121ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE
Jubilejni 30. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci –
Mogersdorf, 4. – 7. julij 2000
Leto{nji ‘e 30. simpozij Modinci – Mogersdorf je bil zaradi jubileja bolj slovesen kot obi~ajno.
Odvijal se je v Modincih na Gradi{~anskem, kjer se je leta 1969 zgodil prvi~. Zaradi jubileja je {e pred
uradnim za~etkom simpozija bila 4. julija 2000 v ob~inski stavbi odprta razstava “30 let simpozija Mo-
gersdorf”, kjer smo se s pomo~jo pisnega in slikovnega gradiva lahko spomnili preteklih simpozijev.
Sledilo je slovesno odprtje simpozija z govorom Karla Stixa, de‘elnega glavarja Gradi{~anske. V pozdra-
vnih nagovorih so nato zastopniki petih de‘el oz. dr‘av udele‘enk (avstrijski de‘eli Gradi{~anska in
[tajerska ter dr‘ave Mad‘arska, Hrva{ka in Slovenija) izrazili predvsem veselje nad dejstvom, da simpo-
ziji ‘e toliko let uspe{no delujejo. V imenu Slovenije je simpozij pozdravila prorektorica mariborske
Univerze dr. Zinka Zorko.
Ideja za organizacijo simpozijev se je rodila pred ve~ kot tridesetimi leti ob pripravah na 300-letnico
znane bitke s Turki leta 1664 na prostoru med Modinci in Mono{trom. Velike zasluge za izpeljavo ideje pa
ima nedvomno dvorni svetnik Johann Seedoch, ki je bil letos v zahvalo za preko 30-letno sodelovanje pri
simpozijih odlikovan s ~astnim prstanom. Johann Seedoch, sicer gradi{~anski Hrvat, je v letih 1965–69
vodil organizacijski komite za pripravo simpozijev, vrsto let pa je bil tudi vodja gradi{~anske delegacije.
Simpoziji se odvijajo vsako leto v za~etku julija, organizirani pa so po dolo~enem vrstnem redu vsako
leto v drugi de‘eli oz. dr‘avi. Modin{ki simpoziji so primer uspe{nega sodelovanja zgodovinarjev in
predstavnikov sorodnih strok t. i. panonskega prostora. Sistemati~no so bila raziskana razli~na vpra{anja
‘ivljenja ljudi skozi stoletja ob mejah med Avstrijo, Mad‘arsko, Slovenijo in Hrva{ko. Omenim naj samo
nekatere od obravnavanih tem: Polo‘aj kmeta in kme~ki upori od 15. do 19. stoletja (leta 1973), Razvoj
prometnih poti v panonskem prostoru do leta 1918 (leta 1977), Vpliv in u~inki tiskarstva in tiskov v
panonskem prostoru do jo‘efinskih reform (leta 1986), Me{~anski svet na panonskem obmo~ju med 1830
in 1867 (leta 1990) in nadaljevanje te tematike do 1914 (leta 1992), Utrjevanje in spremembe etni~nih
struktur v panonskem prostoru od 1526–1790 (leta 1997), Manj{ine v dr‘avah panonskega prostora med
obema vojnama (leta 1999).
V preteklosti so bili simpoziji {estkrat organizirani tudi v Sloveniji in sicer 1973 v Mariboru, 1977 in
1981 v Radencih, 1986 v Celju, 1992 v Roga{ki Slatini in 1998 na Ptuju.
Slovenski referenti na preteklih tridesetih simpozijih so bili: 1969 J. Koropec, J. @ontar st., 1970 J.
Rotar, B. Hartman, 1971 F. [ebjani~, 1972 S. Vilfan, V. Melik, 1973 B. Grafenauer, S. Vri{er, J. Koropec,
1974 F. Rozman, J. Li{ka, 1975 M. Kokolj, G. Stres, 1976 M. Kokolj, J. Ciperle, 1977 B. Kreft, J. [orn,
J. Ciperle, 1978 J. [orn, A. Leskovec, 1979 J. Prunk, J. [orn, 1980 B. Hartman, V. [iftar, 1981 V. Melik,
L. Olas, S. Granda, 1982, B. Belec in skupni referat V. Melik – P. Vodopivec, 1983 F. Filipi~, F. Adami~,
1984 F. Klop~i~, B. Hartman, 1985 F. Filipi~, J. Perov{ek, 1986 B. Ber~i~, J. Mlinari~, J. Dolar, 1987 V.
Melik, D. Miheli~, 1988 J. @ontar ml., N. [umi, 1989 B. Grafenauer, V. Melik, 1990 P. Vodopivec, A.
Leskovec, 1992 J. Fischer, V. Melik, J. Cvirn, 1993 B. Grafenauer, A. [ivic-Dular, 1994 J. Koropec, P.
[tih, 1996 I. Grdina, F. Rozman, 1997 V. Simoniti, F. Dolinar, 1998 K. [amperl-Purg, @. Lazarevi~ in
skupni referat J. Cvirn – A. Studen, 1999 A. Ne~ak-Lük, J. Cvirn, 2000 J. Ciperle, S. Granda.
Doslej je simpozij le dvakrat odpadel in sicer leta 1991 zaradi vojne v Sloveniji in leta 1995 zaradi
enakega vzroka na Hrva{kem.
Vsaka ~lanica je v preteklosti imela praviloma pravico do dveh referatov, ko pa je bila organizatorica
simpozija, ji je pripadel {e uvodni referat. Ta pravila so se v zadnjem letu spremenila v toliko, da ima sedaj
vsaka udele‘enka tri referate, v primeru, ko simpozij organizira, ima {e uvodni referat. Do vklju~no leta
1999 je bilo organizirano simultano prevajanje v {tiri jezike, od leta 2000 dalje pa sta uradna jezika
122 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
simpozija le nem{~ina in angle{~ina. Referati za vsako leto so objavljeni v posebni {tirijezi~ni publikaciji
(Mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci). Zaradi finan~nih problemov v~asih publikacije
izidejo z zamudo, tako doslej {e niso iz{le za leta 1987, 1996, 1997, 1998, 1999 in seveda leto{nja.
Tema leto{njega simpozija je bila “Cerkev, dr`ava, dru`ba v panonskem prostoru – Ljudske pobo`nosti,
izobra`evanje in sociala”.
Uvodni referat z naslovom Vera, izobrazba in dobrodelnost – Pota cerkve v panonskem prostoru je
imel predstavnik Gradi{~anske Hans Peter Zelfel iz @eljezna – Eisenstadta. V njem je prikazal posamezne
faze kristjanizacije nekdanje Mad‘arske in {e posebej dana{njega prostora Gradi{~anske. Po kraj{em
orisu rimskega obdobja se je dotaknil srednjega veka, naglasil zlasti vlogo kralja [tefana Svetega ter
ustanovitev mo~ne cerkvene oblasti s {kofijami in samostani. Opozoril je na pomen reformacije in ustana-
vljanje evangeli~anskih {ol, na toleran~ni patent 1781 in njegov pomen za ogrski prostor. Pri obravnavi
gradi{~anskega prostora je naglasil nekatere njegove specifi~nosti.
Kot zastopnik gradi{~anske delegacije je nastopil tudi Gustav Reingrabner, sicer delujo~ na Dunaju,
z referatom [olski sistem kot del poslanstva evangeli~anske cerkve na Gradi{~anskem med toleran~nim
patentom in Anschlußom. Med drugim je izpostavil teoreti~ne in teolo{ke podlage za spremembe
evangeli~anskega {olstva, vlogo toleran~nega patenta, izgradnjo {olske mre‘e v 19. stoletju, pomen
evangeli~anske cerkve pri izobra‘evanju, finan~na vpra{anja (npr. {olnine), problem izobra‘evanja u~iteljev
ipd., nato pa {e spremembe, ki jih je prineslo leto 1919 in zlasti leto 1938, ko je evangeli~anska cerkev
izgubila tradicionalno naklonjenost dr‘ave.
J. Reiss iz @eljezna – Eisenstadta (direktor judovskega muzeja) se je predstavil z referatom Ortodoks-
no verovanje in praksa v esterhazyjskih “sedmih ob~inah” Gradi{~anske. Obravnaval je problematiko
judovstva in judovske obi~aje v tistem delu Gradi{~anske, ki je bil pod za{~ito ogrskega visokega plem-
stva in se je razlikovalo od judovstva v svobodnih mestih.
T. Aigner iz St. Pöltna (tudi on je nastopil kot ~lan gradi{~anske delegacije) je v referatu o spodnje-
avstrijskih romarskih krajih kot centrih privla~nosti za zahodnomad‘arske romarje obravnaval razmah
romarskih krajev v 17. in 18. stoletju na Spodnjem Avstrijskem, od katerih so bili nekateri znani ‘e v
srednjem veku, v ~asu reformacije so prenehali delovati, nato so spet o‘iveli. Sku{al je dognati, katere
kraje so romarji z ogrskega prostora najbolj obiskovali, kajti viri o tem niso posebno iz~rpni, so pa za
nekatere kraje ohranjene t. i. Mirakelbücher.
Avstrijsko [tajersko so zastopali trije referati. Najprej je W. Tscherne iz Gradca spregovoril o vlogi
cerkve v izobra‘evalnem procesu na [tajerskem. Razlikoval je tri zna~ilnosti in sicer ~as, ko je izo-
bra‘evanje bilo skoraj v celoti v rokah cerkve, ~as razsvetljenstva, ko je dr‘ava zamenjala cerkev, in tretje
obdobje, ko je izvr{en dokon~ni prevzem {olstva s strani dr‘ave. Za prvo obdobje so bile zna~ilne
‘upnijske in samostanske {ole, v ~asu reformacije in protireformacije je {olstvo dobilo nove impulze,
polo‘aj u~iteljev pa je bil slab, saj so imeli ponavadi {e druge poklice. Razsvetljenstvo je prineslo mnoge
izbolj{ave, avtor omenja , da je na [tajerskem bilo okrog 600 trivialk, navaja, da je bil v slovenskem delu
[tajerske pouk tudi v slovenskem jeziku, sicer pa ocenjuje, da je tedaj le okrog ena tretjina otrok obisko-
vala {ole. V tretjem obdobju je sicer sprva vloga cerkve bila spet ve~ja, razmere v {olstvu pa niso bile
najbolj ugodne, saj je npr. na enega u~itelja pri{lo po avtorjevi oceni 131 otrok. V drugi polovici 19. stoletja
je dobila spet ve~jo vlogo dr‘ava, pride celo do t. i. kulturnega boja. Kljub temu je avtor menil, da je v celoti
gledano, cerkev v dolgih stoletjih bila pomembna nosilka izobrazbe.
H. Eberhard iz Gradca je predstavil ljudske pobo‘nosti in protireformacijo zlasti na vzhodnem
[tajerskem. Nagla{a, da je po zmagi protireformacije in vse tja do srede 18. stoletja zavladalo cveto~e
obdobje ljudskih pobo‘nosti. Vzhodna [tajerska je do‘ivela mo~no rekatolizacijo, samo tukaj je nastalo
dvajset novih romarskih centrov. Tudi tu se raz{iri ~a{~enje ~udodelnih podob, procesije, pasijonske igre,
ustanavljajo se {tevilne bratov{~ine. K vsemu temu so precej pripomogle razne ku‘ne bolezni, vojne in
naravne katastrofe.
A. Ruhri iz Gradca je v referatu Socialne obveznosti cerkvenih institucij v novem veku na [tajerskem
opozoril na tri razse‘nosti te problematike: 1. socialne obveznosti verskih bratov{~in in po ukinitvi le-teh
1783 ustanovitev Ubo‘nega sklada; 2. socialno delo verskih redov v zdravstvu (npr. usmiljeni bratje in
elizabetinke v Gradcu, pa tudi evangeli~ani imajo kasneje npr. bolni{nico v Schladmingu); 3. socialne
obveznosti katoli{kih dru{tev v 19. in 20. stoletju. Poleg katoli{kih delavskih dru{tev so zlasti razna
123ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
katoli{ka ‘enska dru{tva in Vincencijeva dru‘ba imeli velike uspehe. Med obema vojnama je njihov vpliv
upadel, po prihodu nacionalsocializma 1938/39 so bila ta dru{tva razpu{~ena in po letu 1945 so redka
obnovljena. Danes se ta dejavnost v katoli{kih krogih v glavnem vr{i preko Caritasa in podobno tudi
preko evangeli~anske cerkve.
Mad‘arski referent L. Solymosi iz Budimpe{te je predstavil dolo~en sloj prebivalcev Ogrske v cerkve-
ni slu‘bi v ~asu Arpadovi~ev. Ti ljudje so imeli nek poseben dru‘beni status, podobno kot drugi slu‘abniki
so dobili imena po svoji dol‘nosti (npr. Zvonar). Bili so tudi nosilci svetinj, kelihov in drugih rekvizitov
za potujo~e {kofe, opate ali duhovnike. @iveli so na cerkvenih posestvih, pravno so bili su‘nji (podlo‘niki)
cerkve ali cerkveni osvobojenci. Njihove posebne dol‘nosti so se prena{ale od o~eta na sina. V razcvetu
je bil ta socialni sloj od konca 11. do 13. stoletja, nato so postali podlo‘niki, v~asih pa tudi plemi~i, vendar
so redko v novem veku ohranili svoje posebne dol‘nosti.
A. Kubiny iz Budimpe{te je govoril o vlogi {pitalov v srednjeve{kih mestih Ogrske, o tem, kako so se
vzdr‘evali, kako so bili organizirani (nikoli jih npr. ni vodil duhovnik), kje so bili postavljeni (ponavadi v
predmestjih zaradi nalezljivih bolezni) in o drugih vpra{anjih v zvezi s srednjeve{kimi hospitali, ki niso bili
bolni{nice, ampak zaveti{~a za reve‘e. Imenovali so se npr. po sv. Elizabeti, sv. Duhu, sv. Antonu ipd.
Iz Budimpe{ta sta bila tudi G. Tüskes in E. Knapp, avtorja skupnega referata z naslovom Avstroogrske
povezave v lu~i romanj v ~asu baroka. Opozorila sta na dejstvo, da so romanja imela pomembno vlogo pri
sre~avanju razli~nih nacij, socialnih skupin in kultur. Zlasti pomembno vlogo so imela v 17. in prvi
polovici 18. stoletja, medtem ko jih je v drugi polovici 18. stoletja dr‘ava omejila.
Izmed hrva{kih referentov napovedanega Z. Velagi}a iz Bjelovarja ni bilo, prav tako ni bilo M. Korade
iz Zagreba, vendar je poslal referat z naslovom Ljudske pobo‘nosti in vloga verskih redov od 16. do 18.
stoletja na Hrva{kem, ki je bil prebran. Avtor je v njem opozoril, da je v razmerah vojn s Turki in ob bli‘ini
drugih religij, pa tudi zaradi pomanjkanja izobrazbe duhov{~ine bilo zelo veliko romanj, procesij, ~a{~enja
relikvij ter raznih oblik praznoverja kot npr. vede‘evanje, ~arovni{tvo ipd. Naloga duhov{~ine in posamez-
nih redov naj bi bila prosvetljevanje ljudi preko verskih spisov, molitvenikov in {ol.
[e en hrva{ki referent, S. Andri} iz Slavonskega Broda, je z referatom Srednjeve{ki samostani in
njihovo socialno okolje v Slavoniji in Sremu prikazal (tudi z diapozitivi), kako mo~no so bili nekatari
redovi zasidrani v tem prostoru. Po njegovih podatkih je imelo to obmo~je 30 samostanov, ki so pripadali
desetim razli~nim redovom.
Po programu, naj bi Slovenijo zastopali trije referati, vendar je referat J. [umrade odpadel.
J. Ciperle je zelo lepo predstavil vlogo in delovanje ljubljanskega liceja in pri tem naglasil, da smo v
preteklosti imeli dvojni sistem visoko{olskega {tudija, eno so bile univerze, drugo pa liceji. Ljubljana je
imela samo licej, podobno kot so jih v predmar~ni dobi imela tudi druga ve~ja mesta v dr‘avi. V okviru
ljubljanskega liceja smo imeli medicinski, filozofski in teolo{ki {tudij. V predmar~ni dobi je {e bilo ~utiti
duh jo‘efinizma in janzenizma. Mnoge predmete so pou~evali v latin{~ini, metode u~enja pa so bile zelo
pogosto u~enje na pamet, ponavljanje in vsakdanje spra{evanje. Predavanja so bila obvezna, enako
opravljanje izpitov. Med {tudenti so prevladovali kme~ki sinovi, sledijo sinovi uradnikov, me{~anov,
plemstva. Avtor je omenil, da je bilo na Kranjskem v 19. stoletju okrog 100 {tipendijskih skladov, kar je
omogo~ilo, da je {tipedije dobivalo okrog 70 % {tudentov. Kot je naglasil Ciperle, je imel ljubljanski licej
velik vpliv na slovensko nacionalno gibanje v predmar~ni dobi.
Na{ naslednji predstavnik, S. Granda, je nastopil z referatom Slovenski romarji med religijo, turiz-
mom in politiko. Omenil je, da so se na{i predniki radi ozna~evali kot ljudstvo romarjev, da je Slovenija
polna cerkva na gri~ih in da so v slovenskem zgodovinskem spominu ostala zlasti romanja v Köln in
Aachen. Mo~no je bilo ~a{~enje Marije, ki se je {e okrepilo v ~asu baroka. ̂ astili so tudi nekatere svetnike,
zavetnike pred ku‘nimi boleznimi, svoje patrone za{~itnike so imeli razni obrtniki. Izrednega pomena so
vsekakor bile kulturne dimenzije romanj, izmenjava idej, {irjenje obzorja ljudi, dvig umetni{ke vrednosti
cerkvene izmenjave, jezikovna samoidentifikacija Slovencev, razkropljenih v razli~nih de‘elah itd. Vpra{anje
statusa slovenskega jezika v javnosti je bilo najprej postavljeno v cerkvi, {ele nato v kulturi in potem v
politiki, je poudaril S. Granda. Med romarskimi centri je izpostavil zlasti Vi{arje, Trsat, Sveto goro – kraje
na robu etni~nega ozemlja, v notranjosti pa zlasti Brezje. V drugem delu referata je Granda obravnal
novej{e razmere – ~as po drugi svetovni vojni, ki romanjem ni bil naklonjen, vendar so bili romarji po
avtorjevih ugotovitvah trdovratni in iznajdljivi, s~asoma je dr‘avna oblast bila prisiljena popu{~ati.
Ob ve~ini referatov se je razvila ‘ivahna diskusija, ki je {e dopolnila marsikateri podatek in splo{no
vedenje o obravnavani tematiki.
124 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 54 • 2000 • 1 (118)
1 Sodobna dru`ba in u~itelj, Slovenec, 16. junij 1926, {t. 136, str. 3.
2 The Reform of History Teaching in Schools in European Countries in Democratic Transition, Council
of Europe, Strasbourg, 1995, str. 30.
3 Jana Huttova, Preparing for the 21st century: Slovakia, Bulletin Nr. 8, Euroclio, Haag, 1997, str. 17.
4 Cveta Razdev{ek – Pu~ko, Razviti profesionalne kompetence, Šolski razgledi, 30. september 2000, {t.
15, str. 4.
5 Ve~ o Eurocliu glej Jelka Razpotnik, Euroclio, Zgodovina v {oli, 1999 (8), {t. 2, str. 42–43.
Simpozij so spremljale tudi kulturne prireditve in dru‘abna sre~anja ter kraj{a ekskurzija. @e prvi dan
zve~er je bil slovesen sprejem pri de‘elnem glavarju Gradi{~anske, naslednji ve~er je bilo dru‘abno
sre~anje (oboje na Schlößlbergu). Zve~er tretjega dne smo poslu{ali koncert klasi~ne glasbe v ‘upni cerkvi
v Modincih. Drugi dan simpozija je bila poldnevna ekskurzija, ki nas je popeljala na de‘elno razstavo z
naslovom Vojna ali mir, ki je bila na gradu v kraju Stadtschlaining, nato pa {e na ogled romarske cerkve
Maria Weinberg, za zaklju~ek smo si ogledali tudi vinski muzej v kraju Moschendorf.
Vsekakor je mogo~e re~i, da se je tudi leto{nji simpozij uspe{no odvijal in prinesel mnogo novih
spoznanj. Naslednje leto bo simpozij v Köszegu na Mad‘arskem in bo nadaljeval s podobno tematiko kot
letos, ki pa bo ~asovno segla v novej{e obdobje.
O l g a  J a n { a - Z o r n
Ob prvi obletnici Dru{tva u~iteljev zgodovine Slovenije
“Dejstvo je, da se je vse do zadnjih ~asov {ir{a javnost pri nas le malo brigala za svoje u~iteljstvo.
Prepu{~ala je skrb in zanimanje zanje dr`avi in {olskim oblastem, kakor da ni sama neposredno prizadeta
pri vpra{anju {ole in z njo nerazdru`no zvezanega u~itelja.”1
Citat, ki ga uvodoma navajam, je sicer iz ~asov, ki so bili povsem druga~ni kot so dana{nji, pa vendarle
ka‘e na premajhno upo{tevanje polo‘aja in veljave u~itelja takrat - in ob tem lahko brez obotavljanja
dodamo, da je tako tudi danes.
Zdru‘enja u~iteljev zgodovine v Evropi
V letu 1994 je v Gradcu potekal seminar Sveta Evrope z naslovom Reforme pou~evanja zgodovine v
evropskih tranzicijskih dr‘avah, na katerem so udele‘enci, u~itelji zgodovine iz vseh evropskih dr‘av,
poudarili, da je ustanavljanje zdru‘enj u~iteljev zgodovine “zelo dragocena pomo~ pri podpori u~iteljem
zgodovine”, saj se z njihovo pomo~jo {irijo nove ideje, ki spodbujajo in opogumljajo u~itelje pri uvajanju
novih na~inov pou~evanja.2  Polo‘aj zdru‘enj u~iteljev zgodovine v Evropi je razli~en, odvisen predvsem
od organiziranosti in dol‘ine obstoja zdru‘enja. Tako so na primer zveze u~iteljev zgodovine v Franciji,
Veliki Britaniji in Nem~iji, ki imajo ‘e dolgo tradicijo in {tevil~no ~lanstvo, pomembni partnerji v dogovo-
rih z Ministrstvom za {olstvo, medtem ko so tovrstna zdru‘enja v srednji in vzhodni Evropi mlada in si
{ele utirajo svojo pot. Kljub temu na primer na Slova{kem zdru‘enje u~iteljev zgodovine sodeluje z
Ministrstvom za {olstvo in Kurikularno predmetno komisijo pri pripravi osnovnega in spopolnjevalnega
izobra‘evanja u~iteljev zgodovine.3  Da je v ‘elji po zvi{anju kakovosti izobra‘evanja u~iteljev potrebno
ve~ pozornosti nameniti oblikovanju u~iteljskega poklica – “tudi z razvijanjem u~iteljskih zdru‘enj ter
oblikovanjem kodeksa profesionalne etike”, so se strinjali tudi udele‘enci konference o izobra‘evanju
u~iteljev v Evropski uniji in kakovosti vse‘ivljenjskega izobra‘evanja, ki je potekala maja 2000 v portugal-
skem mestu Loule.4
Zdru‘enja u~iteljev zgodovine razli~nih evropskih dr‘av so se povezala v Evropsko zvezo u~iteljev
zgodovine (The European Standing Conference of History Teachers’ Associations – Euroclio), ki je bila