Oko in trepalnica
(Basen.)
j k o: Sestra, pomagaj! Mene boli, boli. Nenadoma je vrtinec zaprašil na-me ostro smet, pa je nc morem odpraviti. Sestra, pomagaj! Boli, boli! Trepalnica: Tudi mene boli, pa še kako me tišči tvoja smet, uh! To reže kakor nož. Se vnetje mi provzroči! — Oko, pomagaj ti meni, sicer sva izgubljeni obe.
O k o: Jaz sem imenitnejše in tudi potrebnejše:  ti  pomagaj  meni izri-niti smet, poslej boš vsaj videlo to nepridiprav robato.
Trepalnica:   Vsakdo je   dolžan  skrbeti najprej   za-se.   Oko, po-magaj si samo, kakor si hočem jaz, a prihodnjič bodi v vrtincu previdnejše.
Oko:   O, prositn, pomagaj! ko ozdravim, bom pa jaz tebi; saj vendar sva v najbližjem sosedstvu.
Trepalnica:  No,  bodi!  A  samoflfcedaj.  — Ne misli, da je to tvoja pravica;  moja dobrota je, vedi!
0 k o: Tako, tako, sestra. Le gladi, le maži, potem hočem jaz tebe ... Le še . . . le še! — O, tako de dobro . . . Hvala! Je že zunaj. Meni je bolje.
Trepalnica: — Hkratu pa tudi meni. Kdo bi bil mislil! Ti si dober zaveznik.
Oko: In ti še boljša zaveznica.
Trepalnica: Složiva se, ce hočeš, za vso prihodnjost.
Oko: Pa se složiva! Bog daj srečo!
In Stvarnik je blagoslovil novo zvezo: pritekla jc rahla solzica, polju-bila oba in ostala ž njima — v vsaki nezgodi — angelj olajševalec.
Ivo Trošt