. rezane povr{ine, in sicer na izhodni strani orodja iz obdelovanca po odlomljenih delih materiala posebno pri krhkih in ob~utljivih materialih. 5. Ugotavljanje obrabe rezila V prvi vrsti je bilo potrebno dolo~iti metode ocenjevanja stanja ostrine rezila oziroma njegove iztro{enosti tj. otopelosti. V nekaterih primerih je uporabljena izklju~no sila rezanja ali ‘aganja ter s tem povezana poraba pogonske energije. To pomeni, da je pove~anje iztro{enosti ali otopelosti vrha rezila povezano izklju~no s po- rastom sile rezanja ali ‘aganja. Porast sile ‘aganja ali rezanja je tesno povezan s porastom poti pomika, ali z drugimi besedami, z obdelano oz. iz‘agano ali izrezano povr{ino (slika 7). Navedena metoda pa ima napako, ki pa ni samo v spremembah lastnosti obdelovanega materiala temve~ tudi v nalepljanju lesnega prahu, tanina, smol in drugih ne~isto~ na stranske povr{ine orodja (‘agine liste), zatem nalepljanje ‘agovine na bo~ne povr-{ine za‘aga, kar pove~uje pojav trenja bo~nih povr{in orodja (zlasti ‘agi-nih listov) v za‘ag, ker se zmanj{a bo~ni prosti prostor, to je prostor med vrhom zoba ki sodeluje v postopku ‘aganja in rezane ali ‘agane povr{ine. Pojavljajo se vibracije orodja, {e posebno ‘aginih listov, ter s tem povezani bo~ni udarci. Na ta na~in se pove-~uje trenje orodja (‘aginega lista v za‘ag, njegovo gretje, izguba napetosti in s tem povezano pove~anje sile rezanja ali ‘aganja pri istem iztro-{enju (obrabi) vrha ostrine. Ker teh pojavov ne moremo v popolnosti odstraniti, delujejo na pove~anje sile ‘aganja ali rezanja ter s tem vplivajo na vpliv iztro{enosti oz. otopitev orodja. Pojav nalepljanja ne~isto~ se ne more predvideti, ker zavisi od velikega {te-vila faktorjev, zato je upo{tevanje pove~anja sile rezanja kot kriterija za ocenjevanje iztro{enosti, oziroma otopitve orodja, vpra{ljivo. Zelo zanimiva metoda, ki omogo~a ocenjevanje stanja ostrine rezila od njene iztro{enosti oziroma obrabljenosti je presekanje najlonske niti, napete z dolo~eno silo. To metodo je leta 1960 predstavil Suzuki. Ta metoda pa ne omogo~a dolo~itve profila ostrine, ki je neobhodno potreben za ocenjevanje procesa ‘aganja. Se nadaljuje ... ijaLeS 53(2001) 7-8 intervju intervju Kjer je volja, je tudi pot avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Ante Per~i} je mladeni~, ki je ‘e zelo zgodaj za~el odvijati darila, s katerimi so ga obdarile vile rojenice. In se potem pogumno odzval (po)-klicu in podal na pot svoje osebne legende. Svojevrstno ustvarjati v kraljestvu glasbe, najvi{je gospe med umetnostmi. Na{el je svoj klju~ – violinski. V krhek in{trument je ujeto veliko ro~nega dela, truda, volje, potrpe‘ljivosti in ljubezni. Slednja je tista, ki obsije zvok in s svojo milostjo napolnjuje vse okoli sebe. Kar je lepo, je plemenito in je dobro. Ante to ‘e ve. In je s svojim iskrenim smehom zelo prepri~ljiv. Moram priznati, da sem kar malo zbegana, ko gledam violino v tvojem naro~ju. Odkar pomnim, sem si kot izdelovalca tak{nega in{trumenta predstavljala kak{nega mol~e~ega sivolasega in zgrbljenega starega mojstra, za katerim so hude ‘ivljenjske preizku{nje, tako da sedaj svojo bridkost potrpe‘ljivo in umetelno prena{a v krhek in{trument, ~igar mili glas se menda najbolj pribli‘a ~love{kemu. Priznam, zelo romanti~no. A kljub vsemu – od kod odlo~itev za izdelovanje ravno violin? Smeh. Jaz sem ‘e od malih nog rasel z lesom in v na{i dru‘ini pred- stavljam ‘e tretjo generacijo, ki se ukvarjamo z lesom. Ob dedku mizarju in o~etu lesarju se mi za lesarski poklic res ni bilo te‘ko odlo~iti. A ker me je ravno v teh letih za~ela zanimati klasi~na glasba in sem imel sre~o in mo‘nost, da sem spoznal prof. Dem{arja in se kasneje med poletnimi po~itnicami pri{el {e malo u~it v njegov atelje, kjer me je zelo lepo sprejel, je bilo vse kar nekako samo po sebi umevno. Zaradi tega sem se potem tudi po drugem letniku prepisal iz mariborske na ljubljansko srednjo lesarsko {olo, tako da sem lahko vsak dan delal pri njem in se pripravljal na sprejemne izpite v Cre-moni. Ampak {e vedno nisem dobila pravega odgovora – zakaj ravno violina, od kod tak{na odlo~nost za specializacijo, da si se bil pripravljen odpovedati vsemu udobju doma~ega in poznanega terena, kar sicer ni ravno obi~ajno za povpre~nega sedemnajstletnika? Ali si violino tudi igral? Igram jo `e nekaj let, saj je to tudi eden od pogojev za sprejem na cre-monsko {olo. V na{i dru`ini je glasba zelo navzo~a, imam pa tudi dva strica, ki sta profesionalna violinista v znanih orkestrih. Prej pa je nisem nikoli igral, ~eprav je bila doma, ker jo je igrala sestra, ki je tudi hodila v glasbeno {olo. Mene pa to sploh ni zanimalo – violino sem poznal v toliko, da sem jo videl, pa {e to raje bolj od dale~, in pribli‘no vedel, za kak{en in{trument gre. A potem, v najstni{kih letih, je to kar pri{lo, sam ne vem, od kod – poka‘ejo se ti neke slike, neke vizije, ki te ‘enejo v tisto smer. To me je kar naenkrat pritegnilo in {e danes ne vem, kako in zakaj. Dobil sem tisti ob~utek violine in to je bilo zame popolnoma nekaj novega in neznanega. Postala mi je v{e~ klasi~na glasba in violina je tak in{trument, ki ti vzdrami srce. Iz Ljutomera do Maribora prek Ljubljane do Cremone je dolga pot, a o tem malo kasneje. Najprej malo ve~ o izdelovanju in{trumentov. Kje mojster za~ne in kje kon~a, preden izro~i tak{no violino? Ja, ta pot je precej dalj{a. Les za in-{trumente se izbere ‘e v gozdu – veliko prej, kot npr. za pohi{tvo. Pri tem mora{ upo{tevati podnebje, tla, dobro je poznati ~im ve~ razmer v okolju, kjer je rasel … Les, s katerim delamo mi, raste predvsem v gorah, na nadmorski vi{ini nad 1500 m, kjer Les 53(2001) 7- intervju so tla bolj skopa, poleg tega pa je podvr‘en te‘kim zunanjim vplivom, kot so veter, voda, mraz ... Ta m nam-re~ ne more zrasti debel, tako da so celi~ne stene bolj prazne, zato je les dosti la‘ji in tr{i ter tako pridobi spe-cifi~ne lastnosti za akustiko. @e samo najti tak les je umetnost. Zaradi naravnih dejavnikov, okolja in vremenskih vplivov ... ima lahko ista drevesna vrsta na razli~nih rasti{~ih popolnoma razli~ne karakteristike. Najprej se mora{ zelo dobro spoznati na vrsto ~isto naravnih, lokacijskih zakonitosti, potem pa tudi na samo tehnologijo obdelave, da si sploh zna{ poiskati primeren material. Kakovost lesa, raz`aganega na ~etrtinke (smreka) lahko preverimo s cepljenjem, pri ~emer vidimo, ali vlakna potekajo ravno ali zvito. Pri izbiri hloda moramo paziti da le-ta nima napak v rasti (gr~e, razpoke, zvitost ...), da je zdrav, da ima primerno debelino. Ho~e{ re~i, da si vsak mojster sam izbira les ‘e v gozdu? To bi bilo idealno, ~e bi {el vsak mojster sam v gozd in si tam izbral les po lastnih izku{njah, prepri~anju in ‘eljah. Ampak dandanes obstajajo po severni Italiji in Nem~iji specializirane trgovine tudi za take kupce. Ta k les dosega seveda temu primerno vi{jo ceno, ker je ‘e prebran – ponavadi ga selekcionirajo ‘e gozdarji, ki imajo izku{nje in ob~utek zanj, pa tudi raz‘agan je ‘e. Zato je dobro, da se ~im dalj{a veriga vpletenih med seboj pozna, saj mojstri lahko raziskujejo material in svoje izku{nje izmenjavajo z drugimi. Poleg tega pa zahteva les za in{tru-mente {e posebno nego tudi potem, ko pride iz gozda: tu je zelo pomembno su{enje, saj je treba paziti, da ~im bolj ostane v tisti prvotni obliki. Od podrtja lesa do uporabe mora miniti 270 najmanj 5 let. Ker je ‘iv material, se bo {e vedno obna{al nekoliko po svoje, ~etudi po petdesetih letih. ^e sva ‘e pri mojstrih – prej si omenil gospoda Dem{arja, ki je, ~e sem prav pou~ena, edini v Sloveniji, ki se ukvarja z izdelavo godal. Koliko takih pa je v Cremoni? Da, pri nas je edini gospod Dem{ar, medtem ko jih je v Cremoni, ki je velika pribli‘no kot Maribor, ve~ kot 200. Ali imajo vsi delo oziroma koliko so si med seboj konkuren~ni? Da, vsi. Zunaj, predvsem v Italiji, [paniji, Nem~iji, Franciji, Angliji … je ta umetnostna obrt zelo razvita. Za Cremono pa bi lahko rekli, da je zibelka za izdelavo in{trumentov, in od tu izhaja tudi violina. Iz tega mesta izvirajo vse tri dru‘ine, ki predstav- ljajo sam vrh. Andrea Amati je bil prvi, ki je izdelal tako violino, kot jo poznamo danes. Poleg {tirih generacij Amatijev je bila tu {e dru‘ina Guarneri, pa Antonio Stradivari, dandanes najbolj znana osebnost. Ne bi mogel re~i, da obstaja med mojstri rivalstvo. To je umetni{ki poklic, ki zahteva celega ~loveka in se ne obre-menjuje{ z drugimi. Obratno, prevladuje zelo prijetno vzdu{je, saj gre{ lahko po nasvet v razli~ne ateljeje, kjer zagovarjajo svoje pristope oz. {ole in se od mojstrov veliko nau~i{, poleg tega da jih precej spozna{ ‘e na sami {oli, kjer ima{ neprestano okoli sebe nekoga, ki te je pripravljen usmerjati. Po tvojem pripovedovanju dobivam ob~utek, da je ~as v Cremoni malo bolj len kot sicer, da gre za popolnoma druga~en na~in ‘ivljenja, ki se mu je uspelo izmakniti grabe‘ljivemu ritmu ponorelega sveta. Se motim? Ne, to je res zelo zanimiv in prostran svet zase. Gre za zelo {iroko pod-ro~je, od tega da pozna{ les in obvla-da{ tehniko dela, do tega da neprestano preu~uje{ akusti~nost in mo‘-nosti, kako zadeti ~im bolj{i ton … To je namre~ bistvo in{trumenta. Da ti uspe iz njega izvabiti ton, ki bo pri poslu{alcu spro‘il ugodje. A obenem se trudi{ lepoto tona in zunanjega videza in{trumenta spraviti v harmonijo – da se del zlije s celoto in obratno. Kako se torej kos ‘e izbranega lesa spremeni v in{trument? Pri tem je zelo zanimiv koncept in-{trumenta, ki je vedno znova edinstven in zelo kompleksen: ko izbira{ material, mora{ vedeti, kako konstrukcijsko zasnovati violino, da bo tonsko kvalitetna – vse drugo se dogaja vzporedno. No, najprej mora{ dobiti pravo idejo revijaLes 53(2001) 7-8 intervju – vse namre~ izhaja iz nje - kaj sploh ‘eli{ narediti. Potem formira{ primeren material po prvotni ideji in seveda po lastnih izku{njah in znanju, kolikor jih pa~ ima{. Na za~etku je vedno tako, da vse predpostavlja{ – od oblike do modela. Z izku{njami lahko veliko ve~ predvideva{, a ker je poleg ‘ivega materiala tu vpletenih {e toliko razli~nih dejavnikov, je kon~ni izdelek vedno ve~je ali manj{e presene~enje, pozitivno ali negativno. Zato so zelo pomembne izku{nje, ki jih pridobiva{ in jih upo{teva{ pri nadaljnjem delu. Za izdelavo violine je potrebno okoli 150 ur dela. Ho~e{ re~i, da porabi{ toliko delovnih ur za eno samo violino? Da. To je ve~ ali manj samostojno delo in ker je vse ro~no izdelano, gre tako po~asi. Pri industrijski izdelavi je violina kompletno nared ‘e po pi~li 1 uri. Zaradi tega je razlika v ceni med industrijsko in mojstrsko izdelanim in{trumentom. Mojtrsko izdelan in{trument upo{teva tradicijo in izku{nje generacij, kjer v lepoti oblike in zvoka ohranja individualnost in osebnost mojstra. Vsak ro~-no izdelan in{trument ima {e svojo dodatno in v {tevilkah neizmerljivo vrednost – ljubezen, ki jo bo delil naprej … @e nekajkrat si omenil, da je bistvo in{trumenta pravi ton in kako zapleteno ga je izvabiti iz njega. Kako si ostri{ uho, da ga prepozna{? In{trumente se mora{ najprej nau~iti poslu{ati. Da dobi{ ob~utek, kaj je tisto, kar pri ~loveku spro‘a razli~na razpolo‘enja, dobre ob~utke. Ko to najprej sam ponotranji{, sku{a{ prenesti na in{trument. Seveda pa je od vsakega posameznika odvisno, kaj je tisto, kar je njemu v{e~, blizu – ali je to res tista prava oto‘nost, spevnost revijaLes 53(2001) 7-8 … Da se nau~i{ pravilno poslu{ati, mora{ veliko obiskovati koncerte, predvsem tiste starih italijanskih in-{trumentov, ki jih je v Cremoni obilo na voljo. Stari italijanski in{trumenti so nekako ideal. Da se jih videti tudi v muzejih in veliko se nau~i{ ‘e iz tega, ko jih opazuje{, kako so narejeni. Meni{, da si za tak poklic {e posebej poklican – da je mora{ imeti poleg znanja in spretnosti najve~ talenta? Najve~ potrebuje{ volje. Brez vztrajnosti in volje ne more{ delati teh stvari, ker zahtevajo, da se jim popolnoma posveti{. Seveda je pomemben tudi talent. Ampak talent mora{ najprej razviti, {ele potem lahko pride do izraza. Tvoj prvi u~itelj je bil gospod Dem{ar. Ali si tudi po njegovi zaslugi tako mlad odlo~il za Cremono? Da. Ta {ola je v svetovnem merilu ena izmed najbolj{ih, saj se v njej vse dela na klasi~en, izviren na~in. Ker sta jo ravno takrat obiskovala {e dva Slovenca, Lucija Vodi{kar in Daniel Musek, oba iz Dem{arjevega ateljeja, sem dobil informacije iz prve roke. Potem sem se pripravljal na sprejemno-diferencialne izpite – obsegali so stroko, umetnost in teorijo glasbe, italijan{~ino in violinsko igro, ker sem se po v Ljubljani do-kon~ani mizarski {oli ‘elel vpisati v tretji letnik (pri njih traja {olanje 5 let). Oba z mojstrom Dem{arjem sva bila zelo vesela, ko sem bil v tako hudi konkurenci sprejet. Danes se {e toliko bolj zavedam, da sem imel pravo sre~o, ker me je vzel v roke tak mojster, kot je on, saj je ogromno pripomogel k temu, da sem danes tu, kjer sem. Potem pa si bil v zaklju~nem letniku {olanja v Ljubljani precej zaposlen? Ja, res. Obi~ajno se je moj dan za~el ob petih zjutraj in kon~al ob enajstih zve~er. Ob tem, da sem pri{el iz Maribora v Ljubljano v zaklju~ni letnik, sem obiskoval {e te~aj italijan{~ine, se u~il violino in sku{al ~im ve~ delati v ateljeju. Na sre~o so imeli na Srednji lesarski {oli v Ljubljani od ravnatelja g. Velu{~ka do mojega razrednika g. Jamnika vsi precej posluha za moje priprave in so mi omogo~ili uskladiti {olske in izven{olske obveznosti. Pa nisi imel ni~ pomislekov ob tem, kam odhaja{, kako se bo{ zna{el … Te ni bilo ni~ strah? Priznam, bil sem precej vznemirjen nad vsem novim, kar se mi je obetalo, 271 intervju Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 239 liko izbiro barv in elementov. Pri samem nakupu niti pribli‘no ne gre za enkraten dogodek, ampak za proces, ki zna v~asih trajati od prvega obiska do strankine odlo~itve za nakupa tudi pol leta, tako da so dobavni roki pri nas nepomembni. Zaradi ve~k-ratnih obiskov in sodelovanja s stranko se vzpostavi neke vrste poznanstvo, tako da se stranke rade vra~ajo tudi za naslednje oziroma druge nakupe, dekorativo … Na{a reklama je “od ust do ust”, za katero so za-slu‘ni v prvi vrsti dobri svetovalci in seveda artikli, prena{ajo pa jo stranke, ki se na majhnem slovenskem prostoru med seboj kar poznajo. Sicer pa nismo vezani zgolj na ljubljanski okoli{, saj prihajajo kupci iz cele Slovenije, pa tudi s Hrva{ke. Te‘ko bi rekla, kaj se najve~ prodaja – pri nas so to gotovo kosovni izdelki, ki so kakovostni in oblikovno zahtevni. Igor LIST, prodajalec DOMLES, Salon pohištva BTC Zadnjih nekaj mesecev je prodaja pohištva slabša, vzrok temu pa je po našem mnenju pomanjkanje denarja oziroma različne oblike stanovanjskega varčevanja, ki je trenutno zelo aktualno. Sicer pa se največ prodajajo sedežne garniture, nato dnevne sobe, spalnice in kuhinje, občasno pa naraste tudi prodaja pisarniškega pohištva. Slovenski kupci postajajo vedno bolj zahtevni - poleg kako- nadaljevanje na strani 275 ► ► ► nisem pa bil prestra{en. Vse to pa~ sprejme{ kot svojo pot in ne razmi{-lja{ ve~ o tem. Ima{ izku{nje iz dveh slovenskih lesarskih {ol, sedaj pa {e iz italijanske. Kak-{na je ta {ola? To je svojevrstna in pisana {ola, saj jo obiskujejo ljudje z vsega sveta in zelo razli~nih starosti, ker slednja ni omejena. Velikokrat se znajdejo med u~enci na primer tudi profesionalni glasbeniki, ki imajo za seboj ‘e uspe{-no kariero igranja v orkestrih, pa jih zanima malo ve~ o in{trumentu, na katerega igrajo. Nas je v razredu 16, prihajamo pa iz 13 razli~nih dr‘av. Ta kulturni Babilon je enkratna ‘iv-ljenjska izku{nja, kjer ima{ mo‘nost videti in do‘iveti to raznolikost, spoznati tuje navade in obi~aje in se drug od drugega u~iti tolerantnosti in strpnosti. Po starosti je na{ razred precej homogen; jaz sem sicer najmlaj{i, najstarej{i so{olec pa je star 31 let. Ker nas na {oli ni veliko, se ‘e po mesecu dni vsi poznamo. Kako pa je organiziran pouk? [ola traja pet let, sprejme pa nekje okrog 150 u~encev, tako da sta v vsakem letniku dva razreda z do najve~ 20 dijakov. Polovico pouka zavzame teorija, druga polovica pa je namenjena prakti~nemu delu. Pri praksi se razred deli na 2 skupini, kjer ima vsaka svojega mojstra. Po petih letih {olanja je potrebno v pol leta opraviti {e mojstrski izpit, za katerega ti {ola priskrbi zunanjega mojstra. V tem ~asu mora{ samostojno narediti en izdelek, to je in{trument, kar mora{ tudi ‘e sicer prej v vsakem posameznem letniku oziroma v vsakem drugem, ~e izdeluje{ ve~je in-{trumente, kot sta npr. kontrabas ali violon~elo. Dela{ lahko zelo razli~ne in{trumente – npr. brenkala, harfe, baro~ne in{trumente … - vse je od- visno od tega, na kak{nega mojstra naleti{. Ali ima{ vsa leta {olanja istega mojstra? Ne, enega prva tri in drugega zadnja dva letnika. Ker sem za~el s tretjim letnikom, sem ga tudi sam zamenjal. Sedaj kon~uje{ ~etrti letnik, pred teboj je {e leto {ole in pol leta za mojstrski izpit. Kaj pa potem? Bo{ ostal v Cre-moni? Smeh. No, tega ne vem, ~e bi prav ostal tam, ~eprav je ~udovito mesto, kjer je na kupu veliko podobno misle~ih ljudi, kjer se vse vrti okrog glasbe in in{trumentov. Tudi s delovnega vidika je precej prakti~no, ker ima{ pri roki ves material. ^e ti npr. zmanjka vijak, ga lahko kupi{ ‘e za prvim vogalom, saj je mesto polno specializiranih trgovinic. Mo‘no pa je, da se bom {el izpopolnjevat {e kam drugam, da si pred za~etkom samostojnega dela naberem ~im ve~ iz-ku{enj. vijaLes 53(2001) 7-8 intervju LIGNA PLUS 2001 Novosti na področju rezil in orodja avtor Boštjan POGAČNIK, Leitz d.o.o. UVOD LIGNA PLUS kot mednarodni vodilni sejem za gozdno in lesno gospodarstvo se uveljavlja kot usmerjevalec lesne panoge v novo tiso~letje. Infrastruktura sejma se je v primerjavi z izvedbo prireditve EXPO v letu 2000 mo~no izbolj{ala, opazne so bile {tevilne spremembe. LIGNA plus se je predstavila prvi~ s povsem novo razporeditvijo razstavnih povr-{in. Celotne razstavne povr{ine so se premaknile v ju‘ni del sejmi{~a. Tako so razstavljavce razporedili okrog nove EXPO strehe. RAZSTAVLJALCI ORODJA Na sejmu se je predstavilo prek 75 proizvajalcev lesnoobdelovalnega orodja oz. njihovih zastopnikov. Naj-{tevilnej{i razstavljalci orodja so bili iz Nem~ije, kar prek 36, sledili so Italijani s 16 proizvajalci, nato [vedi, [vicarji in Avstrijci s po 4 proizvajalci. Drugi posamezni proizvajalci so prihajali iz [panije (2), Danske (2), Japonske (1), Slovenije (1), ^e{ke (1), Francije (1), Luksembur-ga (1). NOVOSTI NA PODRO^JU ORODJA ZA OBDELAVO LESA Proizvajalci orodja tesno sodelujejo s proizvajalci strojev. Tu velja relacija: bolj so stroji zahtevni, bolj tesno je sodelovanje, saj stroj brez ustreznega orodja ne zadosti zahtevam po obdelavi dolo~enih povr{in, v skrajnem primeru pa stroj sploh ne funkcionira. To se pojavi v primeru, ko so dolo~eni parametri stroja oz. zahteve po orodju na mejah zmogljivega (npr. visoki pomiki, kvaliteta obdelave, nestabilno orodje-tanki listi). Bistveni trend pri proizvodnji orodja je s ~im manj{imi stro{ki napraviti ~imve~ teko~ih metrov s ~imbolj{o povr{ino. Bistvena podro~ja, s katerimi se ukvarjajo proizvajalci orodja, so: pove-~anje vrtljajev, pove~ani pomiki, po-dalj{anje trajanja orodja, ni‘anje stro{kov na enoto obdelanega te-ko~ega metra. REZALNI MATERIALI V porastu je trend proizvodnje orodja z izmenljivimi rezili v HW in DIA izvedbi. Pri HW izvedbi gre v pod-ro~ju najtr{ih plo{~ic v smer fine strukture zrn (Feinkorn kvaliteta) in pa posebno fine strukture zrn (Ul- trafein kvaliteta). Poleg tega pa se pojavljajo HW plo{~ice s tanko DIA prevleko (DIA nanos), kar zelo po-dalj{a obstojnost plo{~. DIA orodje pa dobiva vse {ir{e podro~je uporabe. Uporaba DIA orodja je smiselna pri ivernih plo{~ah, laminatih, vlaknen-kah … oz. tam, kjer je abrazivnost materiala velika in kjer je struktura ~imbolj homogena. Pogoj za uporabo je “~istost” materiala - to pomeni, da v sestavi ne sme biti kovinskih delcev in peska (tujkov). V primeru, da rezilo naleti na tujek, so lahko po{kod-be tako velike, da orodja ni smiselno ostriti oz. da ni smiselno popravilo posameznih plo{~ic. Na podro~ju masivnega lesa obdelava z DIA orodjem pove~a obstojnost za pribli`no 20-30 %, kar pa ne upravi~i nabavne vrednosti. Zato pri masivi uporaba DIA orodja ni ekonomsko upravi-~ena - ni smiselna. @AGINI LISTI Na podro~ju kro‘nih ‘aginih listov je bilo na sejmu opaznih ve~ sprememb, ki omogo~ajo ti{je delovanje ‘agalnih strojev, dalj{e trajanje ostrine in prihranke na rezilnih {irinah. Pri raz`agovalnih strojih so se uveljavili ‘agini listi, kot je sistem AS-OPTICUT - protihrupni ‘agini listi, predvsem zaradi zahtev po zmanj{e-vanju hrupa na delovnem mestu. Ti ‘agini listi imajo laserske izreze v svojem telesu, opazno pa je tudi neparno {tevilo zob in nepravilna delitev zob. Ta nepravilna delitev zob pre-pre~uje cikli~no pojavljanje oz. vrtin-~enje zraka, kar se odra‘a na ti{jem delovanju v prostem teku in pa med delom, ko rezila delajo. Poleg zmanj-{evanja hrupa se je s to asimetrijo in neparnim {tevilom zob pojavilo mir-nej{e delovanje s tem pa lep{e obdelane povr{ine in dalj{i ~as trajanja. ijaLes 53(2001) 7- intervju Pri raz`agovalnih strojih so opazni tudi kro‘ni ‘agini listi, kot je sistem AS-s folijo. Pri tem sistemu je nosilno telo ‘agi-nega lista porezkano. V ta porezkani del telesa je z viskoelasti~nim lepilom nalepljena jeklena folija, ki deluje kot bla‘ilec nihanja. Tako telo je med obratovanje bistveno bolj stabilno. S stabilnostjo pa je potem povezana lep{a obdelava, dalj{e trajanje rezil in ti{je delovanje. Pri obdelavi dragocenih vrst lesa je pomembna {irina `aga in s tem prihranek lesa. Tako so skonstruirali {e bolj vitka telesa `aginih listov, ki zna-{ajo od debeline telesa 0,8 mm navzgor, oz. debeline `aga 1,2 mm navzgor. Za take minimalne debeline je potrebno imeti ustrezen stroj z za tako delo prilagojenim vodenjem obdelovanca z ustreznimi pomiki. Nemalokrat mora stroj imeti sistem stabilizacije kro‘nih ‘aginih listov, saj v nasprotnem pride do nekvalitetnih povr{in ali celo poru{itve orodja. Na podro~ju primarne proizvodnje in podro~ju izdelave konstrukcijskega lesa pa so pomembni precej{nji delovni pomiki in s tem obremenitev rezil. Za te primere pa je bilo opazno orodje z mo~nej{imi nosilnimi telesi, mo~nej{imi le‘i{~i in hrbti za lotane plo{~ice in debelej{imi in {ir{imi plo-{~icami. Pomembne so spremembe pri obliki nosilnih hrbtov. DROBILCI Za pohi{tvenike so zelo pomembni drobilci, ki vse odrezke zdrobijo tako, da gredo v odsesovalni sistem. Drobilci so name{~eni na robnih linijah, raz`agovalnih avtomatih, ~e-pilnih linijah. Opazni so bili v raz-li~nih izvedbah, kar se materiala ti~e, pa so v HW in DIA izvedbi. Pri drobilcih so trenutno najbolj aktualne izvedbe DFC (Dust Flow Control). To je posebna izvedba pazduh in hrbtov drobilcev, ki omogo-~ajo bolj{e oddvajanje odrezkov iz cone rezanja oz. rezalnega roba. Na ta na~in gredo odrezki po najhitrej{i poti v odsesovalno ustje. Odrezki se tako ne nabirajo na rezalni rob ali na obdelovanec, kar omogo~a bistveno bolj{o obdelavo in dalj{i ~as trajanja rezila. Poleg DFC je aktualna tudi izvedba rezil sistema TurboWing. Na enem nosilnem telesu sta name{~eni dve vrsti rezil. Prva vrsta rezil ima funkcijo predrezkanja in ve~jih odvzemov, druga vrsta pa ima funkcijo finega `aga. Zaradi tega je povr{ina bistveno kvalitetnej{a, omogo~eni so pomiki do 100 m/min . Ta vrsta rezil se uporablja pri problemati~nih opla-{~itvah in visokosijajnih dekorjih, kjer ne sme priti do okru{itve trdega vrhnjega sloja. REZKARJI Pri rezkarjih je v sodelovanju izdelovalcev orodja s proizvajalcem strojev nastala vrsta izvedbe orodja I sistem. Ta omogo~a bistveno bolj{e odvajanje odrezkov od rezalnega roba, s tem pa bistveno bolj{o obdelavo, ~istej{i stroj, ve~ji izkoristek … Pri I-sistemu gre za izvedbo orodja (hrbti in pazduhe) in povezavo odsesovalnega ustja. Orodje in ustje se {tejeta kot celota. ijaLeS 53(2001) 7-8 intervju Anketa meseca Pri orodju je trend ALU glav, predvsem zaradi nizke te‘e in dobrih lastnosti litine. NADREZKARJI Opazen je trend pojavnosti in prodaje pri vpenjalnem sistemu HSK 63, saj trenutno omogo~a zanesljivo vpenjanje rezil in precej{njo obremenitev ob nizki lastni te‘i. Te‘a orodja je omejena zaradi izvedb stroja na 5,6 kg, skupaj z vpenjalom. HSH 63 tehta od 0,85 kg do 1,6 kg, odvisno od izvedbe (trn, stro~nica). Iz kovinarske industrije prihaja v lesno panogo sistem vpenjanja rezil v vpenjala z imenom ThermoGrip. Sistem deluje tako, da stro~nico v posebni visokofrekven~ni pripravi po-grejemo, vstavimo rezilo in ohladimo stro~nico. Z ohlajanjem stro~nice se nadrezkar vpne z minimalnimi tolerancami 0,003 mm. Tako vpetje je smiselno pri pomikih prek 40 m/min in vrtljajih do 36.000/min. revijaLes 53(2001) 7-8 ► ► ► nadaljevanje s strani 272 vosti so zelo pomembne tudi modne smernice, ki se zadnje ~ase vse bolj zgledujejo po italijanskem stilu. Tako se predvsem mlade dru‘ine odlo~ajo za ‘ive in pisane barve, najbolj pa je priljubljena kombinacija naravne bukovine z modro in aluminijem. V spodbudo doma~im proizvajalcem pohi{tva ugotavljamo, da se veliko raje odlo~amo za doma~e kot tuje proizvode. Predsodek se dr‘i predvsem pohi{tva iz npr. Poljske ali ^e{ke, tako da ga lahko “operejo” le ob~utno ni‘je cene od cen doma~ih izdelkov. Zeljko SOGORIC, direktor MAROS d.o.o. V naši salonih v Ljubljani, Celju in Novi vasi je na voljo tako domače kot uvoženo pohištvo v razmerju približno 1 : 1. Za vso neslovensko pohištvo smo tudi ekskluzivni uvozniki, tako da zastopamo v svetu zelo dobro poznane blagovne znamke, kot so NATUZZI, CALLIGARIS, OIKOS ..., medtem ko postajajo domače slovenskim potrošnikom srednjega in višjega kakovostnega razreda šele zadnjih nekaj let. Prodaja programov je zelo različna - v določenem obdobju se zelo poveča pri kuhinjah, potem sedežnih garniturah, pa spalnicah ... Naše stranke so bile do nedavna bolj iz generacije srednjih let, v zadnjem času pa opažamo tudi precejšen porast mlajših - takih, ki nadaljevanje na strani 276 ► ► ► strokovne vesti Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 275 prvi~ opremljajo stanovanje. Zaradi bolj{e ponudbe in delno tudi modnih smernic se je ~as med prvim in drugim nakupom pohi{tva v zadnjih letih prepolovil – iz 20 na 10 let -, a kljub vsemu se bo povpre~en slovenski kupec neprimerljivo prej od-lo~il za nakup novega avtomobila kot pa na novo opremil bivalne prostore. Ugotavljamo pa, da se kultura bivanja pri Slovencih izbolj{uje, saj ho~ejo kvalitetnej{e blago. ^e jim je nekaj v{e~ in ima sprejemljivo ceno, jih ne zanima, ali je narejeno v Sloveniji ali v Italiji ali Skandinaviji. Cvetka CVET, vodja informacij Velecenter RUTAR Dobra reklama je tista, ki kupca osvaja in mu ne da miru, dokler ga ne osvoji z nakupom. Takšna reklama dobi svojo piko na i, če je kupec zadovoljen s kupljenim blagom. V velecentru Rutar se ravno te dni izteka ena največjih delnih razprodaj pohištva in ambientalnega blaga v Sloveniji. Upam si trditi, da je naša reklama osvojila kupce. Prav tako lahko ob takih posebnih ponudbah potegnemo črto in ugotovimo, kakšne so nakupovalne navade Slovencev. Ni važno, iz katerega dela Slovenije je kupec, pomembno je le to, da za svoj denar lahko kupi čim več. Velikokrat so pripravljeni na ogled več pohištvenih trgovin in najti najbolj ugodno ceno iskanega blaga. V velecentru Rutar je ciljna skupina vsak kupec. To pomeni, da ima kupec nadaljevanje na strani 277 ► ► ► Nevarni odpadki iz lesnopredelovalne industrije avtor Andi @ABKAR, UMT Lesna industrija sodi po koli~ini nevarnih odpadkov med srednje velike povzro~itelje nevarnih odpadkov. V ve~ini primerov gre za odpadke, kot so lakirni{ki mulji, brusilni prah, raz-li~ne me{anice za pranje strojev, ni-tro red~ila, kiti, olja in podobno. Za tovrstne odpadke je potrebno izdelati na~rt gospodarjenja z odpadki, ki med drugim zajema oceno odpadka (po potrebi analize), navedbo posameznih koli~in, na~ine odstranitve, itd. Del teh odpadkov je mo‘no kvalitetno reciklirati in ponovno uporabiti v proizvodnji. Zbiranje odpadnih red~il iz postopkov pranja lakirne opreme (za njihovo recikla‘o in ponovno uporabo za pranje lakirne opreme) je potrebno zbirati pravilno in na na~in, da je recikla‘a ekonomsko in okoljevarstveno upravi~ena. Pomembno je, da pri tem upo{teva-mo predpisana pravila. ZBIRANJE Zbiranje umazanega razred~ila za recikliranje naj se opravi pod streho, da ne bi pri{lo do me{anja z meteorno vodo. Delavca, ki bo zbiral odpadna red~ila, je potrebno dodatno informirati o koristnosti in nujnosti ustreznega zbiranja, saj lahko v nasprotnem primeru pride do nepredvidenega pove~anja stro{kov pri ravnanju s to vrsto nevarnih odpadkov. EMBALA@A Embala‘a, v katero se zbira umazano razred~ilo, mora biti ustrezna glede revijaLes 53(2001) 7-8 strokovne vesti na zahteve skladiščenja in prevoza nevarnega blaga ter ustrezno označena. Pomembno je dosledno spoštovanje predpisov s tega področja, ker lahko ustrezno ravnanje prihrani obilo potencialnih težav in skrbi. Umazano razredčilo se polni v embalažo le do približno 90 % njenega skupnega volumna zaradi nevarnosti raztezanja. RAZVRŠČANJE V primeru, da v postopku pranja nastopajo različna topila za različno opremo, zbiramo takšno umazano redčilo ločeno (npr. ločeno zbiranje umazanega acetona, umazanega nitro razredčila, poliuretanskega razredčila itd). Na enak način se reciklirana razredčila vrnejo naročniku. Seveda je prepovedano v tako zbrana redčila zlivati druge odpadne snovi, npr: olja, kemikalije, vodo, lesni prah, barve, lake, krpe ... itd. V primeru, ko povzročitelj odpadka upošteva zgoraj opisana navodila, lahko pričakuje, da mu odpadek ne pomeni več stroška, temveč ekonomski dobiček. Predelovalec priporoča, da se prečiščeno razredčilo uporablja le za pranje (enako kot prej). Druge odpadke, ki jih ni možno predelati, navadno deponiramo ali odstranjujemo npr. v sežigalnicah. Odločitev o načinu odstranjevanja temelji na oceni odpadka, ki jo izdela za to pooblaščena institucija (npr. Kemijski inštitut, Ljubljana).V takem primeru je zopet zelo pomembno poznavanje in izvajanje zakonskih predpisov. Pomembnejši predpisi so tile: pravilnik o ravnanju z odpadki, pravilnik o ravnanju z odpadnimi olji, pravilnik o ravnanju z odpadno embalažo, pravilnik o odlaganju odpadkov, pravilnik o sežigu odpadkov in drugi. ijaLes 53(2001) 7- Pri zbiranju veljajo tale temeljna pravila : pravilno lo~eno zbiranje odpadkov oziroma frakcij, ustrezna em-bala‘a, pravilno ozna~evanje posameznih pakiranj (znaki za nevarnost in ustrezni RS stavki), ozna-~evanje palet in tehtanje. Preva`a jih lahko usposobljena organizacija za prevoz odpadkov. Voznik mora pri sebi imeti tudi popolne varnostne liste za nevarne odpadke, ki jih bo preva‘al. Odpadke obi~ajno vozimo direktno h kon~nemu odstranjevalcu ali v skladi{~e. Vmesna skladi{~enja so dovoljena v za ta namen grajena skladi{~a (za nevarne snovi) in se uporabljajo v primerih, ko to zahteva rentabilnost transporta do kon~nega odstranjevalca. Naro~ilo odvoza posebnih odpadkov se kon~a z oddajo pravilno izpolnjenih in potrjenih evi- den~nih listov. Celotna izvedba temelji na doslednem izvajanju zakonskih predpisov in tehni~nih navodilih odstranjevalca. Povzro~itelj se mora zavedati, da je zakonsko obligiran, dokler se odpadki dokon~no ne odstranijo. Zato je pomembno, da sodeluje z izvajalcem, ki je strokovno dobro podkovan ter da je poslovanje odstranjevalca ~im-bolj standardizirano in ute~eno. Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 276 s tanj{o denarnico ravno tako pestro ponudbo blaga, kot tisti, ki je bolj zahteven in je za kvalitetno pohi{tvo pripravljen od{teti ve~ denarja. Poudarila bi dejstvo, da je povpre~ni Slovenec {e vedno pripravljen ve~ denarja nameniti dobremu avtomobilu, kot pa kvalitetni notranji opremi stanovanja. Konec koncev pa je od na{ega bivalnega prostora odvisno tudi na{e po~utje, mar ne? nadaljevanje na strani 278 ► ► ► strokovne vesti Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 277 nadaljevanje na strani 286 ► ► ► Kako se kupuje razvoj? avtorica Fani Poto~nik, univ. dipl. ekon. Podjetje, ki nima strate{kega razvoja, stagnira. To je znana resnica. Brez investiranja v razvoj tehnologije, kadrov in v sodobnej{e sisteme poslovanja se podjetja dolgoro~no ne bodo mogla obdr‘ati. Ni dovolj imeti denarna sredstva za investicije, potrebno je imeti vizijo, izdelati plan strate{ke usmeritve in dolo~iti dol-goro~ni cilj. Temu prilagodijo podjetja svoje aktivnosti, zastavijo poslovno politiko, dolo~ijo prioritete in potrebna sredstva (lastna in tuja). Investiranje v kadre Uspeh podjetja je v veliki meri odvisen od dobrih kadrov. Le-ti so potrebni za vse funkcije poslovanja, logi~no tudi za razvojne naloge, pa naj gre za tehnologijo, finance, marketing itd. Usposabljanje kadrov je dolg in drag proces. Kadri morajo imeti ustrezno teoreti~no znanje, biti usposobljeni v praksi ter imeti {e druge sposobnosti, primerne za zahtevne delovne naloge. Teoreti~na znanja pridobijo predvsem na manj ali bolj priznanih univerzitetnih institucijah, prakti~na pa pri ustreznih zaposlitvah v gospodarstvu. Povpra{evaje po ‘e “izdelanih” strokovnjakih je najve~krat ve~je, kot je ponudba. To “tr`no ni{o” so izkoristile kadrovske svetovalne institucije, ki jim pravijo tudi “head hunter” ali po na{e “lovci na glave”. Podjetja, ki potrebujejo kadre, naro~ijo svetovalni instituciji, da zanje poi{~e kader `ele-nega profila. In svetovalna organizacija gre na “lov”. Da pridejo do primernih ljudi, obstaja veliko formalnih in neformalnih oblik iskanja. Nekatera svetovalna podjetja imajo ‘e zelo obse‘no evidenco potencialnih kadrov, ki pa so seveda nekje zaposleni. Z njimi je treba priti v stik in preveriti, ~e in pod kak{nimi pogoji bi pre{li v novo podjetje. Zlasti je to “ob~utljiva tema”, kadar gre za konkuren~no podjetje. Zato ti razgovori potekajo zelo diplomatsko in v veliki tajnosti. Za pogovor izkoristijo tudi privatna in razli~na poslovna sre~anja, uporabljajo tudi sodobna telekomunika sredstva. Kako je to podro~je ob~utljivo, dokazuje primer iz Nem~ije. Neko svetovalno podjetje je snubilo ra~u-nalni{ke strokovnjake pri podjetju IT-Systemhaus Bechtle AG za kon-kuren~no podjetje. Z njimi je kontaktiralo prek telefona in interneta na njihovih delovnih mestih in je logi~no pri tem uporabljalo komunikacijska sredstva v lasti podjetja, kjer so bili ra~unalni{ki strokovnjaki zaposleni. Podjetje IT- Systemhaus Bechtle AG je to‘ilo svetovalno podjetje za povzro~eno {kodo. So-di{~e je odlo~ilo, da je vabljenje ijaLes 53(2001) 7-8 strokovne vesti kadrov po telefonu na njihovih delovnih mestih v nasprotju z dobrimi obi~aji, ker uporabljajo sredstva delodajalca in izkori{~ajo delovni ~as zaposlenega. Tudi v Sloveniji je ‘e nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s pridobivanjem kadrov. Njihovih storitev se poslu‘u-jejo doma~a podjetja in tudi tuja, ki prihajajo na na{ trg. Kak{e metode uporabljajo pri navezovanju kontaktov, mi ni znano. Verjetno velikih razlik ne more biti, saj so nekatera tovrstna podjetja pri nas le podalj-{ana roka tujih svetovalnih institucij. Nakup perspektivnih podjetij Veliki koncerni, zlasti na podro~ju telekomunikacij in tako imenovane nove ekonomije, si zagotavljajo ino-vativnost in razvoj poleg tega da so na pre‘i sa dobrimi kadri {e z nakupom perspektivnih (start up) podjetij, katerih program je napreden in za prihodnost obetaven. Ta start-up podjetja imajo torej dober izdelek, idejo-program, za ve~ji razmah pa potrebujejo kapital. Kak{no je tako kupovanje v praksi, je primer koncern Nortel. Ta kanadski koncern z letnim prihodkom 60 mrd US $ se je razvil iz lokane firme v svetovnega giganta na podro~ju telekomunikacij in interneta. Poleg tega, da imajo sami zelo mo~no razvojno dejavnost, saj za to namenjajo skoraj 3 mrd $ letno in zaposlujejo v laboratorijih in raziskovalnih centrih na tiso~e strokovnjakov, kupujejo tudi novo tehnologijo na na~in, da kupujejo napredna podjetja. Filozofija koncerna, kot pravi gospod John Roth, ki je na vodilnem polo‘aju, je: ”Danes ne igra nobene vloge ve~, ali smo neko tehnologijo sami razvili ali smo jo kupili. Zlasti v novi ekonomiji so preveliki skoki v tehnologiji in prekratki tehnolo{ki cikli, da bi lahko ~akali samo na lastni razvoj. Odlo~ilno je, da na{im kupcem ob pravem ~asu ponudimo pravi izdelek.” Zato potrebujejo tudi veliki koncerni priliv znanja “know how” od zunaj. Trend v novi ekonomiji je: Inovativ by Aquisition, ali: manj investirati v lastne raziskave, ve~ v kupovanje znanja od drugod. Tako poteka lov na majhna inovativna podjetja, ki so fleksibilnej{a od velikih koncernov. Dirka in tekma med koncerni-giganti za inovativnimi podjetji je zelo intenzivna in po vsem svetu. V napredku tehnologije ni v vodstvu tisti, ki ima najbolj{e raziskovalce, ampak najhitrej{i kupec inovativnih podjetij. Za odkrivanje teh podjetij, ki so razr{ena po vsem svetu, od Japonske, Indije, Evrope do Amerike, so usposobljeni aktivni mladi strokovnjaki (pri Nortelu jim pravijo Nortel-Scouts). Poleg tega, da so strokovnjaki v stroki, so pripravljeni non stop potovati, se udele‘evati sre~anj, strokovnih konferenc v cilju spoznavanja podjetij, njihovega produkta in kadrov, znati komunicirati s podjetji po vsem svetu. Poleg potovanj je nepogre{ljiv na~in komuniciranja internet. V povpre~ju pride na notesnik takega “tabornika” dnevno od 100 do 150 elektronskih sporo~il, na katere je treba najve~-krat tudi odgovoriti. Razgovori z investicijskimi bankami in vrednostne analize so tudi del njihovega posla. V njegovem ra~unalniku so shranjeni vsi podatki o potencialnih podjetjih in o njihovih kadrih. Na teden obi{~e fizi~no 2 do 3 podjetja oziroma 150 do 200 podjetij letno. Njegov delovni ~as je prakti~no 24 ur/dnevno, podro~je pa ves svet. To zmorejo le mlaj{i ljudje in le dolo~en ~as. Vendar je delo zanimi- vo, pestro in dobro pla~ano. Tudi drugi koncerni nove ekonomije, kot npr. Cisco, Siemens, Nokia, ustanavljajo sklade za nakupe teh manj{ih naprednih firm. Boste vpra{ali, ~emu o tem pi{emo v reviji Les? Ker tudi podjetja v lesnopredelovalni industriji delujejo v istem ekonomskem prostoru kot podjetja nove ekonomije. ^lanek je samo namig, da je ve~ poti do novih znanj. (Vir: Manager magazin) Ponudbe in povpra{evanja Vir: GZS Info-Link [tevilka PP 12904 / 01 Slovenski proizvajalec parketa i{~e partnerja za prodajo in distribucijo. Podjetje: TRGO JAMI MARIBOR Kontaktna oseba: Ignac Vu~ko Ulica: GLAVNI TRG 17/B Po{ta: 2000 MARIBOR Dr‘ava: SLOVENIJA tel.: 02 / 2526 663 vijaLes 53(2001) 7-8 strokovne vesti UDK: 903.2 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Sledovi kamenodobne civilizacije s presenetljivo visokim znanjem o obdelavi lesa avtor France STELE, Gora 2, 1218 Komenda, univ. dipl. in`. les., samostojni delavec v kulturi Izvleček Podana so poro~ila in razmi{ljanja o presenetljivih najdbah paleolitskega kamnitega orodja na njivah v kraju Gora pri Komendi. Najve~je presene~enje so gravirane risbe na artefaktih iz sta-rej{ega paleolitika, kar z drugimi besedami pomeni odkritje najstarej{ih risb na svetu. Skoraj ni~ manj presenetljive so najdene sekire, strgala, dleta, svedri …, tako reko~ popolna oprema kamenodobnega rokodelca lesne stroke. Presene~a, da je bistveno znanje o izdelavi posameznega orodja ‘e tedaj obstajalo in je bilo izpri~ano v okvirih kamene materije. Nove najdbe, ki prav gotovo {e bodo, naj bi prve vtise {e dopolnile. Klju~ne besede: kamnita orodja, paleolitik, obdelava lesa, risbe na kamnitem orodju, clactonien, mu-sterien, aurignacien, sekala, strgala, dleta, svedri Uvod Kako je bilo videti in iz ~esa je bilo izdelano prvo orodje, ki ga je ~lovek uporabil, “da si podvr`e zemljo in ji zagospodari”, najbr` nikoli ne bomo izvedeli. Lesena palica, s katero je sklatil sadje in namahal sovra`nika, ali kamnit prodnik, s katerim ga je obutal, {e nista bila orodje v pravem pomenu besede. Tako si zna pomagati tudi kar precej `ivali. /sl.1/ ^lovekova posebnost pa je uporaba lesa ali kamna, ki ju je poprej sam obdelal (priostril), da bi dosegel ve~ji u~inek pri delu. Morda je trajalo nepredstavljivo dolgo, da se je v tisti zarji zgodovine zasvitalo tudi v ~love-kovi glavi ali pa je pri{lo spoznanje kar nenadoma, ko se je zmagoslavno postavil na dve nogi in je glava postala sprejemnik za navodila “od zgoraj”… Spoznanje, da s tem, ko z enim kamnom raztre{~i{ drug kamen, do-bi{ oster rob, s katerim la`je odseka{ vejo z drevesa in jo priostri{ v konico ali celo poseka{ drevo in razkosa{ uplenjeno `ival, je bilo revolucionarno in je odprlo vrata razvoju civilizacije. @e tedaj je klilo seme ra~unalni{ke dobe … ^lovek je moral v potu svojega obraza prehoditi vso dolgo pot: razbiti gore kamenja (kamena doba), da bi se mu razodela resnica sveta, iskati {e globlje v sebi in v zemlji, da je odkril rudo in spoznal hladen lesk kovine (kovinske dobe), da bi naposled odkril tisto notranje bistvo, ki je skrito v okameneli lupini. Kajti vse je nastalo po besedi … (doba besede). V silicijevih do–linah tega sveta se rojeva kamena doba v novem sijaju. Zdaj je kamenje dokon~no razbito in tisto notranje je spregovorilo – milijone let spe~a resnica sveta se razliva na polje ~love{ke vsakdanjosti … A v za~etku je bila beseda {e globoko v kamnitem jedru! Kamenodobni ~as Dale~ najdalj{e obdobje ~love{ke zgodovine se imenuje stara kamena doba (paleolitik). To je ~as ekstrem-nih menjav hladnega in toplega podnebja, ~as ledenih in medledenih dob, ki na razvoj ~love{tva delujejo kot nekak{na opozicija (stiska), saj ~love-ka stalno preganjajo in vodijo iz ene situacije v drugo ter ga silijo, da se na razli~ne situacije razli~no odziva. V mrzlih ~asih tako ~lovek razvije ijaLeS 53(2001) 7-8 trokovne vesti lovsko kulturo in njej primerno orodje in bivali{~a, v toplih obdobjih sta v ospredju nabiralni{tvo in morda zametki poljedelstva in stavbarstva, za te dejavnosti potrebuje druga~no orodje. [irjenje in umikanje ledenikov, dvig morske gladine, poplave in pu{~ave … ~loveka silijo k selitvam in s tem k razprostranjenosti ~love{ke rase na Zemlji. Zaradi stalnih preganjanj iz toplega gnezda, v katerem bi se ~lovek kaj hitro polenil in bi {e danes hodil naokrog s kamnito ostjo in kopal koreninice, je ‘e v paleolitiku viden napredek v izdelavi kamnitega orodja. Na podlagi bistvenih sprememb v kamenodobni industriji ar-heolo{ka znanost paleolitik deli na starej{i, srednji in mlaj{i. Posameznim obdobjem ustrezajo tudi antro-polo{ki tipi ~love{ke rase. Zna~ilno orodje starej{ega paleolitika so prod-njaki (odkru{eni ali preprosto prio-streni kremenovi ali vulkanski prodniki), pestnjaki (v ve~ fazah obdelani kamni, ki se bolje prilegajo rokam), groba strgala in sekala (obi~ajno na enem robu stanj{ani in priostreni kamni). V tem ~asu, ki za zdaj ugotovljeno sega 2,5 milijona let nazaj, je zemeljsko oblo osvajal ~lovek, ki se u~eno imenuje Homo erectus (po-kon~ni). Za srednji paleolitik, ki se za~enja pred 200 tiso~ leti in ga v glavnem predstavlja Homo sapiens neanderthalensis (neandertalec), je zna~ilna mno‘ica kamnitih odbitkov, ki so dodatno bolj ali manj skrbno obdelani v razli~na strgala in osti – kak{nega velikega tehnolo{kega napredka pa v tem ~asu ni zaznati. Je pa zato v mlaj{em paleolitiku, ki se za~enja pred pribli‘no 40 tiso~ in kon~a pred 10 tiso~ leti, pravi izbruh novosti. ^loveka vrste Homo sapiens sapiens (kromanjonec) je stisnila naj-huj{a od vseh ledenih dob (würmska poledenitev), ki je dosegla svoj mrzli ekstrem pred okrog 20 tiso~ leti. Ni naklju~je, da ravno v tem ~asu kar mrgoli novih tipov orodja in oro‘ja iz kamna in kosti. Prav gotovo je ~lovek ‘e od samega za~etka izdeloval in uporabljal tudi leseno orodje, ki pa se razen redkih izjem ni moglo ohraniti v dana{nji ~as. Taka izjema je kopje iz tisovine, katerega odlomljeni del so na{li v an-gle{kem staropaleolitskem najdi{~u Clacton on Sea (starost 500 tiso~ let). Zraven so na{li tudi kamnito strgalo, primerno za glajenje takega kopja. / sl.2/ Paleolitik v Sloveniji V Sloveniji je bilo odkritih veliko paleolitskih lokacij, najve~ seveda iz mlaj{ega paleolitika, kamor spada splo{no znana Poto~ka zijalka (kultura aurignacien, 40 do 30 tiso~ let nazaj). Nekaj je najdi{~, kjer se je za-dr‘eval neandertalec: v zadnjih letih je postala slavna jama Divje babe (ve~inoma kultura mousterien), zaradi odkritja domnevne ko{~ene pi-{~ali, najstarej{e na svetu. ^lovek jo je po do sedaj znanih podatkih obiskoval v obdobju od 120 tiso~ do 40 tiso~ let nazaj. Redke pa so sledi ~lo-veka iz starej{ega paleolitika. Dvoje kamnitih orodij iz Jame v Lozi pri Orehku, odkritih v ilovnati plasti, stari 250 tiso~ let, ‘e desetletja osam- ijaLes 53(2001) 7- ljeno pri~a o predneandertalskih ~a-sih v Sloveniji. Na gradbi{~u avtoceste pri Podgorici nad Ljubljano pa so bila poleti 2000 med za{~itnimi arheolo{kimi izkopavanji odkrita kamnita strgala in prodnjak, ki tipo-lo{ko nedvomno spadajo v starej{i paleolitik. Kamnita orodja z Gore pri Komendi Kar so v zadnjih letih odkrivali na njivah v kraju Gora pri Komendi, pa je, kot ka‘e, ‘e za~etek neke povsem nove paleolitske zgodbe {ir{ega pomena. Pri raziskovanju njivskih po-vr{in v okviru arheolo{ke topografije je bilo ‘e spomladi 1998 poleg odlomkov prazgodovinskih in anti~nih lon~enih posod odkritih tudi nekaj kamnitega orodja, med katerim je eno {e posebej zbujalo pozornost in presene~enje. Petnajst centimetrov velik kos ‘e precej sprhnelega kremena je kazal o~itne znake pestnja{-kega orodja, zna~ilnega za ~loveka iz starej{ega paleolitika. Kraj{e besedilo o najdbi je bilo junija 1998 objavljeno v reviji GEA (F. Stele: Prva najdba pestnjaka na tleh Slovenije, str. 48). V naslednjih letih je na dan prihajalo novo in novo kamnito orodje in tudi ve~ina tega je kazala sorodnost s kamnitim orodjem iz sta-rej{epaleolitskih kultur. Manj{e {te-vilo najdb se je nagibalo v srednji in posami~ne celo v mlaj{i paleolitik. Vendar pa tega, kar se je razodelo na blatnih njivah od oktobra 2000 do aprila 2001, niti v sanjah ni bilo mo-go~e pri~akovati. Na starej{epa-leolitskem orodju so se prikazale risbe (gravure). Ta podatek je prava senzacija, saj dosedaj nikjer na svetu ni bilo odkritih risb, ki bi bile sta-rej{e od 75 tiso~ let (Avstralija), naj-starej{a umetnost v Evropi je stara 34 tiso~ let (jama Chauvet v Franciji). Kljub vsem dvomom v resni~no strokovne vesti Slika 3 starost vgraviranega kamnitega orodja pa pot do utemeljene potrditve teh prvih ugotovitev ne bi smela biti predolga, saj je orodni seznam z Gore ‘e dovolj {te-vilen in prepoznaven – in orodje z risbami stoji trdno v kontekstu starej{ega pale-olitika. Ena risba (na sekalu) prikazuje ptico, ki leti proti soncu, risba na drugem sekalu na eni strani prikazuje neko (pernato?) ‘ival in na drugi strani {e te‘e prepoznavno ‘ival. Risba na strgalu je verjetno cik-cak okrasna ~rta. Risba na strgalu z izjedo prikazuje ‘ival (konja, jelena ali bizona?) in kopje, ki to ‘ival prebada skozi zatilje do odprtega gobca. Slednje orodje je tipi~no za tako imenovani clactonien (po Cla-cton on Sea), uporabljali so ga za strganje in glajenje lesenega kopja. Je avtor risbe ‘elel povedati, za kaj se orodje uporablja (navodila za uporabo na zadnji strani)? /sl.3/ Prva tri orodja so izdelana iz razli~nih porfirjev, ~etrto je iz neke vrste skrilavca, ki ga po besedah geologov zanesljivo ni v kamninski sestavi v Sloveniji. Je torej pripotoval po poteh starih nomadov? Ob{irno poro-~ilo o tem resni~no presenetljivem odkritju je bilo objavljeno v ~asniku Delo – Znanost, 13. junija 2001 ( F. Stele: Risbe na kamnitih orodjih iz starej{ega paleolitika). Pri~e o velikem znanju kamenodobnih ljudi z Gore Presenetljivo pa ni samo porisano orodje, pa~ pa ne dosti manj cela serija kamnitega orodja, ki ga lahko opredelimo kot orodje za obdelavo lesa. Celoten paleolitski orodni seznam z Gore je tak{en: prodnja{ko orodje, pestnjaki in pestna sekala, nasajena sekala, strgala in strgala z izjedami razli~nih profilov, dleta, osti in svedri. Tukaj se bomo omejili samo na najbolj zanimivo orodje za obdelavo lesa, ki je predstavljeno na slikah. Nasajena sekala Na sliki 4 so predstavljene tri sekire. Sekira A (12,5 cm) je iz ovalnega prodnika (porfir) in je bila verjetno namenjena sekanju dreves. Rezilni del je z odbijanjem lusk stanj{an in dodatno priostren z izmeni~no retu-{o, tako da daje u~inek razprtega rezila. Prepri~an sem, da bi se dalo s to sekiro tudi danes posekati drevo, ijaLeS 53(2001) 7-8 trokovne vesti ~eprav bi marsikdo pripomnil, da bi {lo le za “sekiranje” drevesa … Kako je bila pritrjena in na kako velikem lesenem ro~aju je bila sekira nasajena, je uganka. Domnevno so bile vse tri sekire na sliki pritrjene na podoben na~in, kot ga poznamo pri neo-litskih dletastih sekirah: poglobljene v les in privezane s trakovi ‘ivalskih ko‘ ali ~rev. Sekira B (10,5 cm) je iz plo{~atega prodnika (tuf), verjetno je bila namenjena sekanju tanj{ih debel kot sekira A. Tudi obdelana je podobno. Izjemna najdba je sekira C (8 cm), ki je iz odbitka od prodnika (porfir). Brez dvoma je bila namenjena tesanju ali odsekavanju vej, saj je narejena natan~no tako, seveda v okvirih kamnite materije, kot so danes tesarske sekire: klinasta v vodoravni in navpi~ni smeri s podalj{kom na najtanj{em delu rezila. Tudi ta bi {e danes rabila svojemu namenu. Strgala in strgala z izjedami razli~nih profilov Nazob~ano strgalo (6 cm) na sliki 5 je tipolo{ko opredeljivo po Bordesu (pl. 40, {t. 12) in spada v srednje-paleolitsko kulturo mousterien. Izdelano je iz tufa. Domnevno je bilo namenjeno tudi obdelavi lesa. Troje strgal na sliki 6 je bilo skoraj gotovo namenjeno obdelavi lesa. Z desnim (vbo~enim) strgalom bi se dalo oskobljati trami~ okroglega premera 9 ali 10 cm. O strgalu na sliki 7 (3 cm) bi se dalo napisati kar celo razpravo, ~eprav na prvi pogled ni ni~ drugega kot zanikrn gru{~ … ^e pa ga pobli‘e pogledamo, vidimo na njem vsaj {tiri izjede razli~nih profilov. Na glavnem robu sta dve ve~ji, izmeni~no z ene in druge strani (za levi~arje in desni~arje?), primerni za obdelavo domnevno oglatih palic. Na robu hrbti{~a pa sta dve majhni izjedi, morda za glajenje ko{~enih {ivank ali lesenih “zobotrebcev”, debeline 2 revijaLes 53(2001) 7-8 mm. Izdelano je iz tufa. Vbo~eno strgalo na sliki 8 (5 cm) je v bistvu identi~no s strgalom iz najdi{~a Clac-ton on Sea (sl. 2). Je iz kremena. Rezilni rob obsega ~etrtino kroga. Podobnost z dana{njo jekleno rezkal-no plo{~ico govori o visokem znanju kamenodobnih ljudi. Strgalo s skoraj polkro‘no rezilno izjedo na sliki 8 (7 cm) je tudi tipi~no za clactonien. Izjemna primerjava z rezilno plo{~ico sodobnega rezkalnega stroja! Za strgalo z izjedo na sliki 10 (7 cm) velja podoben opis … Dleta Dleta na sliki 11 (prvi z leve: 6 cm) so izdelana iz tufov in so zna~ilna za mlaj{epaleolitsko kulturo aurigna-cien. Mo‘no je celo, da so bila vpeta v lesene ro~aje. Svedri Na sliki 12 je eden (7 cm) v prijetnem zgodovinskem tiho‘itju. Ve se, kdo je bil prej in prav mo‘no je, da je prvi padel v glavo drugemu, ko je ta razmi{ljal, kako bi obtolkel plo-{~ati tuf, da bi v leseno palico zvrtal luknjo. Tretji je dolgo mol~al in nazadnje pobral vse znanje prvih dveh - in se izkazal. A tudi njega danes le {e malokdo jemlje resno … Toliko o kamnitem lesnoobdeloval-nem orodju z Gore pri Komendi za za~etek. ^eprav ‘e te najdbe resni~no presene~ajo, pa upravi~eno pri~aku-jmo {e novih in s tem popolnej{o sliko kamenodobnega obdelovalca in ~astilca lesa. PS.: Tudi arheolo{ka znanost (In{titut za arheologijo iz Ljubljane) se vse ve~ ukvarja s preu~evanjem namembnosti posameznega, predvsem kamnitega orodja. Dela poizkuse s kopijami artefaktov. Rezultat tega je tudi prispevek: Poskus ugotavljanja namembnosti kamenih artefaktov iz najdi{~a Divje babe I (Slovenija), (avtorji: G. Bastiani, J. Dirjec in I. Turk) v Arheolo{kem vestniku {t. 51/2000. Slika 9 Slika 10 Slika 11 Slika 12 strokovne vesti Po sledeh najstarej{e lokomobile na slovenskem [tajerskem avtor mag. Mitja Cimper{ek, GG Celje V sestavku bomo spremljali neo-bi~ajno pot parnega stroja, ki je najprej poganjal Windischgrätzov `agarski obrat na Bo~u, nato stope, `agarski obrat in brusilnico v gla`uti ob Sotli, nato `agarske obrate in in kro`ne `agalne stroje tovarne upognjenega pohi{tva na istem mestu ter nazadnje stru`nice brusnih kamnov v Dobovcu. V 16. stoletju je razvoj prirodnih znanosti omogo~il izum parnega stroja. V lesni industriji je ta prinesel preobrat: majhnim in razkropljenim vodnim `agarskim obratom so se pri-dru`ili zmogljivej{i ve~listni polno-jarmeniki na parni pogon. Z njimi sovpada tudi za~etek industrijske obdelave lesa. Na nekdanjem slovenskem ozemlju je bil postavljen prvi parni stroj v Trstu l. 1819, kjer je dvajset let kasneje J. Ressel javno prikazal plovbo s parnikom na vija~-ni pogon. V industrijo je za~el uvajati parni pogon W. Moline, ki je postavil prvo lokomobilo v ljubljanski Cuk-rarni (1835). Postopoma so uvajali parni pogon tudi v druge industrijske obrate, vendar v ve~jem {tevilu {ele po izgradnji Ju`ne `eleznice. Prvi parni `agarski obati so nastali v okoljih, kjer ni bilo povr{inskih vodotokov; zato so se pojavile najprej in tudi v najve~jem {tevilu na kra{-kem ozemlju. Ker je bila parna pogonska sila povezana z ve~jimi stro{ki za opremo in obratovanje, so za~eli postavljati parne `agarske obrate v najbolj gozdnatih obmo~jih in ~im bli`e prometnim vozli{~em. Prvi parni `agarski obrat na slovenskih tleh sta zgradila leta 1844 v Ko~evju brata Braune samo dve leti za tem, ko je za~el delati prvi tak obrat v avstrijskem Gumpendorfu pri Dunaju. Enega najstarej{ih `a-garskih obratov je postavil Karel Obreza, lesni trgovec in prevoznik iz Cerknice, leta 1852 v Travniku. Zanimivo je, da je bila njena oprema izdelana v Auerspergovi `elezarni in livarni v Dvoru na Krki, parni stroj z 20 KM pa je dobavila tovarna Kö-rösi iz Gradca. V drugi polovici 19. stoletja so se pojavili prvi parni `a-garski obrati tudi v Ljubljani. Eden teh prvih je deloval od leta 1858 v sklopu tovarne parketa G. Tönni-essa. Zgodaj se omenja `aganje lesa na parni pogon v Mokronogu, kjer je baron Gustav Berg leta 1858 postavil `agarski obrat za izdelovanje ta-volet, to je tankih bukovih desk, iz katerih so izdelovali zaboje za ju`no sadje. Leta 1870 se je pojavil parni `agarski obrat rade{kega gra{~aka Morisa Lawenfelda, leto zatem pa je Auersperg zgradil svoj prvi parni `agarski obrat v Gla`uti, ki je imela pet jarmenikov. Ko je stekla Ju`na `eleznica, se je obetalo `ivahno trgovanje z lesom in Auerspergi so postavili nov parni `agarski obrat s {tirimi jarmeniki pri potoku Mrzli studenec ob Goteni{kem hribovju (1872). Ko je po dveh desetletjih zmanjkalo lesa v bli`ini, so postavili nov `agarski obrat sredi gozdov Goteni{ke gore -v Medvedjeku (1880). Za vodni zbiralnik so asfaltirali veliko Dolino in vanjo napeljali vse odtoke s stavb. Ko sta bila dograjena oba kraka `eleznice do Ko~evja (1893) in Novega mesta (1894), so prestavili `agarski obrat iz Mrzlega studenca v Jelendol. Naj-ve~ji `agarski obrat pa so nato zgradili v Podstenici na Rogu med leti 1894/5. Po opremljenosti in velikosti je bil ro{ki `agarski obrat v tedanjem ~asu najve~ji in najmodernej{i obrat ne samo na Slovenskem temve~ tudi v Evropi. Pred tem sta lesna trgovca Kri`aj in Medica postavila parni `a-garski obrat v [t. Petru, to je dana{nji Javor Pivka (1884). Iz tega pregleda opazimo, da so naj-starej{i parni `agarski obrati nastali na Notranjskem, Ko~evskem in Do- ijaLeS 53(2001) 7-8 trokovne vesti lenjskem, medtem ko jih ne najdemo na [tajerskem, kjer so na Pohorju in ob zgornji Savinji `e stoletja `ivahno trgovali z `aganim lesom. Leta 1886 je postavil tr`a{ki trgovec Bontem-pelli parni `agarski obrat v Celju, toda malokomu je znano, da je veliko prej stal parni `agarski obrat na Bo-~u. Zakaj se je knez Windischgrätz ob koncu petdesetih let preteklega stoletja odlo~il za postavitev `agarskega obrata, ostaja neznanka. Gozdni revir Bo~ je pripadal h gra{~ini Rogatec, ki je bila z gozdovi na Bo~u, Do-na~ki gori in na Maclju del obse`ne mad`arsko-~e{ke veleposesti knezov Windischgrätz. @agarski obrat na Bo~u omenjajo: poro~ilo iz XVIII. zborovanja {tajerskih gozdarjev v Roga{ki Slatini leta 1900 (Zeitschrift des Steiermarkischen Forstvereines 1900: 102), vodnik strokovne ekskurzije na Bo~, ki je potekala so~asno z zborovanjem in gozdnogospodarski na~rti revirja Bo~, ki jih hrani Gozdno gospodarstvo Celje v Roga{ki Slatini. Vpra{anje je, zakaj so postavili `a-garski obrat na mestu, kjer je bilo komaj dovolj pitne vode za logarja in njegovo dru`ino. Ali je lastnike premamila bli`ina Ju`ne `elez-nice, ki se je leta. 1847 v Polj~anah pribli`ala njihovim gozdovim na razdaljo le nekaj kilometrov, ali so botrovale tej odlo~itvi tedanje slabe mo`nosti tr`enja tehni~nega lesa? V tistem ~asu sta sicer obratovala dva vodna `agarska obrata na severnem vzno‘ju Bo~a na reki Dravinji: v Ma-kolah in Studenicah, ki sta raz`agali le borih nekaj sto m³ jelove hlodovine letno. Najve~ gozdov roga{ke gra{~ine je bilo oddaljenih od porab-ni{kih sredi{~, le`ali so v nekak{nem prometnem zati{ju. Bukovino so prodajali za drva, pepeliko, oglje in apno. Najve~ dohodkov so prina{ale gla`u-te ali gozdne steklarne; Windisch- grätz je imel dve: eno pod Bo~em, drugo pa v osr~ju Maclja, ob mejni reki Sotli. Za obe lokaciji sta se ohranili imeni “gla`uta”. V ugodnih razmerah sta lastniku navrgla do tri tiso~ goldinarjev dobi~ka letno. V obeh steklarnah so izdelovali steklenice za kislo vodo in zaradi bli‘ine Roga{ke Slatine sta u‘ivali pred drugimi, bolj oddaljenimi gla`utami, znatno polo`ajno rento. Slatino so od konca 17. stoletja po{iljali po vsej Evropi, sredi 19. stoletja so polnili `e 2.000 steklenic tedensko (takrat je steklenica dr`ala 1,4 litra). Ko je leta 1843 gla`uta pod Bo~em ugasnila svoje pe~i, je njeno vlogo prevzela velika steklarna v Logu, ki je imela dr`avni privilegij in je izdelovala poleg steklenic tudi bru{eno steklovino. Iz skopo ohranjenega gradiva sklepamo, da je Windischgrätz prestavil lokomobilo iz ponesre~e-nega in neuspe{nega parnega `agar-skega obrata na Bo~u v Log, kjer je gnala stope, brusilnico, `agarski obrat in kro`ni `agalni stroj za potrebe gla`ute. Toda ko je bila leta 1865 zgrajena steklarna na premog v Stra`i pri Rogatcu, se je kon~alo ve~stoletno obdobje kozjanskih gla`ut. Steklarne na premog so lahko izdelovale ste- klovino po bistveno ni`jih cenah, kar je bil nepremostljiv konkuren~ni razlog, da so morale ugasniti pe~i vse gla`ute na {ir{em Kozjanskem, ki so uporabljale dra`ja drva. Leta 1890 so opustili steklarsko proizvodnjo tudi v Logu in na istem mestu za~eli izdelovati pohi{tvo iz krivljenega bukovega lesa. Pred tem se je namre~ iztekel patent, s katerim je sloviti M. Thonet na Dunaju za-{~itil iznajdbo upognjenega pohi{tva. Po izteku te za{~ite so nastale {tevilne konkuren~ne firme, ki so za~ele izdelovati tovrstno pohi{tvo. V Avstro-Ogrski je bilo takih podjetij 52, na dana{njem slovenskem ozemlju pa najmanj 12. V Polj~anah je leta 1876 Neuss osnoval tak obrat, pet let kasneje pa je bil us-pe{en tudi Hafenrichter v bli`-njem Zbelovem. V Logu se poskus ni posre~il in po nekaj letih je obrat prenehal z delom, ~eprav je `e od ~asov steklarne obstajala mizarska delavnica z `agarskim obratom na parni pogon. Steklarji so uporabljali bukovino kot surovino in kot energetik, to je za pepeliko in modele ter za topljenje stekla. Votlo steklo izdelujejo s pihanjem `are~ega steklenega balona v modele. Ti so pri maloserijski in ro~ni proizvodnji {e danes prete`no iz bukovine. Iz lesa iglavcev so izdelovali embala`o za steklovino, tudi kislo vodo so po{i-ljali v velikih lesenih zabojih, v katerih so steklenice kisle vode med seboj lo~ili s slamo. Na{o lokomobilo sre~amo tako v gla-`uti kot v obratu pohi{tva ob Sotli na mestu opu{~ene steklarne. Ker so bili vsi ti obrati v lasti Windischgrätza, upravi~eno domnevamo, da je {lo za isti parni stroj. ^e so lokomobilo uspeli zvle~i iz Polj~an na Bo~, potem ni nikakr{nega dvoma, da so jo z ijaLes 53(2001) 7- strokovne vesti manj{imi te`avami prepeljali v trideset kilometrov oddaljeni Log ob Sotli. ^isto nazadnje pa sre~amo lokomobilo v pet kilometrov oddaljenem Dobovcu, kjer je imelo zasebno podjetje “Plev~ak & drugi” obrat naravnih brusnih kamnov. V povojnih zapisnikih o nacionalizaciji podjetja se v inventarju {e zadnjikrat omenja parni stroj z 10 PS. Maceljsko pogorje je zgrajeno iz miocenskega pe{~enjaka, ki daje prvovrstno surovino za brusne kamne. Izdelava brusov je bila `e ve~ stoletij ute~ena obrt, s katero so se pre`ivljali mnogi kamnoseki. O tem pri~ajo nezaceljene rane v gozdovih, v katerih je ostalo ve~ kot 30 velikih kamnolomov, v katerih so dolbli in klepali raznovrstne bruse: majhne za bru{enje kos, prizmati~ne mizarske “ru~erje” in raznovrstne okrogle bruse, med katerimi so najve~ji industrijski tehtali po ve~ ton. Brusnih kolutov niso uporabljali samo steklarji temve~ tudi {tevilni obrati strojne industrije; nenazadnje je vsak obrtnik, ki se je bavil z obdelavo lesa, potreboval ostra rezila. Izdelava umetnih brusov pred vojno {e ni bila tako razvita kot danes, ko je `e skoraj povsem izrinila naravne. Kakovostni maceljski brusi so bili cenjeni po vsej Evropi. Lo`anski kamnarji so z napornim ro~nim vrtanjem in s ~rnim smodnikom dobili velike kamnite bloke, ki so jih v kamnolomih grobo obdelali, nato pa pripeljali do Do-bovca, kjer so jih v preprostih stru`-nicah, ki jih je gnala lokomobila, dokon~no izoblikovali. Velike kamne so vozili z ve~ pari volov, iz najve~-jega kamnoloma pa so kamne vozili z ozkotirno `eleznico, ki se je vzpenjala v “cik-caku”. Leta 1956 so podr`avljeno podjetje zaradi silikoze zaprli, saj je le redkokateri kamnosek, ki se je kot mlad fant odlo~il za to te`a{ko in nezdravo delo, do`ivel petdeset let. Po izgradnji ‘elezni{ke proge Gro-belno - Rogatec (1903) oziroma po I. 1930, ko je bila proga podalj{ana do Krapine, se je Windischgrätzu po dalj{em ~asu ponovno obetala bolj{a prodaja bukovine. @eleznica je v svojo bli`ino privabila lesno industrijo. Tako je leta 1908 postavil Peter Magerle zabojarno v Polj~anah. Zaradi prometnih razlogov je tudi König prestavil kopitarno iz Loke pri @usmu v Mestinje (1926). Nekaj let pred drugo svetovno vojno je Vladimir Kobi osnoval `agarski obrat na parni pogon v Rogatcu, v katerem so prav tako izdeloval stole iz krivljene bukovine. Obrata v Polj~anah in Me-stinju {e danes uspe{no nadaljujeta tradicijo predelave bukovine. Kje in kako je kon~ala na{a loko-mobila, ki je stkala tako nenavadne zgodovinske vezi med kamnino, iz katere so izdelovali bruse, in iz katere so dobivali najpomembnej{e surovine za steklo (silicijev pesek), gozdovi, lesom ter pohi{tveno industrijo, pa bo verjetno za vedno ostalo neznano. Anketa meseca ► ► ► nadaljevanje s strani 278 ijaLes 53(2001) 7-8 trokovne vesti Gradivo za tehniški slovar lesarstva Področje: žagarstvo - 5. del Zbira in ureja lektor Andrej Česen, univ. dipl. prof. Recenzent: prof. dr. Franc Merzelj Vabimo lesarske strokovnjake, da sodelujejo pri pripravi slovarja in nam po{iljajo svoje pripombe, popravke in dopolnila. Uredni{tvo LEGENDA: Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nem{ko Angle{ko ostrílna plôšča -e -e ‘ (brúsna) plošča za ostrenje žaginih listov Schleifscheibe, f sanding disc, grinding wheel ostrúžek –‘ka m odpadek pri struženju ozbbljenje -a s žaginih listov; vrste: - ostrokotno (NV), - volčje (Kv), - lokasto (FV) Zahnform, f; Spitzenwinkel, m; Wolfswinkel, m Hakenwinkel, m tooth pattern pänj -a m spodnji del debla ki po poseku drevesa ostane v gozdu Stock, m stump päranje desk -a -s razžagovanje debelih desk v tanjše Trennen, n deeping párjenje hlodovíne -a - m varovanje in zaščita hlodovine s toplotno obdelavo Dampfbehandlung, f to steam pázduha -e f , zobá prazen prostor med dvema zoboma Zahnlücke, f gullet area plansön -a m dvostransko, vzporedno otesan hrastov hlod odlične kakovosti za izdelavo desk plDh - ôha m žagana ali obtesana deska debela 5 cm in več (npr. za smrekovino 48 50, 60, 66 , 70, 80 ±1,5 mm), široka 80 mm in več Diele, f plank pnevmátski transpórter -ega ja m transporter, ki z zračnim tokom v ceveh prenaša material (žagovino, skobljance ...) pneumatischer Förderer, m pneumatic conveyor podajälna hitróst -e -i ‘ pot, ki jo obdelovanec napravi skozi stroj v določenem času (m/min; mm/vrt/min) Vorschubgeschwindigkeit, f feed speed podajälna ročica -e-e ‘ pri ostrilnem stroju Vorschubklinke, f feed pawl podajálni válj -ega -a m naprava za podajanje hlodovine Vorschubwalze, f feed roller podájanje -a s (pomík) premikanje (pomik) obdelovanca prek stroja Vorschub, m feed polnojärmenik a m osnovni delovni stroj v žagarstvu; v vertikalni jarem vpeti žagini listi razžagajo ves hlod v enem gibu (hodu) Gatter, m; Vollgatter, m frame saw•ing machine•; log frame•saw polnojármeniški žagin líst -ega -ega -a m pripomočki za pritrditev in napenjanje ponojarmeniškega žaginega lista: ekscenter, klin, podlaga klina streme, priloga register, vreteno registra okvir jarma Excenter, m; Keil, m; Keilunterlage, f; Angel, f; Beilage, f; Register, m; Registerspindel Gatterrahmen, m wedge polovnjäk -a m vzdolž na dvoje prežagan planson halb log pôlžasti transpórter -ega ja m transporter, ki ima sredi ogrodja gred s pločevino v obliki vijačnih zavojev Raumschnecke, f pomóžni voziček -ega -~ka m voziček pred polnojarmenikom, na katerem leži hlod Hilfswagen, m auxiliary carriage portälni žerjáv ega -a m stroj za dvigovanje, spuščanje in prenašanje bremena Portalkran, m gantry crane posébni sortimDnti okróglega lesá -ih-ov - - (mn) m deli debla določene dolžine in/ali premera namenjeni za posebno končno uporabo Sondersortiment, n special assortiment log površínsko hrápava déska - e -e ‘ napaka - zobje žaginega lista raskajo zgodnji (rani) les iz branik Rauhschnitt, n rough surface bord préčna sortírniča -e -e ‘ sortiranje z žerjavom in vakuumsko napravo Quersortieranlage, f sorting installation préčni króžni žagálni strDj -ega -ega -ega -ôja m stroj za žaganje zamanja in ostankov Querschnittkreissägemaschine, f circular saw for crosscutting préčni verižni transpórter -ega -ega ja m transporter za žagani les (deske), ki premika žaganice v prečni smeri; na verigi so sojemala ki primejo hlod ali desko Kettenquerförderer, m cross chain conveyor predléžje -a s gred med elektromotorjem in polnojarmenikom Vorgelege, f predsortíranje hlodovíne -a - s razvrstitev po drevesnih vrstah, dobaviteljih, za proizvodnjo dolgih sortimentov Rundholzvorsortirung, f log sorting; log grading premDz -áza m plast parafina oljne ali disperzijske barve, apnenega beleža kombiniranega premaza za zaščito čel hlodovine Hirnflächenanstrich, m end coating premér -a m razdalja med dvema vzporednima tangentama debla ali okroglega lesa Durchmesser, m diameter premérka -e ‘ (klúpa, stéga) premično merilo za merjenje debeline drevesnih debel Kluppe, f calliper, diameter gauge pretóčni čelílni agregát -ega ega -a m agregat, ki v pretoku obžaga čelno ploskev Durchlaufkappsäge, f continuous endtrimmer, docking saw prevís -a m, lísta nagib žaginega lista proti smeri žaganja Überhang, m lead (of saw) prevózni horizontálni tračni žagálni str j ega - ega -ega -ega - ôja m stroj, ki je mobilen (prestavljiv) za obdelavo na terenu fahrbare Horizontalblockbandsäge, f portable horizontal log band saw prevózni verižni čelílni strDj -ega -ôja m avtomatski verižni žagalni stroj za prečno prežagovanje fahrbare Schwenkkettensäge, f trimming saw chain prilóga -e ‘ vložni element, s katerim na polnojarmeniku razmaknemo dva žagina lista da dobimo med njima želeno debelino deske Beilage, f; Anhang, m priröbnica -e ‘ kolobarjasta plošča na koncu osi, gredi... Flansche, f Les 53(2001) 7- strokovne vesti Izvle~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 24 (2001), {t. 4 ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA LESARSTVA dr. Leon Oblak, mag. Jo`e Kropiv{ek SLOVNIK, M. Mo`nosti povezovanja v lesni dejavnosti na osnovi okoljskih zahtev Organizacija (2001) - (5) 301-311 (sl., 21 ref.) Ob pridru`itvi k Evropski skupnosti bodo tudi v lesni dejavnosti morali spo{tovati evropske okoljske direktive. Slednje pomeni zajeten finan~ni zalogaj za gospodarske dru‘be lesne dejavnosti, saj bodo morale zastarelo tehnolo{ko opremo in organiziranost posodobiti tako, da bodo postale konkuren~ne v globalnem okolju. Z racionalno delitvijo proizvodnega programa, z inventivnim razvojem, s smotrno uporabo naravnih virov, optimalno izrabo surovin in energije ter zmanj{anjem odpadkov, bi lahko dosegli zmanj{anje stro{kov poslovanja, torej bolj{i poslovni uspeh posamezne gospodarske dru`be in dejavnosti kot celote. GIDER, F. 20 klju~ev tudi v malih podjetjih. Podjetnik (2001) - (4) 32-33 (sl., 2 ref.) Metodo 20 klju~ev je razvil japonski profesor Ivao Kobaja{i in jo prvi~ javno objavil leta 1994. V metodi so zdru‘ene dolgoletne izku{nje s pod-ro~ja vodenja procesov v japonski avtomobilski industriji. 20 ključev pomeni 20 področij poslovanja, ki so razdeljena v pet kategorij. Podjetje se po posameznih ključih ocenjuje z ocenami od 1 do 5. Ocenjevalni sistem je univerzalen, kar pomeni, da se lahko med seboj primerjajo podjetja iz različnih držav in različnih industrijskih panog. Prav tako se lahko med seboj primerjajo različni oddelki znotraj podjetij. Bistvo metode 20 ključev pa ni v ocenjevanju, temveč v sistematičnem postopnem povečevanju ocene in s tem izboljševanju poslovanja podjetja. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA Prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Marko Petri~ in asist. Miha Humar, univ. dipl. in`. D VASISHTH, P.; NICHOLAS, D. Effect of polyvinyl pyrrolidone on the dimensional stability and leachability of copper from wood treated with ammoniacal copper formulations Vpliv polivinil pirolidona na dimenzijsko stabilnost in izpirljivost bakra iz lesa za{~itenega z amoniakalnimi bakrovimi pripravki Forest Products Journal (2001) 51 (1) 51-54 (en., 6 ref.) Zaradi dobrih fungicidnih lastnosti se za impregnacijo lesa še vedno zelo pogosto uporabljajo bakrove spojine. Vendar pa se zaradi slabe fiksacije iz lesa zlahka izpirajo. V kombinaciji z amoniakom se izpiranje bakra bistveno zmanjša. V zadnjem času so ugotovili, da je izpiranje bakra iz lesa, vgra- jenega v zemljo, bistveno ve~je kot so ugotovili z laboratorijskimi testi. V ~lanku je opisan vpliv polivinil piro-lidona (PVP) v amoniakalni raztopini bakrovega karbonata ali amoniakalni raztopini bakrovih in borovih spojin na vodoodbojnost z bakrom impregnira-nega lesa. Ugotovljeno je bilo, da ima les, impre-gniran samo z vodno raztopino PVP izbolj{ano vodoodbojnost, kombinacija PVP in amoniakalne raztopine bakra pa je vodoodbojnost impregni-ranega lesa {e pove~ala. Vodoodboj-nost se je pove~ala tudi pri vzorcih, ki niso bili globinsko impregnirani, tem-ve~ le potopljeni v za{~itni pripravek na osnovi vode, ki je vseboval borovo kislino, didecildimetilamonijev klorid in PVP. Na koncu so ovrednotili {e vpliv PVP na izpiranje bakra iz lesa. Opazili so, da se je po 108 dneh namakanja v blatu, iz vzorcev, ki so bili za{~iteni z amoniakalno raztopino bakra in PVP, izlu‘ilo {e enkrat manj bakra kot iz vzorcev, za{~itenih le z amoniakalno raztopino bakra. Tudi umetno staranje za{~itenega lesa ni bistveno poslab{alo njegovih vodo-odbojnih lastnosti. Na podlagi opisanih podatkov zato domnevajo, da PVP lahko tvori komplekse z bakrom in na ta na~in izbolj{a vezavo bakrovih pripravkov. Dodajanje PVP v amoni-akalne bakrove za{~itne pripravke je smiselno za za{~ito lesa, ki se bo uporabljal v I V. razredu ogro‘enosti. V nadaljnjih raziskavah pa bosta avtorja raziskala vpliv PVP na odpornost za-{~itenega lesa pred razkrojem z glivami. ijaLeS 53(2001) 7-8