Za četrti samoprispevek Občinske konference SZDL vseh Ijubljanskih občfn so na svojlh zasedanjih oblikovale - na podlagl javne razprave v krajevnih skupnostih, delovnih organizacijah in skupnostih ter društvih — stališča, predloge in zahteve delovnih Ijudi in občanov o možnem programu četrtega samoprl-spevka v Ljubljani. Na podlagi večinskega stališča delovnih Ijudi in občanov in njihove podpore urejanju najbi-stvenejših ekoloških problemov je mestna konferenca SZDL Ljubljana na svoji 16. seji dne 8.10. 1986 sprejela sklep da predlaga Skupščini mesta Ljubljane v obravnavo in sprejem sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka IV v mestu Ljubljani. Ta predlog obsega tudi program izgradnje objektov In naprav. Hkrati je mestna konferenca SZDL sprejela dodaten predlog, da delegacije in zbori skupščin preučljo vključitev izgradnje vodohrama na grajskem hribu ter priključnega vodovoda in prestavitev kanalizacijskega kolektorja A-4 ob Vilharfevi cesti v program samoprispevka IV in se o tem opredelijo. V javni razpravi so bili največkrat izpostavljeni nekateri predlogi, vprašanja in zahteve občanov in delovnih Ijudi, na katere Operativni štab daje naslednje odgovore oziroma pred-loge: • Zakaj Mmoprispevek? Zato, da bi hitreje odpravili nekatera bistvena žarišča onesna-ženosti in neurejenosti v našem življenjskem in delovnetn okolju, ki Skoduje našemu zdravju in okolju. Tudi zato, ker bomo s samoprispevkom usmerili naše napore na bistvene naloge, s tem pa vzbudili široko akcijo gospodarstva in drugih dejavnikov, da se ražmere začnejo popravljati in urejati. Zato, da bomo imeli neposreden nadzor pri uresničevanju sprejetih nalog ter izboljšali našo organiziranost in zakonitost. Torej zato, da učinkoviteje posežemo v razmerein združimo vse naše vire in močH Ob širokih razpravah o družbenem planu Ljubljane za obdobje 1966-1990, ki je bil sprejet lani decembra 1985, je bilo predvideno, da se tudi s samoprispevkom razrešujejo problemi razvoja mesta. Na podlagi pozitivne odločitve delov-nih Ijudi in občanov Ljubljane novembra 1986 bi bilo s tem samoprispevkom mogoče zbrati nenadomestljivo pomembna sredstva za reševanje perečih ekoloikih in prostorskih proble-mov Ljubljane. • ZakaJ moramo s sradatvl samoprispevka prtdnostno reievati probleme varstvs in izboljšanja okol|a? Vse analize in bilance kažejo, da bi z redno združenimi viri iz prispevkov delovnih Ijudi in sredstev gospodarstva, pa tudi s krediti, pereče probleme varstva in izboljšanja okolja reševali še več desetletij. Gospodarstvo samo, zlasti nekateri veliki onesnaževalci, je že in bo še naprej izdvajalo sredstva za zdravo in čisto okolje, ne glede na težko ekonomsko situacijo. Vendar je potreben skladnejš/ in celovitejši nastop vseh dejav-nikov pri reševanju teh problemov. Brez učinkovitih spre-memb v ravnanju onesnaževalčev okolja in solidarnega' odpravljanja virov onesnaževanja ne more biti uspešna nobena preventiva. Veliko prebivalcev in gostov bi hudo občutilo posledice neurejenega okolja in škodljivih pojavov. Ne nazadnje s tem sami odločamo kaj, kdaj in kako bomo rešili! Z odpravljanjem problemov ne kaže odlašati, saj postajajo škodljive posledice huda ovira tudi za razvojna prizadevanja v mestu. Stroški urejanja prostora in komunalnega vzdrževanja zdaj rastejo; v bolj zdravih in varnih razmerah bodo za nas lazje sprejemljivi in nadzorovani. S takšno obrazložitvijo je bil že ob sprejemanju planov do leta 1990 v skupščinah občin in mesta predviden četrti samoprispevek, saj je bil povsod pod-Crtan interes prebivalcev za hitrejše razreševanje nakopitenih problemov v mestu in okolici, oziroma v vseh petih Ijubljan-skih občinah. Urbanizacija z dosedanjimi možnostmi ni razre-ševala teh problemov in če še tako grajamo naš dosedanji odnos do okolja, nam ostaja le eno: z združenimi močmi in viri reševati probleme. • All obstaja predlog celovite reiitve problcmov varttva in lzboliian|a okol|a? Skupščtna mesta Ljubljane že obravnava okvirni in celoviti program varovanja in izboljsanja okolja v Ijubljanskih občinah do 1990, v katerem so tudi naloge, ki naj bi jih s sredstvi samoprispevka hitreje in temeljiteje razrešili do konca 1991. Na tej podlagi bodo v vseh organizacijah in skupnostih kon-kretno določene naloge, ki jih moramo razrešiti. Ob tem moramo poudariti, da smo lani decembra sprejeli tudi dolgo-ročni plan »Ljubljana 2000«, z novo urbanistično zasnovo, ki temelji na strogem upoštevanju ekoloških faktorjev. Marsikje ugotavljajo, da to ni povsem ekološki program in da se ustrezno ne obnašajo tisti, ki bi morali preprečiti onesnaže-vanje in posledice za Ijudi! Ta program, tako je ocenila tudi javna razprava, je naravnan na bistvena žarišča onesnaževa-nja in neurejenosti okolja, česar pa ni mogoče kot z nožem odrezati od urejanja prostora. Priznati moramo, da ni bilo doslej dovolj učinkovitih prizadevanj na nobeni ravni, posle-dice tega pa nas vse udarjajo. Samoprispevek za reševanje bistvenih problemov Ijubljanskih občin je hkrati pobuda in najresnejše opozorilo, da bo moralo gospodarstvo in vsak onesnaževalec okolja še posebej, storiti svoje, da bomo Imell čisto ozrač]e, zdravo pKno vodo, neonetnažena tla, ve* miru In zdravja, ur«|eno središte In dobro zaledje. S samo-prispevkom ne bomo rešili vsega; mnogo več tega lahko dosežemo še z varčevanjem, kultumim odnosom, preventivo in doslednim spoštovanjem predpisanega reda. Potrebna je vzgoja, boljže raziskovalno delo, skrbnejše upravljanje, odloč-nejši nadzor in vzajemnost. Delamo zate, za nai« otrotae In vnukel • Kako |e z dokumentacijo, potrabno za Izvedbo nalog Iz pr*dlozenega programa tamoprispevka? Pri predstavitvi vsakega predlaganega objekta navaja nosi-lec investicije stanje pripravljanja dokumentacije. Za neka-tere objekte so projekti in rešitve pripravljene, da bo mogoče takoj pričeti z uresničevanjem halog iz samoprispevka. V programu so predvideni tudi objekti, za katere so potrebne še dodatne raziskave in odločitve o najustreznejši rešitvi, preden bo pridobljeno ustrezno dovoljenje oz. se bo pričela gradnja. Pristojne službe in organi bodo obravnavali pripravo projektov in urejanje ustreznih dovoljenj prioritetno - z odgovomostjo, da se kvalitetno in v predvidenem roku izpolni program samoprispevka. Nosilci investlcij pa so polno odgovorni za pripravo in izvedbo projektov, ko morajo dobiti vsa soglasja in prestati strokovno preverjanje, prav tako pa na natečajih poiskati najustreznejše izvajalce del. • Kako je z zagotovttvi|o flnančne konstrukcija pro-grama aamopriapavka? V finančni konstrukciji programa četrtega samoprispevka je zajetih deset različnih finančnih virov, saj morajo bistven delež prispevati nosilci investicij, ki so tudi najemniki banč-nih kreditov, na tej podlagi pa se določajo tudi sredstva samoprispevka. Okvirne vsote so bile določene že s srednje-ročnimi plani, dokončne odločitve pa bodo sprejemale skupščine SIS in organi, ki imajo takšna pooblastila - tako v delovnih organizacijah kot v bankah in skladih. Do sprejetja sklepa Skupščine mesta Ljubljane o razpisu referenduma mora biti finančna konstrukcija dokončno opredeljena in preverjena na podlagi v javni razpravi popravljenega pro-grama. Z uresničevanjem samoprispevka je nakazana tudi odgovornost vseh drugih financerjev, da se naloge uresni-čijo. • All ao roki uraaničitve programa roalnl? Nosilci investicij s podpisi odgovornih osebnosti zagotav-Ijajo njihovo uresničljivost in realnost. Če bi raziskave poka-zale, da so možne tehnološko boijše rešitve od sedaj znanih in izbranih, bo takšno koristno spremembo dovolil samo najvišji organ - delegatska skupščina samoprispevka IV. -na podlagi splošno sprejemljive strokovne ter finančne argu-mentacije. O tem mora biti obveščena javnost. • Kako |« s cenzusom oz. z oprostitvi|o plačevan|a? Operativni štab je, ob upoštevanju stališč predsedstva MK SZDL Ljubljana in predlogov iz javne razprave zlasti društev upokojencev, predložil naslednje rešitve: plačevanja samo-prispevka naj bodo oproščeni vsi, ki ne dosegajo 70% pov-prečnega osebnega dohodka na zaposlenega v Ljubljani, kar pomeni 74.722 din v preteklem polletju in kar bo razbreme-nilo okoli 40% upokojencev in okoli 5,8 delavcev z najnižjiml osebnimi dohodki. Operativni štab meni, da iz objektivnih razlogov niso uresničljive druge podrobnejše ali posebne opredelitve, saj bi se s tem zapletli pri odločitvah in akcijo obremonjevali z novimi stroški in postopki. Ne glede na zgoraj povedano, pa zakon doioča, od katerih prejemkov se ne plačuje samoprispevek, kar je v gradivu oziroma obrazložitvi sklepa o razpisu referenduma že pose-bej navedeno. Strokovna in administrativna opravila v zvezi z odločanjem o oprostitvi plačevanja samoprispevka v izjemnih primerih -ko bi iz upravičenih razlogov bistveno bil poslabšan materi-alni položaj upokojenca ali delavca - bodo opravljali Centri za socialno delo. Mejne vsote za določanje oprostitve plače-vanja samoprispevka se bodo dvakrat letno usklajevale z rastjp življenjskih stroškov oz. osebnih dohodkov. Operativni štab je izračunal, da bi skupen znesek samopri-spevka v vseh petih letih plačevanja predstavljal okoli 90% enega mesečnega osebnega dohodka oz. mesečne pokoj-nine. Razdeljeno na 60 mesecev to ne bo preveliko breme, zbrana sredstva pa bodo omogočila hitrejšo rešitev proble-mov in odpravo mnogih hudih problemov, ki tarejo danes nas in bi lahko bili huda ovira za naše potomce jutri. • V |avnl razpravi so blll predlogi po oblikovan|u telea, kl na| neposredno »premtjalo lzvri«van|e programa. Operativni štab je to pobudo vgradil v predlog sklepa o razpisu referenduma. Družbeno-strokovne svete, sestavljene iz predstavnikov občanov in delovnih Ijudi, strokovnjakov iz znanstvenih inštitucij, družbenopolitičnih organizacij in dru-štev, naj bi po tem predlogu imenovala Skupščina mesta Ljubljane za vsak projekt posebej. Nadzor nad ceioto programa je po sklepu razvtden iz obra-zložitve sklepa, katerega besedilo se objavlja kot priloga gra-diva za razpravo v delegacijah. • Ob dosedanjih treh samoprispevklh je bllo med n|l-hovo realizacijo obvesčan|e |avno*ti poman|kl|lvo. Zakaj? Tudi v sistemu informiranja in v organiziranju dejavnosti za varstvo okolja zaostajamo za potrebami! Operativni štab predlaga MK SZDL Ljubljana kot najvtšjemu organu te naj-širše družbenopolitične organizacije, naj posveti vso skrb rednemu, pogostemu in natančnemu obveščanju najširše javnosti o problemih in poteku dela. Organi četrtega samo-prispevka, družbeno-strokovni svet ob vsakem objektu, kakor tudi družbeno-politične skupnosti in njihovi organi, pa »Dnevnik« in »Radio Glas Ljubljane«, morajo vsak zase in vsi skupaj odgovorno skrbeti za obveščanje občanov in delovnih Ijudi vseh petih Ijubljanskih občin. • All v primaru četrtega aamopriapevka nl premalo izpo-ttavtjena aolldamost občanov in delovnih Ijudi vseh petih občinakih akupačln. Da, to je morda res. Vendar Operativni štab meni, da se bo ta solidarnost pokazala predvsem na voliščih pri opredeljeva-nju 2A reševanje problemov čistega zraka, zdrave in sigurne oskrbe z vodo ter odstranjevanja odpadkov in odplak. Izka-zali naj bi jo vsi mi, ki smo že z dosedanjimi samoprispevki mnogo dobili, nekateri več, nekateri manj, kot celota pa vsi. • All ne bodo nekatara občlne a četrtlm tamoprispav-kom doblle vei, druge pa manj? Zraka, vode in odpravljanja nesnage v tako enotnem pro-storu, kot je Ijubljanska kotlina, ne tnoremo deliti z občin-skimi mejami. Zato je tudi program tako zaslavljen, kot so se zanj opredelili delovni Ijudje in občani vseh petih Ijubljanskih obfiin. Oparativni itab %• »nkrat poudarja, da odločltev za četrtl aamopriapevek n« pomeni dodatna, nove obremenitve osebnih pre|emkov. Gra le za nadalJBvani* našega doaeda-nfega financlran/a Izbranlh nalog in referendumskega ZA, tistega ZA, ki |e akupnostl prebivalcev Ljubljane že zagoto-vil tlaoče novih mest v otrosklh vrtclh, osnovnih iolah, domovih za ottarele občane in zdravstvenih domovlh, pa tudl mnogo novih dalovnih mast! Zda) temu priključujemo program na|bol| temeljnlh zahtev za zdravo življen|e v mastu. S ftatrtini aamopr)ap«vkom bomo, ker gre za Izbolj-san|e, praili od doigolatnih napovedi k dejanjem. Zato: ZA!