štev. 5 • maj 1996 MORAVSKE TOPLICE OBČASNI INFORMATIVNI LIST ZEMLJA. Z njenega površja pridno pobiramo odpadke in smeti ter hkrati neusmiljeno zastrupljamo njena nedra s škropivi, gnojili, olji... Jo bomo zanamcem pustili očiščeno, a zastrupljeno? DNEVI DNEVOV: 18. april - DAN ZEMLJE, 22. april - DAN TABORNIKOV, 23. april - DAN KNJIGE, 27. april - DAN UPORA, 1. in 2. maj - DAN DELA, 3. maj - DAN SVOBODE TISKA . . . UVODNIK Tudi 5. številka Lipnice je izšla le na osmih straneh, zato so izostali nekateri napisani, naročeni ali zamišljeni članki o delu krajevnih skupnosti in kulturnih ter turističnih društev, novih krajevnih samoprispevkih v KS Prosenjakovci, o nogometnem tekmovanju za pokal občine Moravske Toplice... Sicer pa tokrat župan predstavlja osnovne značilnosti občinskega proračuna za leto 1996, osrednjo pozornost pa Lipnica namenja dvema temama: volitvam v svete krajevnih skupnosti (in vaške odbore) in kmetijstvu z informativnim pregledom vladnih in občinskih stimulacij ter s pozivom martjanske zadruge k pridelavi zelenjave. VABILO NA KULTURNO PRIREDITEV V petek, 17. maja 1996, ob 20. uri bo v razstavnem prostoru občine Moravske Toplice (sejna soba v občinski stavbi na Kranjčevi 3 v Moravskih Toplicah) srečanje z ustvarjalci knjige SREBRNI BREJG (pisci Feri Lainšček, Miki Roš, Milan Vincetič, ilustrator in opremljevalec Franc Mesarič). Hkrati bo otvoritev razstave slik, risb in ilustracij akad. slikarja Franca Mesariča in predstavitev prevodov male monografije občine Moravske Toplice. Vabljeni! PRORAČUN OBČINE 1996 NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE OBČINE V LETU 1996 Kljub želji, da v letu 1996 pri pripravi proračuna kot izhodišče upoštevamo sprejeto strategijo razvoja na posameznih področjih dejavnosti, smo zaradi zelo kratkega časa in predvsem omejitvenih faktorjev, kot so strategija na državni ravni in prostorski plani, pripravili proračun za tekoče leto kot letni plan in ne kot dolgoročni plan financiranja. V proračunu občine Moravske Toplice za leto 1996 poskušamo zadostiti potrebam in željam vseh proračunskih porabnikov in nadaljevati investicijsko izgradnjo v skladu s finančnimi možnostmi. S takim pristopom k pripravi odloka o proračunu občine so se strinjali tudi občinski svetniki, tako da je bil proračun sprejet po normalnem postopku v dveh fazah obravnave. Celotno gradivo proračuna lahko glede na naloge, ki se financirajo v občini, razdelimo v tri skupine, in sicer: 1. Sredstva za delo občinskih organov in zavodov, dotacije, socialni transferji in subvencije ter druge potrebe in rezerve; 2, Investicijska poraba z investicijskim vzdrževanjem; 3. Namenska poraba. Za prvo skupino nalog velja, da proračun zagotavlja sredstva za delo občinske uprave, občinskega sveta, župana, osnovnih šol in vrtcev v skladu s kriteriji in merili resornih ministrstev, ki upoštevajo specifičnost posameznega področja. Pri tem je sicer obseg sredstev nekoliko manjši, kot bi bilo po kriterijih potrebno zagotoviti za te dejavnosti, vendar pa glede na poznavanje problematike lahko trdim, da bodo sredstva zadoščala vsem dejavnikom za normalno delovanje, saj so kriteriji in merila, predvsem pri zavodih, kot so osnovne šole in vrtci, preveč ohlapni. S sprejemom nove šolske zakonodaje je namreč prišlo do sprememb načina zagotavljanja sredstev za opremo in učno tehnologijo, ki jo v bodoče mora zagotoviti država vsem osnovnim šolam oz. zavodom v enakih razmerjih. Ker so naše osnovne šole v najslabšem položaju, kar zadeva opremljenost to se pravi učno tehnologijo, pričakujemo, da bodo prve deležne večjih sredstev za nabavo sodobne tehnologije - pri tem pa je veliko odvisno od šol samih. Velik del proračuna je namenjen za socialne transferje, kjer še posebej izstopajo sredstva za duševno prizadete, ostarele in druge občane v različnih socialnih ustanovah. Ker se na seznamu upravičencev do tovrstne pomoči pojavljajo tudi ljudje, ki imajo določeno vrednost v obliki zemljišč, zgradb itd., bo potrebno v prihodnje storiti več pri poravnavi socialnih stroškov tudi iz lastnih virov oskrbovancev. Velika pozornost je v proračunu namenjena potrebam kulture in športa. Za prvo dejavnost ki jo lahko obravnavamo kot financiranje kulturnih dejavnosti in delovanja kulturnih društev, pripravo kulturnih prireditev v občini ter sofinanciranje nakupa knjig in bibliobusa, velja, da so sredstva zagotovljena v okviru potreb društev oziroma na podlagi meril, ki veljajo za to obliko porabe. Sicer je potrebno dodati, da je potrebno področje kulture v našem proračunu posebej poudariti, saj gre za financiranje dejavnosti, ki je s statutom opredeljena kot strateška dejavnost občine. Z deležem v proračunu za leto 1996 smo skušali to strategijo v največji možni meri tudi podpreti. Področje športa, ki je zdaj vezano več ali manj na nogometne klube ter strelske družine, bomo obogatili z nekaterimi prireditvami, konkretno gre za srečanje ob tednu športa, kjer pričakujemo množično udeležbo vseh športnih organizacij, osnovnih šol in drugih, turnir za pokal občine v nogometu, del sredstev bo namenjen za sofinanciranje individualnih športov, šole nogometa, košarkarsko dejavnost in drugo. S tem načinom financiranja želimo vzpodbuditi predvsem mlade, da se aktivneje vključujejo v športno dejavnost Zelo pomembno področje so intervencije v gospodarstvu, kamor spada sofinanciranje na področju kmetijstva v obliki regresiranja cen posameznih proizvodov in sofinanciranja na področju živinoreje. Na tem področju rabimo čimprej lastno strategijo, ki mora upoštevati osnovno usmeritev države na področju kmetijstva. Drugi del intervencij v gospodarstvu je namenjen za pospeševanje obrti in podjetništva v obliki subvencioniranja obrestnih mer za dobljene kredite pri bankah. Ko bo sprejet pravilnik o dodeljevanju kreditov in subvencioniranju obrestnih mer ter dajanju poroštev v občini (objavljen bo v naslednji številki Lipnice), bodo možnosti intervencij v obrti in podjetništvu ter kmetijstvu še razširjene. Zelo pomembna področja financiranja javnih potreb so združena v delu proračuna za druge javne potrebe in rezerve, kamor spadajo: požarna varnost sredstva za zaščito in reševanje, delovanje krajevnih skupnosti, financiranje političnih strank ter tekoča proračunska in stalna proračunska rezerva. Predvsem področje požarnega varstva pomeni izjemno velik problem, saj gre za dejavnost ki je v občini izjemno razvita in bi rabili za normalno delovanje vseh prostovoljnih gasilskih društev najmanj dvakrat toliko sredstev, kot jih je po kriterijih možno zagotoviti v proračunu. Tudi na tem področju bo v prihodnje moralo priti do dogovora oziroma strategije razvoja požarnega varstva v občini. Del sredstev, ki je namenjen zaščiti in reševanju, je sicer bistveno manjši od sredstev za požarno varnost problematika pa je zelo podobna kot pri požarni varnosti, saj gre za veliko število krajevnih skupnosti in odborov za zaščito in reševanje, ki nimajo niti osnovne opreme za delovanje. V okviru sredstev za krajevne skupnosti se poleg delovanja organov krajevnih skupnosti financira tudi javna razsvetljava in - v letošnjem letu - izvedba lokalnih volitev. Število krajevnih skupnosti se je z razdružitvijo krajevnih skupnosti Martjanci, Prosenjakovci, Ratkovci in Bogojina bistveno povečalo, zato se je povečala tudi potreba po strokovno-tehničnih in finančno-administrativnih delih, ki jih v celoti izvaja uprava občine Moravske Toplice. V okviru tekoče proračunske rezerve bomo del sredstev namenili za štipendiranje, ki naj bi se začelo z novim šolskim letom. Do takrat bo potrebno pripraviti pravilnik o štipendiranju in določiti izobraževalne programe, na katerih bodo dijaki in študenti lahko pridobili štipendije iz občinskih sredstev. Preostali del tekoče proračunske rezerve je namenjen sofinanciranju obletnic, nagrad, priznanj, izdelavi prostorskih planov in drugim potrebam. Drugo pomembno skupino v občinskem proračunu predstavljata investicijska poraba in investicijsko vzdrževanje. Sem spada vzdrževanje in urejanje objektov osnovnih šol, vrtcev, športnih, zdravstvenih in kulturnih objektov, vaško-gasilskih domov in amortizacija občinske zgradbe, investicijsko vzdrževanje lokalnih cest in komunalnih objektov ter sredstva za področje ekologije. Ker je delež sredstev, ki se namenja za to področje, relativno velik v proračunu, mu bomo v prihodnji številki Lipnice namenili posebno pozornost V sprejetem proračunu je ostalo relativno malo sredstev za investicijsko porabo, saj v okviru kriterijev in meril država občinam ne zagotavlja veliko sredstev za ta namen; potrebno je zagotoviti lastne vire in pridobiti dodatne vire iz državnega proračuna. O dokončni številki, ki bo namenjena za investicije v občini, bo možno govoriti šele v drugem polletju, ko bodo znani rezultati razpisov, na katere smo letos naslovili veliko vlog. Predvsem gre za razpise na področju sofinanciranja izgradnje cest in na področju komunale ter vodovodov, kakor tudi razpise, ki so povezani s turizmom in izdelavo študije oskrbe z vodo v občini Moravske Toplice ter študije o izgradnji komunalnih kanalizacijskih sistemov v občini Moravske Toplice. Tudi to področje zahteva širšo predstavitev, zato bomo v eni od naslednjih številk celotno investicijsko porabo posebej in širše prikazali. Ostane še tretja skupina nalog občinskega proračuna, tako imenovana namenska poraba. Gre za razporeditev sredstev iz naslova urejanja stavbnih zemljišč, urejanja kmetijskih zemljišč, krajevne turistične takse, komunalne takse, ekološke takse, pristojbine za gozdne ceste, izkoriščanje rudnin, sredstva za CATV, sredstva požarnega sklada, sredstva za potrebe dvojezičnosti in narodnostne skupnosti ter druga tovrstna sredstva. Ker gre za namensko porabo, so prihodki usmerjeni direktno v določene vrste nalog. Za boljše razumevanje bo potrebno posvetiti temu delu proračuna posebno pozornost in ga predstaviti v eni od naslednjih številk. Proračun v globalu nima nepokritih odhodkov, kar pomeni, da ne predvidevamo zadolževanja. Druga pomembna ugotovitev pa je, da je obseg razporejenih sredstev v primerjavi z lanskoletno realizacijo namenoma nižji za 50 milijonov, saj gre za možnost uskladitve z realnimi prihodki v okviru rebalansa proračuna tekočega leta. Realno je pričakovati, da bo na koncu leta proračun presegel skupne prihodke lanskoletnega proračuna, kar pomeni, da pričakujemo realizacijo v višini cca 450 milijonov SIT. Feri Cipot, župan VOLITVE 1996 VOLITVE SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V mesecu oktobru 1995 so po krajevnih skupnostih v občini že bili izvedeni nekateri postopki evidentiranja kandidatov in drugih volilnih opravil v zvezi z volitvami v organe krajevnih skupnosti. Vsi ti postopki v zvezi z volitvami so bili konec meseca oktobra 1995 ustavljeni, ker je Ustavno sodišče R Slovenije zadržalo izvajanje določb 109. člena Zakona o lokalnih volitvah. Zaradi nastale situacije je parlament sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 70/95), s katerim je predvsem omogočil razdelitev krajevne skupnosti na volilne enote ter določil večinski sistem volitev, ki zagotavlja ustrezno zastopanost prebivalcev posameznih naselij ali delov naselij v njihovih svetih. Zaradi zakonskih sprememb, ki so bistvene, je občinski svet dne 17. aprila, 1996 sprejel spremenjeni odlok o določitvi volilnih enot in številu članov svetov krajevnih skupnosti v občini Moravske Toplice (odlok je objavljen v tej številki Lipnice). Vse že opravljene volilne aktivnosti in postopke v občini in KS je potrebno ponoviti. Poudariti je potrebno, da je s spremembami zakona o lokalnih volitvah (ZLV) jasno določeno, da zakon ureja postopek volitev v svete tistih krajevnih skupnosti, ki so sestavni del občine. Postopek volitev članov vaških odborov v vaških skupnostih bodo uredile krajevne skupnosti s svojimi akti. Volitve članov svetov krajevnih skupnosti so že razpisane in bodo izvedene v vseh štirinajstih krajevnih skupnostih občine v nedeljo, 30. junija 1996. POSTOPKI KANDIDIRANJA ZA ČLANE SVETOV KS Po zakonu so možne tri oblike kandidiranja: a) določanje kandidatov političnih strank, b) določanje kandidatov s podpisovanjem, c) določanje kandidatov na zborih volilcev. a) Določanje kandidatov političnih strank Politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili ter v skladu z določili zakona o lokalnih volitvah. Ob vložitvi kandidature pri občinski volilni komisiji, mora stranka kandidaturi priložiti tudi soglasje vsakega kandidata, da sprejema kandidaturo, pravila politične stranke o določanju kandidatov in zapisnik o postopku določitve kandidatov. V postopku določanja kandidatov je potrebno imenovati predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat. b) Določanje kandidatov s podpisovanjem Kandidate za člane sveta krajevne skupnosti lahko določi s podpisovanjem sku- pina najmanj 10 volilcev. Podpisi se dajejo na seznamu, ki vsebuje podatke podpisnikov: ime in priimek, rojstni datum in naslov stalnega prebivališča. Seznam je potrebno pred vložitvijo kandidature predati pristojnemu krajevnemu uradu, da overi podatke v seznamu. Tako overjen seznam se priloži kandidaturi. Kandidatura mora imeti predstavnika, ki ne sme biti kandidat Če je predlagatelj kandidature skupina volilcev, se kot ime predlagatelja navede ime in priimek enega izmed teh volilcev - podpisnikov, z dodatkom »in skupina volilcev«. V skladu z določili zakona lahko vsaka skupina volilcev določi največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta se voli v volilni enoti. c) Določanje kandidatov na zborih volilcev V skladu z določili zakona lahko volilci določajo kandidate na zborih volilcev, ki se skličejo na zahtevo najmanj 10 volilcev v volilni enoti. Pisna zahteva mora biti vložena pri volilni komisiji v 10 dneh od dneva razpisa volitev. Zahtevi za sklic zbora volilcev mora biti priložen poimenski seznam s podpisi volilcev, ki vlagajo zahtevo, in s podatki, na podlagi katerih je mogoče preveriti, če imajo volilno pravico v volilni enoti. Najpozneje 45 dni pred dnem glasovanja je treba volilni komisiji posredovati predloge kandidatur. Predlog kandidature mora v skladu z 58. čl. ZLV vsebovati oznako volilne enote, osebne podatke kandidatov: ime in priimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja ter naslov stalnega prebivališča, ime in priimek ter naslov stalnega prebivališča predlagatelja in njegov podpis. Predlogu morajo biti priložena pisna soglasja kandidatov. Volilna komisija pošlje predloge kandidatur najpozneje 40. dan pred dnem glasovanja sklicatelju zbora volilcev -predsedniku sveta KS oz. županu. Le-ta v roku 3 dni po prejemu kandidatur skliče zbor volilcev, ki se mora opraviti najpozneje v 11 dneh po sklicu. Zbor volilcev sestavljajo volilci s stalnim prebivališčem na območju, za katero je sklican zbor volilcev. Zbor je sklepčen, če je navzočih najmanj 20 volilcev. Če pa je na območju, za katerega je sklican zbor volilcev, manj kot 100 volilcev, je zbor sklepčen, če je navzočih najmanj 10 volilcev. Zbor volilcev vodi predsedstvo, ki ga izvoli zbor. V predsedstvo zbora se izvolijo najmanj trije volilci. Zbor izvoli tudi zapisnikarja in dva overitelja zapisnika. Zbor volilcev odloča o predlogih kandidatur, ki so bile predhodno vložene pri volilni komisiji, lahko pa na samem zboru volilci do začetka glasovanja podajo še dodatne predloge v pisni obliki z vsemi sestavinami, določenimi v 58. čl. ZLV in s pisnim soglasjem predlaganega kandidata. O predlogih kandidatur odločajo volilci na zborih volilcev s tajnim glasovanjem, razen, če zbor volilcev soglasno sklene drugače. O posamezni kandidaturi glasujejo samo volilci - udeleženci zbora volilcev, ki imajo stalno prebivališče na območju volilne enote, za katero se določa kandidatura. Na zborih volilcev se določajo kandidati po predlogih volilcev. Vsak volilec lahko predlaga največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta KS se voli v volilni enoti. Zbor volilcev lahko določi tudi več kandidatov, kot se jih voli v volilni enoti. Po določbah zakona so namreč določeni tisti predlagani kandidati, za katere je na vseh zborih volilcev v volilni enoti glasovalo najmanj 30 volilcev oziroma najmanj 15 volilcev, če ima volilna enota manj kot 500 prebivalcev. O delu zbora volilcev se v skladu z določili 64. čl. ZLV vodi zapisnik, katerega pošlje predsedstvo zbora sklicatelju zbora volilcev najpozneje naslednji dan po opravljenem zboru. Ko sklicatelj zbora volilcev prejme zapisnike z vseh zborov volilcev, pošlje vse zapisnike volilni komisiji. Priložiti mora tudi predloge kandidatur, ki so bile vložene na zboru volilcev. Volilna komisija ugotovi, kateri predlagani kandidati so dobili potrebno podporo in so določeni za kandidata. ROK ZA VLOŽITEV KANDIDATUR IN VSEBINA KANDIDATURE Vse kandidature se preložijo občinski volilni komisiji najpozneje 25. dan pred dnem glasovanja do 19.00 ure. Pri tem je treba upoštevati posebnost volilnega postopka, po katerem morajo biti vse vloge, ki so vezane na roke, vložene neposredno pri pristojnem orga- VOLITVE 1996 nu, in da roki tečejo ne glede na dela proste dneve ali praznike. Čeprav je pri posameznih oblikah kandidiranja že navedena vsebina kandidature, še posebej opozarjamo na nekatere podatke, ki jih mora vsebovati kandidatura: ime krajevne skupnosti, oznako volilne enote, podatke o predlagatelju, osebne podatke kandidatov (ime in priimek, datum rojstva, poklic in delo, ki ga opravlja ter naslov stalnega prebivališča). Predlagatelj mora določiti tudi predstavnika kandidature, ki ne sme biti kandidat, ter v kandidaturi navesti njegovo ime in priimek in naslov stalnega prebivališča. Predstavnik je lahko navzoč pri delu volilnih komisij, pet dni pred dnem glasovanja pa lahko volilni komisiji sporoči imena zaupnikov kandidatov, ki spremljajo delo na voliščih. S predstavnikom kontaktna komisija v postopku preizkusa kandidatur in mu tudi vroči odločbo o potrditvi oz. zavrnitvi kandidature. Vsaki kandidaturi je tudi potrebno priložiti pisna soglasja kandidatov. Soglasje kandidata je nepreklicno. Pri vseh oblikah kandidiranja morajo biti priloženi seznami oseb, ki so določile kandidaturo. Kadar gre za kandidiranje s podpisovanjem, mora seznam overiti organ, ki vodi evidenco volilne pravice na upravni enoti (krajevni urad). OBRAZCI ZA IZVEDBO KANDIDATUR Občinska volilna komisija oz. uprava občine, ki opravlja strokovno tehnična dela za občinsko volilno komisijo, bo pripravila nekatere obrazce, potrebne za postopke kandidatur. Obrazce bo možno dvigniti od ponedeljka, 6. maja 1996 dalje na sedežu občinske uprave v Moravskih Toplicah, Kranjčeva 3. Podrobnejše informacije oziroma pojasnila v zvezi s postopki za izvedbo volitev lahko dobite osebno na občinski upravi ali po telefonu štev. 48 - 765, (int. 16) - Nada LUTARIČ. ROKOVNIK ZA IZVEDBO VOLILNIH OPRAVIL ZA VOLITVE ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI MORAVSKE TOPLICE, KI BODO 30. JUNIJA 1996 (navedeni so skrajni roki) Datum Dan Vsebina Osnova: 109. čl. ZLV in 30. 04. 1996 1. dan Razpis volitev in dan, s katerim prično teči roki za izvedbo volitev 28. čl. ZLV ter 2. tč. akta o razpisu volitev 09. 05. 10. dan Vložitev zahteve za sklic zborov volivcev v krajevnih skupnostih 56. člen ZLV 16.05. (45 dni pred dnem glasovanja) Vložitev predlogov kandidatur, ki naj bi se določale na zborih volivcev 58. člen ZLV 21.05. (40 dni pred dnem glasovanja) Volilna komisija pošlje predloge kandidatur, ki naj bi se določale na zborih volivcev, predsednikom svetov KS oziroma županu 59. člen ZLV 22. 05. do 24. 05. (3 dni po prejemu predlogov) Sklic zborov volivcev 3. odstavek 60. člena ZLV 25. 05. do 05. 06. (11 dni po sklicu) Zbori volivcev določajo kandidate 3. odstavek 60. člena ZLV 06. 06. do 19.00 ure (25. dan pred dnem glasovanja do 19.00 ure) Pri občinski volilni komisiji vložiti kandidature za člane svetov KS ne glede na način kandidiranja (zbori volivcev, politične stranke, volivci) 1. odstavek 74. člen ZLV 07. 06. do 12. 06. (do 18. dne pred dnem glasovanja) Postopek preizkusa zakonitosti kandidatur ter izdaja odločb o potrditvi oz. zavrnitvi kandidature 2. odst. 74. čl. ZLV v zvezi z določbami 59. člena ZVDZ 14.06. (16 dni pred dnem glasovanja) Določitev seznama kandidatur (žrebanje vrstnega reda) 2. odst 74. čl. ZLV v zvezi z določbam 60. člena ZVDZ 15. 06. (15 dni pred dnem glasovanja) Javna objava seznamov potrjenih kandidatur 2. odst. 74. čl. ZLV v zvezi z določbami 61. čl. ZVDZ do 23.06. (7 dni pred dnem glasovanja) Volivci, ki lahko glasujejo po pošti, morajo do tega roka vložiti zahtevo za glasovanje po pošti 19. člena ZLV 24. 06. (6 dni pred dnem glasovanja) Pristojni organ potrdi volilne imenike ter jih preda občinski volilni komisiji 16. člen ZEVP 25. 06. (5 dni pred dnem glasovanja) Predstavnik kandidatur lahko predloži seznam zaupnikov OVK 2. odstavek 47. čl. ZLV od 25. 06. do 27. 06. (ne prej kot 5 dni in ne pozneje kot 3 dni pred dnem glasovanja) Predčasno glasovanje na sedežu OVK 78. člen ZLV 27. 06. (3 dni pred dnem glasovanja) Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, vložijo zahtevo, da želijo glasovati na svojem domu 81. člen ZLV 28. 06. ob 24.00 (24 ur pred dnem glasovanja) Zaključek javne volilne propagande 4. čl. ZLV v zvezi z določbami 5. čl. ZVDZ 30. 06 (nedelja) Splošno glasovanje akt župana o razpisu volitev 01. 07. do 12.00 ure (1. dan po dnevu glasovanja do 12.00 ure) Volilni odbori morajo predati volilno gradivo volilni komisiji krajevne skupnosti 1. odstavek 89. čl. ZLV 01. 07 po 12.00 uri (1. dan po dnevu glasovanja po 12.00 uri) Občinska vdiha komisija ugotavlja izid glasovanja po pošti 88. člen ZLV 04. 07. (4. dan po dnevu glasovanja) Volilna komisija krajevne skupnosti pošlje zapisnik o svojem delu in drug vdihi material občinski volilni komisiji 2. odstavek 89. člena ZLV 06. 07. (6. dan po dnevu glasovanja) Občinska volilna komisija sestavi poročilo o izidu glasovanja in ga pošlje županu ter ga posreduje v objavo v uradno glasilo občine 90. člen ZLV URADNE OBJAVE OBČINE MORAVSKE TOPLICE ODLOK O DOLOČITVI VOLILNIH ENOT IN ŠTEVILU ČLANOV SVETOV KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI MORAVSKE TOPLICE 1. člen S tem odlokom se za volitve članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Moravske Toplice določa število članov svetov krajevnih skupnosti ter volilne enote za volitve članov v svete in druga vprašanja, pomembna za pripravo in izvedbo volitev v svete krajevnih skupnosti, ki niso z zakonom izrecno določena. 2. člen Območje občine Moravske Toplice je razdeljeno na štirinajst krajevnih skupnosti: 1. KS ANDREJCI obsega naselje Andrejci 2. KS BOGOJINA obsega naselja Bogojina, Bukovnica, Ivanci 3. KS FILOVCI obsega naselje Filovci 4. KS IVANOVCI obsega naselje Ivanovci 5. KS KRNCI obsega naselje Krnci 6. KS MARTJANCI obsega naselje Martjanci 7. KS MORAVSKE TOPLICE obsega naselje Moravske Toplice 8. KS MOTVARJEVCI obsega naselje Motvarjevci 9. KS NORŠINCI obsega naselje Noršinci 10. KS PROSENJAKOVCI obsega naselja Prosenjakovci, Berkovci, Čikečka vas, Ivanjševci, Pordašinci, Središče 11. KS RATKOVCI obsega naselja Ratkovci, Kančevci, Lončarovci 12. KS SEBEBORCI obsega naselje Sebeborci 13. KS SELO-FOKOVCI obsega naselji Selo, Fokovci 14. TEŠANOVCI obsega naselja Tešanovci, Lukačevci, Mlajtinci, Suhi Vrh, Vučja Gomila. 3. člen Volilne enote se oblikujejo po posameznih krajevnih skupnostih za območje enega ali več naselij ali delov naselij. 4. člen Za volitve članov sveta KS Andrejci se določi 1 volilna enota, ki obsega območje naselja Andrejci. Voli se 5 članov sveta KS. 5. člen Za volitve članov sveta KS Bogojina se določijo 3 volilne enote, v katerih se voli skupno 6 članov sveta KS. 1. volilna enota obsega območje naselja Bogojina - voli se 3 člane sveta. 2. volilna enota obsega območje naselja Bukovnica - voli se 1 član sveta. 3. Volilna enota obsega območje naselja Ivanci - voli se 2 člana sveta. 6. člen Za volitve članov sveta KS Filovci se določi 1 volilna enota, ki obsega območje naselja Filovci. Voli se 5 članov sveta KS. 7. člen Za volitve članov sveta KS Ivanovci se določi 1 volilna enota, ki obsega območje naselja Ivanovci. Voli se 5 članov sveta KS. 8. člen Za volitve članov sveta KS Krnci se določi 1 volilna enota, ki obsega območje naselja Krnci. Voli se 5 članov sveta KS. 9. člen Za volitve članov sveta KS Martjanci se določi 1 volilna enota, ki obsega območje naselja Martjanci. Voli se 7 članov sveta KS. 10. člen Za volitve članov sveta KS Moravske Toplice se določijo 3 volilne enote, v katerih se voli skupno 7 članov sveta KS. 1. volilna enota obsega območje naselja Moravske Toplice in sicer: Levstikovo ul., Ul. Ob igrišču, Delavsko ul., Kratko in Kranjčevo ulico (razen hiš. štev. 41, 43 in 49). Voli se 2 člana sveta. 2. volilna enota obsega območje naselja Moravske Toplice in sicer: Na bregu, Lešče, Brezje, Brzinšček in del Dolge ulice (neparne hiš. štev. od 1 do 115 in parne hiš. štev. od 4 do 116) ter del Kranjčeve ulice (hiš. štev. 41, 43 in 49). Voli se 3 člane sveta. 3. volilna enota obsega območja naselja Moravske Toplice in sicer Rumičev breg, Cuber, Moravske gorice in Vinsko grabo ter del Dolge ulice (parne hiš. štev. od 200 do 264 ter neparne štev. od 201 do 293). Voli se 2 člana sveta. 11. člen Za volitve članov sveta KS Motvarjevci se določi 1 volilna enota, ki ob sega območje naselja Motvarjevci. Voli se 7 članov sveta KS. 12. člen Za volitve članov sveta KS Noršinci se določi 1 volilna enota, ki obsega območje naselja Noršinci. Voli se 5 članov sveta KS. 13. člen Za volitve članov sveta KS Prosenjakovci se določi 6 volilnih enot, v katerih se voli 7 članov sveta KS. 1. volilna enota obsega območje naselja Prosenjakovci - voli se 2 člana. 2. volilna enota obsega območje naselja Berkovci - voli se 1 član. 3. volilna enota obsega območje naselja Čikečka vas - voli se 1 član. 4. volilna enota obsega območje naselja Ivanjševci - voli se 1 član. 5. volilna enota obsega območje naselja Pordašinci - voli se 1 član. 6. volilna enota obsega območje naselja Središče - voli se 1 član. 14. člen Za volitve članov sveta KS Ratkovci se določijo 3 volilne enote, v katerih se voli 7 članov sveta KS. 1. volilna enota obsega območje naselja Ratkovci - voli se 3 člane. 2. volilna enota obsega območje naselja Kančevci - voli se 2 člana. 3. volilna enota obsega območje naselja Lončarovci - voli se 2 člana. 15. člen Za volitve članov sveta KS Sebeborci se določi 1 volilna enota, ki obsega območje naselja Sebeborci. Voli se 7 članov sveta KS. 16. člen Za volitve članov sveta KS Selo-Fokovci se določita 2 volilni enoti, v katerih se voli skupno 5 članov sveta KS. 1. volilna enota obsega območje naselja Selo - voli se 3 člane. 2. volilna enota obsega območje naselja Fokovci - voli se 2 člana. 17. člen Za volitve članov sveta KS Tešanovci se določi 5 volilnih enot, v katerih se voli skupno 11 članov sveta KS. 1. volilna enota obsega območje naselja Tešanovci - voli se 3 člane. 2. volilna enota obsega območje naselja Lukačevci - voli se 1 člana. 3. volilna enota obsega območje naselja Mlajtinci - voli se 2 člana. 4. volilna enota obsega območje naselja Suhi Vrh - voli se 2 člana. 5. volilna enota obsega območje naselja Vučja Gomila - voli se 3 člane. 18. člen Volitve v svete krajevnih skupnosti izvajajo občinska volilna komisija in volilne komisije krajevnih skupnosti. Volilno komisijo posamezne krajevne skupnosti za prve volitve v svete krajevne skupnosti imenuje občinska volilna komisija na predlog sveta krajevne skupnosti. Sedež volilne komisije krajevne skupnosti je na sedežu krajevne skupnosti. 19. člen Občinska volilna komisija: - skrbi za zakonitost volitev v svete krajevne skupnosti, - skrbi za enotno smiselno uporabo določb zakona, ki se nanašajo na volitve v občinske svete, URADNE OBJAVE OBČINE MORAVSKE TOPLICE - daje volilnim komisijam krajevnih skupnosti strokovna navodila v zvezi z izvajanjem zakona iz druge alineje tega člena, - predpiše obrazce za izvrševanje zakona iz druge alineje tega člena, - določa enotne standarde za volilni material in določa druge materialne pogoje za izvedbo volilnih opravil, - določa volišča in območja volišč, - imenuje volilne odbore ter volilni odbor za predčasno glasovanje, - potrjuje posamične kandidature in sestavlja seznam kandidatov, - objavlja sezname potrjenih kandidatov na krajevno običajen način, - obvešča volilce o dnevu glasovanja in o volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, - ugotavlja rezultate glasovanja, - razglaša in objavlja izid volitev ter daje poročila o izidu volitev, - izdaja potrdila o izvolitvi, - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon. 20. člen Volilna komisija krajevne skupnosti: - opravlja in vodi neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami, - ugotavlja izid glasovanja v krajevni skupnosti, - opravlja druge naloge, ki jih določa zakon, - opravlja druge naloge, za katere jo pooblasti občinska volilna komisija. 21. člen Volilni odbor: - vodi glasovanje na volišču, - ugotavlja izid glasovanja na volišču. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 22. člen Mandatna doba članov svetov krajevnih skupnosti, izvoljenih na prvih volitvah, traja do prvih rednih volitev v občinski svet, sicer pa traja mandatna doba svetov KS štiri leta. 23. člen Mandatna doba volilnih komisij krajevnih skupnosti, imenovanih za prve volitve v svete KS, traja do izteka mandata občinske volilne komisije, sicer pa traja mandatna doba volilnih komisij krajevnih skupnosti štiri leta. 24. člen Prvo sejo izvoljenih članov svetov KS skliče predsednik volilne komisije krajevne skupnosti najpozneje v 20 dneh po izvolitvi sveta KS. Na tej seji se izvoli predsednika in podpredsednika sveta po postopku, za katerega se smiselno uporabljajo določbe občinskega statuta o volitvah predsednika in podpredsednika občinskega sveta. 25. člen Sveti krajevnih skupnosti sprejmejo statute krajevnih skupnosti najkasneje v treh mesecih po konstituiranju sveta. 26. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o sestavi in številu članov organov krajevnih skupnosti in vaških skupnosti v občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št 58/95), spremembe in dopolnitve odloka o sestavi in številu članov organov krajevnih skupnosti in vaških skupnosti v občini Moravske Toplice (Uradni list RS, št 62/95) in odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov organov krajevnih skupnosti (Uradni list RS, št 58/95). 27. člen Ta odlok začne veljati z dnem sprejema, objavi pa se v Uradnem listu Republike Slovenije. Občinski svet občine Moravske Toplice je na seji dne 10. aprila 1996 sprejel SKLEP o določitvi višine letnih povračil za uporabo cest za kmetijske traktorje v občini Moravske Toplice za leto 1996 Višina letnih povračil je odvisna od moči traktorja in znaša: - do 18 kW (do 25 KM) 2.160 SIT - nad 18 kW do 28 kW (od 26 do 40 KM) 3.350 SIT - nad 28 kW do 46 kW (od 41 do 63 KM) 4.100 SIT - nad 46 kW do 60 kW (od 64 do 82 KM) 5.080 SIT - nad 60 kW (nad 82 KM) 6.370 SIT Predpisano povračilo je dolžan plačati vsak lastnik traktorja. Omenjena sredstva so dohodek krajevnih skupnosti in se uporabljajo za redno vzdrževanje in varstvo cest, ki so v upravljanju krajevnih skupnosti. Občinski svet občine Moravske Toplice je na seji dne 17. aprila 1996 sprejel SKLEP o določitvi najnižjih najemnin za poslovne prostore v občini Moravske Toplice Na območju občine Moravske Toplice se za najem prostorov, ki so last občine oziroma krajevnih skupnosti, določijo naslednje najnižje višine najemnin: V kraju sedeža občine znaša mesečna najemnina: - za poslovni prostor (gostinski, trgovsko-storitveni, pisarniški) 10 - 12 DEM/m2 - za proizvodni prostor 8 - 10 DEM/m2 - za skladiščni prostor 5 - 6 DEM/m2 V naseljih Bogojina, Martjanci in Prosenjakovci znaša mesečna najemnina: - za poslovni prostor (gostinski, trgovsko-storitveni, pisarniški) 6 - 8 DEM/m2 - za proizvodni prostor 4 - 5 DEM/m2 - za skladiščni prostor 3 - 4 DEM/m2 V vseh ostalih krajih občine Moravske Toplice znaša mesečna najemnina: - za poslovni prostor (gostinski, trgovsko-storitveni, pisarniški) 4 - 6 DEM/m2 - za proizvodni prostor 3 - 4 DEM/m2 - za skladiščni prostor 2 - 3 DEM/m2 V vseh primerih je višina mesečne najemnine odvisna od stanja, opremljenosti in lokacije. Omenjene mesečne najemnine so minimalne. Vrednosti se obračunavajo po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan fakturiranja. KMETIJSTVO VLADNE INTERVENCIJE V KMETIJSTVU Podrobnejše informacije o finančnih intervencijah vlade Republike Slovenije najdete v Uradnem listu št 7 z dne 7. februarja 1996, kjer so objavljeni tudi regresi in sofinanciranja za področja, ki so pri nas manj razširjena (konjereja, reja drobnice, semenarstvo). Veliko intervencij poteka v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo, zato vam svetujemo, da se obrnete na svoje kmetijske svetovalce. Rejci plemenskih svinj in mladic na kmetijah s statusom rejskega središča se lahko v primeru načrtovane novogradnje oz. rekonstrukcije hlevov prijavijo na javni razpis, objavljen v Uradnem listu št 19 z dne 5. aprila 1996. Kandidirajo lahko za sofinanciranje omenjenih investicij. Rok za prijavo je 31. maj 1996. Zelo pomemben je javni razpis, objavljen 12. aprila 1996 v Uradnem listu št 20. Vsi tržni proizvajalci hrane in s tem tudi kmetje lahko uveljavljajo regresiranje realne obrestne mere za najete investicijske kredite v višini do 10 % letno. Zainteresirani investitorji naj se čimprej oglasijo pri kmetijski svetovalni službi, kajti rok za prijavo je 30. maj 1996. Regresiranje se lahko uveljavlja za investicije v: - izgradnjo in obnovo hlevov ter nakup hlevske opreme za govedo, prašiče, drobnico, kunce in za vzrejo plemenskih kobil, - nakup mehanizacije za opravljanje storitev v strojnih krožkih ter za nakup specialne mehanizacije, - dopolnilno dejavnost na kmetiji, - obnovo sadovnjakov, - izgradnjo in adaptacijo rastlinjakov ter nakup opreme, - nakup kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetije, - nakup plemenskih telic Objavljena je bila tudi Uredba o finančnih intervencijah za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi (CRPOV) za leto 1996 (Uradni list št 7, 7. februar 1996), vendar večina javnih razpisov še ni bila izvedena. Objavljen in zaključen je bil le razpis za sredstva, namenjena postavitvi in obnovi vinogradov. FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA TER PROIZVODNJE HRANE ZA LETO 1996 1. OBNOVA ČREDE PLEMENSKIH KRAV - regres Živali morajo biti vključene v A kontrolo. Po telitvi morajo biti najmanj 100 dni v kontroli ali morajo biti breje najmanj 3 mesece. Regres lahko prejmejo rejci plemenskih krav - prvesnic in kupci brejih plemenskih telic preko Živinorejske selekcijske službe. Višina regresa pri obnovi iz lastne črede je 13.500,00 SIT, pri nakupu pa 15.000,00 SIT. Regres se uveljavlja preko Živinorejsko veterinarskega zavoda Murska Sobota do 15. v tekočem mesecu za pretekli mesec vendar najkasneje do 15. novembra 1996. 2. PLEMENSKE ŽIVALI - PRAŠIČI - regres Živali morajo hiti vzrejene v potrjenih selekcijskih, razmnoževalnih farmah ali rejskih središčih. Višina regresa Nakup Obnova iz lastne črede - mladice potrjenih križanj breje 16.000,00 4.000,00 nebreje 7.000,00 - mladice čistopasemske breje 20.000,00 5.000,00 nebreje 14.000,00 3.000,00 - merjasci s testiranimi starši 30.000,00 s testom lastne proizvodnosti 45.000,00 20.000,00 za ohranitev linije 50,000,00 20.000,00 Regres se uveljavlja preko Živinorejsko veterinarskega zavoda Murska Sobota do 15. v tekočem mesecu za pretekli mesec. 3. SELEKCIONIRANE ČEBELJE MATICE - regres Regresira se nakup matice pri registriranem vzrejevalcu čebeljih matic v višini 450,00 SIT za matico. Za potrebe progenega testa mladic ali za obnovo družin se regresira nakup v višini 1.000,00 SIT za matico. Zahtevki se vlagajo do 15. oktobra 1996. Preveriti in potrditi jih mora pristojna selekcijska služba pri Kmetijskem inštitutu Slovenije. 4. SEME PŠENICE IN RŽI - regres Regresira se seme vzgojne stopnje I. reprodukcija, ki je bilo v letu 1996 pridelano, dodelano in razkuženo v Sloveniji, Višina regresa je 12,50 SIT/kg in se uveljavlja že pri nakupu semena. 5. SEME SLADKORNE PESE - regres Pridelovalcem, ki imajo sklenjeno pogodbo o pridelavi in oddaji sladkorne pese s Tovarno sladkorja Ormož, se regresira seme v višini 8.180,00 SIT za setveno enoto. Podjetjem se regresira 1,7 do 1,9 setvene enote/ha, kmetom pa 2 do 2,2 setvene enote/ha. 6. SUBVENCIONIRANJE OBRESTI OD POSOJIL ZA FINANCIRANJE TEKOČE PROIZVODNJE Vsi, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo in sklenejo kreditno pogodbo s finančno organizacijo za financiranje kmetijske proizvodnje, lahko zaprosijo za subvencioniranje obresti. Višina priznanega posojila: - goveji pitanci 42.000,00 SIT/glavo - osemenjevalni centri, vzrejališča in progenotestne postaje v govedoreji 87.000,00 SIT/glavo - prašiči pitanci 8.500,00 SIT/glavo - sladkorna pesa, koruza 50.000,00 SIT/ha - krompir 45.000,00 SIT/ha - pšenica, rž, ječmen in oljnice 35.000,00 SIT/ha Regresira se realna obrestna mera, vendar največ do 10 % letno, razen pri prašičih, kjer se regresira z največ do 6 % letno. Regresira se tudi odkup sadja za predelavo in zaloge krompirja. Zahtevke vlagajo finančne organizacije. 7. SADNE SADIKE NOVIH SORT - regres pri nakupu sadik Do regresa so upravičeni pridelovalci, ki imajo skupaj z že obstoječimi površinami sadovnjakov najmanj 0,6 ha jablan, hrušk ali breskev, 0,1 ha jagod oz. najmanj 0,2 ha ostalih sadnih vrst Regres se uveljavlja v zneskih za kos. Če zahtevek presega predvideni delež regresa, se regres obračuna v deležu od vrednosti računa. Višina regresa: - jablana 85.00 SIT/kos oz. 20 % višine računa, - hruška, breskev 105,00 SIT/kos oz. 20 % višine računa, - jagoda 7,00 SIT/kos oz. 20 % višine računa, - oreh 450,00 SIT/kos oz. 15 % višine računa, - leska 105,00 SIT/kos oz. 15 % višine računa, - češnja 200,00 SIT/kos oz. 30 % višine računa, - marelica, sliva 120,00 SIT/kos oz. 20 % višine računa, - kostanj 300,00 SIT/kos oz. 15 % višine računa. Zahtevki se vlagajo do 15. v mesecu za pretekli mesec. Priložiti je potrebno tudi mnenje Kmetijske svetovalne službe o nameravani obnovi. 8. IZRAVNAVA STROŠKOV PRIDELAVE - podpora Podpora se lahko uveljavlja na gričevnato-hribovskih in drugih območjih z omejenimi naravnimi dejavniki za kmetijstvo. Pri govedu je višina podpore 8.000,00 SIT na kravo molznico in 15,00 SIT/kg prirasta žive teže klavne živine. Višina podpore pri kravah se poveča za 10 %, če je obremenitev kmetijskih površin manjša od 1,5 GVŽ/ha. 9. POSPEŠEVANJE PITANJA GOVEDI - podpora Pri pitanju telet na višjo težo (teličke kombiniranih pasem, ki niso primerne za nadaljnjo rejo) je višina podpore 10.000,00 SIT na žival letno. Podpora pri reji klavnih prvesnic znaša 20.000,00 SIT na žival letno. Zakol mora biti izvršen najkasneje 120 dni po telitvi. Rejcem bikovskih mater pripada podpora v višini 66.400,00 SIT na žival. 10. SOFINANCIRANJE DELOVANJA STROJNIH KROŽKOV Stroški ustanovitve strojnega krožka se sofinancirajo v enkratnem znesku 100.000,00 SIT za krožke z vsaj 30 člani oz. v višini 200.000,00 SIT za krožke z vsaj 50 člani. Podpira se tudi delovanje krožkov z več kot 50 člani s tem, da se sofinancira 50 % stroškov. Pripravila: Martina VINK KRANJEC, dipl. kmet. inž. KMETIJSTVO OBČINSKA SREDSTVA ZA KMETIJSTVO V občinskem proračunu je za intervencije v kmetijstvu v letošnjem letu namenjenih 13 milijonov tolarjev. Sredstva so namenjena regresiranju plemenskih živali, semen, sadik, apnenja, analize zemlje in krme ter vzdrževanja čebeljih panjev. Sredstva bodo namenjena tudi različnim izobraževalnim kmetijskim programom. Načrt delitve sredstev, namenjenih kmetijstvu, in načine uveljavljanja regresov smo pripravili skupaj z odborom za kmetijstvo in prehrano, ki ga vodi svetnik Tibor Vöröš iz Središča. V odboru so še svetnik Štefan Ferencek iz Vučje Gomile, kmetijski svetovalec Franc Škalič iz Sela ter kmetovalca Štefan Kuhar iz Tešanovec in Jože Štefko iz Ivanec. Za obnovo črede plemenskih krav bo občina regresirala plemenske krave - prvesnice. Pravica do regresa nastopi 100 dni po telitvi in se lahko uveljavlja za nakup ali obnovo iz lastne črede. Višina regresa na žival v A kontroli je 37.500,00 SIT, v Z kontroli pa 18.750,00 SIT. Za uveljavitev regresa je potrebno predložiti na upravi občine Moravske Toplice: - za živali v A kontroli: kontrolni list s tremi vpisanimi mlečnimi kontrolami, - za živali v Z kontroli: potrdilo o telitvi in oštevilčenju teleta za kravo in tele (številčenje opravijo mlečni kontrolorji ŽVZ). Ob prejemu regresa kmet podpiše izjavo, da živali, za katero je prejel regres, ne bo odtujil najmanj 3 leta po prejemu regresa oziroma da bo v tem času ohranil enak stalež plemenskih živali. Za spodbujanje nakupa kakovostnih plemenskih živali pri prašičih bomo regresirali nakup mladic, vzrejenih v selekcijskih farmah ali rejskih središčih. Višina regresa za nakup brejih mladic je 4.000,00 SIT, za nakup nebrejih mladic pa 3.000,00 SIT. Mladice morajo biti kupljene prek Živinorejsko-veterinarskega zavoda Murska Sobota od 1. januarja 1996 naprej. Posameznemu rejcu se izplača največ 5 regresov letno. Za uveljavitev regresa je potrebno na upravo občine Moravske Toplice prinesti dokument o nakupu, ki ga izda Živinorejsko-veterinarski zavod. Nakup semenske pšenice, rži in ječmena bo občina regresirala v višini 10,00 SIT/kg. Pri pšenici se upošteva normativ 300 kg/ha semena. Zahtevke za nakup uveljavljajo kupci pri prodajalcih v občini Moravske Toplice s tem, da izpolnijo za ta namen določeni obrazec. Za apnenje zemljišč se regresira nakup apnenca in karbonatacijskega mulja. Apnenec se regresira v znesku 2,00 SIT/kg, mulj pa 30 % cene mulja brez prevoza. Pri količini apnenca se upošteva normativ 2000 kg apnenca na hektar. Zahtevki za regresiranje nakupa apnenca se uveljavljajo na enak način kot pri semenu žit. Pri direktnem nakupu mulja v Tovarni sladkorja Ormož je potrebno na upravi občine Moravske Toplice predložiti račun o nakupu. Sofinancira se 200 analiz zemlje za trajne nasade in 35 analiz krme do višine 50 % cene analize. Zahtevke za sofinanciranje z računom za opravljeno analizo je potrebno oddati na upravi občine Moravske Toplice. Regresira se nakup trsnih cepljenk, kupljenih po 1. jan. 1996. Za to se nameni 400.000,00 SIT. Višina regresa bo odvisna od števila prijav, vendar bo znašala največ 30,00 SIT po cepljenki. Občina regresira nakup vsaj 100 cepljenk. Regresira se nakup kakovostnih sadnih sadik, ki so bile kupljene po 1. januarju 1996. Iz občinskega proračuna je za to namenjenih 500.000,00 SIT. Višina regresa bo odvisna od števila prijav, vendar bo znašala največ 20 % od vrednosti računa za nakup sadik. Občina regresira nakup vsaj 10 sadik sadnega drevja oz. nakup sadik za vsaj 10 arov pri jagodah. Zahtevke za regres uveljavljajo kupci na podlagi računa o nakupu sadnih sadik na upravi občine Moravske Toplice. V okviru pospeševanja zelenjadarstva občina regresira nakup semena in sadik zelenjadnic, za kar je namenjenih 500.000,00 SIT. Višina regresa se določi glede na število zahtevkov, vendar največ do 25 % cene semen oz. 15 % cene sadik. Nakup semena in sadik se regresira le, če pridelovalci tržno pridelujejo zelenjavo vsaj na 10 arih površin. Za uveljavitev regresa je potrebno na upravi občine Moravske Toplice predložiti račun o nakupu semen oz. sadik. Za pokrivanje stroškov vzdrževanja čebeljih panjev se nameni 500.000,00 SIT. Višina sredstev za sofinanciranje vzdrževanja za posamezni panj bo odvisna od števila zahtevkov, vendar bo znašala največ 500,00 SIT po panju. Zahtevke za sofinanciranje stroškov (navedite število aktivnih čebeljih družin oz. panjev) je potrebno oddati na upravi občine Moravske Toplice. Testiranje pršilnikov in škropilnic se sofinancira v višini 50 % stroškov na podlagi izpolnjenega obrazca ob testiranju. Upravičenci do sofinanciranja in vseh oblik regresov so lastniki s stalnim bivališčem in sedežem v občini Moravske Toplice Sredstva se dodeljujejo le za nakup semena, sadik, apnenca in mulja, ki bodo uporabljeni na območju občine Moravske Toplice. Prav tako se sofinancirajo le analize zemlje za območje občine. Ob namernem zavajanju in dajanju nepravilnih podatkov za uveljavljanje posameznih ugodnosti bodo morali kršitelji v celoti vrniti regres, izgubili pa bodo tudi pravico do vseh oblik regresov in sofinanciranja za naslednjih pet let. Strokovna sodelavka za gospodarstvo, kmetijstvo in drobno gospodarstvo: Martina VINK KRANJEC, dipl. kmet. inž. VRTNINE ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO Znane so cene za posamezne vrtnine in sicer so največje potrebe po kumaricah za vlaganje, kjer so predložene naslednje cene: 1. I. kvaliteta, 3 do 6 cm, cena 1,15 DEM/kg, 2. II. kvaliteta, 6 do 9 cm, cena 0,65 DEM/kg, 3. III. kvaliteta, 9 do 12 cm. cena 0,10 DEM/kg. Lansko leto so dosegli najboljši rezultat Horvatovi iz Mlajtinec, ki so dosegli na 4,8 ara bruto vrednost prodaje 145.000,00 SIT Potrebe predelovalne industrije po kumarah so neomejene, zato bo pridelovalce oskrbela s semenom zastonj. V ZE Martjanci je že na razpolago stroj za prebiranje kumar, tako da se prihrani delo pri prebiranju. Predelovalna industrija še potrebuje: rdečo peso, zelje, korenje, papriko in feferone. Posebej bi še opozorili na pridelavo dveh tipov radiča (glavnati, rozetasti), kjer so potrebne velike količine za izvoz ob zanimivih cenah. Informacije dobite na telefon ZE Martjanci 48-634. Zadružna enota MARTJANCI PRIDELUJMO RADIČ!!! V 14. številki Vestnika je izšel članek s tem naslovom, kjer pa je izostal najpomembnejši del: cena pri- delanega radiča. Članek dopolnjujem z roki setve, možnimi pridelki v tonah in bruto zneskih. 1. Kultivar TREVISO, rok sajenja bilk od 10. do 15. maja, vrednost sadik za 1 ha 340.000,00 SIT. Pri pridelku 24 t/ha in ceni 42,50 SIT/kg znaša bruto dohodek 1.020.000,00 SIT/ha. Spravilo okrog 20. julija. 2. Kultivar CHIOGGIA, čas setve 20. aprila, pridelek 18 t/ha, cena 25,50 SIT/kg, bruto dohodek 459.000,00 SIT. Cena nekoliko nižja, ker se enostavno odtrga z roko in vrže v kontejner. 3. Kultivar TREVISO s pridelkom 17 t/ha, setev 10. junija, cena 38,25 SIT/kg, dosežemo bruto 625.250,00 SIT/ha. Spravilo: 5. september. 4. Kultivar TREVISO s sajenjem sadike 20. junija in spravilom 30. avgusta. Pri pridelku 24 t/ha in ceni 42,50 SIT/kg dosežemo bruto realizacijo 1.020.000,00 SIT. Seveda moramo upoštevati vrednost sadik 340.000,00 SIT. 5. Kultivar TREVISO s časom setve 20. junija in spravilom 20. septembra. Pri pridelku 20 ton/ha in s ceno 34,40 SIT/kg dosežemo 688.000,00 SIT bruto dohodka. Cena semena znaša cca 34.000,00 SIT/ha. 6. Kultivar VERONA s časom setve 15. junija in spravilom 10. septembra. Pri pridelku 14 ton/ha in ceni 34,4 SIT/kg dosežemo bruto dohodek 481.600,00 SIT/ha. Najboljši pridelek v lanskem letu je bil cca 22 ton/ha. Z ekološkimi poskusi Kmetijskega inštituta v Ljubljani so bili doseženi v letu 1990 za sorto Pan di Zuchero 58,89 ton/ha, od tega 36,67 ton/ha tržnega pridelka, za kultivar Giulio pa le 9,78 ton/ha tržnega pridelka od skupnega pridelka 15,89 ton/ha. Jože NEMEŠ, dipl. ing. agr. Informativni list izdaja občina Moravske Toplice, zanjo odgovarja Franc Cipot, župan • uredil: Ludvik Sočič • fotografija: Jože Pojbič • grafična priprava: Atelje Antolin • tisk: Tiskarna Klar, maj 1996. Lipnica ni naprodaj - vsako gospodinjstvo v občini jo dobi brezplačno.