tov. Gabrič, odbornik ZB Celje-mesto, ki je obenem od.kril ploščo padlim borcem XIV. divizije, predsednik sveta za gospo­ darstvo OLO Šoštanj ln tov. Jeločnik kot predstavnik Smučarske zveze In Zveze šport-0v. Pevski zbor iz šmlhela je zapel nekaj lepih pesmi, nato se je razvila pla­ ninska zabava. Z otvoritvijo smučarskega doma je PD Celje Izpolnilo program, ki si ga je za svojo SO-Jetnico postavilo: odorlo je Dom v Logarski z dvema depandansama, pri­ pravilo ves mater.la! za bivak pod Ojstrico, zgradilo pot čez Križ, lzpolnllo kulturni program, In zgradilo daljnovod na Golte. Alpinistične novice Severni raz Dedca. Prvo ponovitev te skrajno težke ture sta izvTšila Mitja Kilar in Ciril Debeljak. Prvič \. je bil raz preplezan 23. sept. 1949. Preplezala sta ga Ciril Debeljak jn Rado Kočevar. Raz je visok 200 m in je skoraj navpičen, prvi del mestoma previsen. Ima štiri raztežaje šeste stopnje, od teh dva šeste stopnje - zgornja meja (VI+). To je torej naj­ težja plezalna tura pri nas in se meri po tehniških težavah z najtežjimi v Slavna direkcija! kopni skali v tujini. Najtežje mesto je tako .imenovana »črna polica«, ka­ tero je treba preplezati prosto. l;'le­ zalca sta za prvo ponovitev rabila v celoti 6 ½ ure., * R. K. Frischaufovo pismo. Ko sem l. okt. 1953 za 60-letnico slovenskega pla­ ninstva predaval v Ljubnem, mi je odbornik PD Ljubno tov. šerbela iz- ročil vlogo dr. I. Frischaufa, naslov- . / ljeno na Hranilnico in posojilnico, v V kateri prosi ta za slovensko planinstvo zaslužni mož podporo za nadelavo poti z Okrešlja na Jermanova Vrata. Vloga je na hrbtni strani označena s »št. 29, prejel 4. IV. 1905«. Ker je korespondenca dr. I. Frischaufa po izjavi B. Zemljiča, ki jo je hranil do 1. 1941, verjetno uničena, priobčujemo to vlogo v tolažbo tudi tistim, ki zbi- rajo denarna sredstva za najrazlič- nejše planinske objekte še danes. Vloga je obenem pomembna za zgo- dovino planinskih poti v tem predelu naših Alp. Na pobudo podpisanega, pod njegovim vodstvom in deloma na njegove stroške je štajersko planinsko društvo (Steirischer Gebirgsverein) leta 1876 nareclilo pot na Kam­ niško sedlo. To sedlo veže štajersko ln K ranjsko in preko Kranjske še Koroško, ker leži na črti I.Jubljana-Celovec. Pomen poti preko sedla je za turizem splošno znan, prav tak-O pa je važen za dvig poljedelstva na štajerskem. Teren je na južn1 strani zložen, pot bi bila tu skoraj nepotrebna. Težji pa je bil vzpon s štajerske strani, preden so bili zgradili pot preko sedla leta 1876. Tu se dviga strma, približno 200 m kakor zid visoka stena, ki je postala dostopna šele, ko so bili razstrelili skalovje. Tedaj so bili turisti in domačini tega dela nadvse veseli; toda pot je bila samo pol čevlja široka in priporočljiva le turistom, ki niso vrtoglavi; pozneje jo je Celjska sekcija D. u . OA V zavarovala z žičnimi vrvmi, ki so bile potem po večini uničene. Ker so dobile Zahodne Alpe v zadnjih 20 letih toliko prvovrstnih poti, so se povečale tudi zahteve v Vzhodnih Alpah. Težavna in celo nevarna pot, ki veže dolini Savinje In Bistrice, danes n.'. več primerna. Je še druga važna okolnost, zaradi katere so tisti, ki se zanimajo za turizem, dolžni pOSkrbetl 2a dobro pot h Kamniškemu sedlu s štajerske strani. Ze l. 1903 je začelo SPD - Kamniška podružnica graditi prostorno kočo na Kamniškem sedlu. Kočo bi lahko odprli že leta 1904, če ne bi bil v zimi 1903/04 sneg p1·eveč zadrževal nadaljevanja dela. Ta koč.1, katere stroški zna1ajo preko 15 000 K, bo 1905. leta brez dvoma odprta. Stala bo na Izhodišču za celo vrsto lahkih tw·. Odtod bo lahko doseči najvišje vrhove Savinjskih Alp. Brez dvoma bodo vsi prJJatelji teh lepih Alp soglašali z mnenjem, da je častna zadeva štajerskih interesentov, na vsak način podpreti ta plemeniti cilj Kamniške podružnice. To se bo dalo izvesti, če bodo pot h Kamniškemu sedlu s štajerske strani napravili tako, da bodo do koče lahko brez nevarnosti prišli tudi manj rutinirani prijatelji narave. Stroški za to pot znašajo približno 3000 K, graditelj je SPD, Savinjska sekcija. Ker je podoben poziv l. 1899 1n 1900 omogočil napravo poti na Skuto, prosi podpisani v imenu savinjske sekcije za enkratno podporo za napravo poti h Kamni­ škemu sedlu. Da bi si prihranili potne stroške, tudi prosi, da določeni znesek pošljete g. Kristlu Germelu v Solčavo, podpisanega pa o tem obvestite, da lahko ukrene vse potrebno v zvezi z napravo potl. Graz, aprila 1905. Castni član SPD. Prof. dr. I. Frlschauf T. O . .