130                        Pavel Golia:   Iz cikla: »Pisma Domovini".
Pavel Golia:
iz cikla: „Pisma Domovini".
i/
I\ad morjem so se zibali galebi
kot beli sni nad gredami vijol,
ki se dopadajo Bogu in sebi.
In spomnil sem se Tvojih daljnih polj.
Kot prej nikoli bil Te ljubil nebi, občutil sem globoko v srcu bol, in sanjal sem ves dan samo o Tebi, Ti daljni biser moj, Ti moj idol.
Povej, bom videl še kedaj pomlad in matere predrage skrbna lica sred tvojih tihih, pisanih livad?
Kaj bo nazadnje venčala Pravica moj križev pot preko krvavih blat za Tabo, nežna moja golobica?
II.
Ko skoz rešetko v ječo solnce zleze ter zajčke izpusti med sence sten, zjasni obraz jetnika soj ognjen predslutnje, da je blizu čas odveze.
Toda ko noč, polna brezumne jeze s pogledom zlim sestradanih hijen pribije žrtev na pokoj lesen, obup na licu kleše mu poteze.
Tako je s Tvojim pevcem, Domovina. Povzdigne ga iz dalje dobra vest, a krik vnebovpijočega zločina,
ki kruto ga vrši železna pest nad tabo, Mati, Ti izteza sina udanega sred bleska tujih cest.