Poštnin« plačana ▼ gotovim Leto IX., št. 37 („jutho» me., h. tu Ljubljana, ponedeljek IX. septembra 1938 Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 6 — Telefon St. 3122. 3123, 3124, 8125, 8126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiSl dr. Baum-erartnerja. . J Ponedeljska izdaja »življenje in svet44 Cena t Din Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uL 5. Telefon St. 3122. 3123 3124, 3125 in 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se,pospbej in velja ro pošti, prejemana Din 4.- po raznašal-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor Grajski trg St. 7. Telefon St. 2455. Celje, Strpssmayerjeva uL L Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu- '•.•'• Skupščina cmD o Ptuju Ptuj je ob tridesetletnici žalostnih dogodkov navdušeno in svečano sprejel družbine delegate - Manifestacija narodne zavesti obrnejnega prebivalstva - Vzorno soglasje narodno obrambnih delavcev I rambno delo uspevalo v onih letih, ko se je mladina idealno in nesebično zavzela za obrambo naših narodnih meja. Na me- Ptuj, 11. septembra Naš Ptuj, ki je bil stalno ogrožena točka v trikotu Maribor — Celje, — Ptuj in k je pred 30 leti doživel strašno nasilje tujcev si je danes ob 30-letn,ci ptujskih dogodkov nadel svečano praznično lice. Le redke so bile hiše, s katerih ni plapolala trobojka. Celo z Orniggove hiše je vihrala državna zastava. Številna poslopja so bila okrašena tudi z zelenjem in cvetjem. Narodni dom, ki je bil pred 30 leti pozorišče junaštva, ie ves prenovljen za slavnosti današnjega dne. Prisrčen sprejem delegatov Ze ob včerajšnjem prihodu delegatov CMD iz vseh krajev Slovenije je Ptuj priredil gostom prisrčen sprejem. Med številnimi gosti, ki so prispeli, je bil tudi senator dr. Albert Kramer. Ptujski kolodvor jc bil ves okrašen z mlaji, na katerih so blesteli napisi: Bori se vztrajno! Ne kloni! Brez borbe ni svobode! Največ sveta otrokom sliši Slave! Prisrčno topel je bil potfiv, ki ga je naslovil na delegate zastopnik ptujske podružnice dr. Matej Senčar. nato pa se mu je v prisrčnih besedah zahvalil družbeni prvomestnik g. inž. Mačkovšek, ki se je spominjal dogodkov pred 30 leti. Ga. Kat-juša Nagelšmidova mu je izročila lep šopek rož. Zaupni shod Snoči ob 20 je bil v Mladiki zaupni shod, ki so ga poleg podružničnih zastopnikov udeležili tudi častni družbeniki, pokrovitelji in obrambni skladarji ter člani družbenega vodstva. Na zaupnem shodu, ki je •trajal pozno v noč. je bilo obravnavano obsežno gradivo, pripravljeno za skupščino, in so pretresali tudi druga številna poročila narodnoobrambne vsebine. Prihod gostov Davi se je pa Ptuj predramil v krasnem jutru, ki ie izvabil na ulice Ptujčane že v rani uri. Več tesočglava množica se je zgrnila na kolodvoru k svečanemu sprejemu gostov, ki so prispeli z dopoldanskimi potniškimi vlaki. Ob ulicah do mestnega gledališča se je tudi zbrala množica v gostem šoalirju. Po prihodu dopoldanskega potniškega vlaka je zasvirala mestna godba, k vlaku je pa stopil predsednik ptujske moške CMD dr. Senčar in v nagovoru spominjal. kako so pred 30 leti sprejemali do-šle goste s pljunki, palicami in psovkami. Danes pa sprejema jugoslovenski Ptuj drage Ciril-metodarje z bratskim srcem in toplimi pozdravi. Za svečan sprejem se je v zanosnih besedah zahvalil član uprave, ravnatelj dr. Simon Dolar. Poudarjal je. da so bili dogodki pred 30 leti pomembni zaradi tega, da se je odporna sila našega naroda povečala in stopnjevala do vstajenja 1. 1918. Ta silni zbor množice na kolodvoru ob sprejemu je dokaz zavednosti našega naroda. ki se je hotel zbrati tudi na napovedanem današnjem tabom v Ptuju, ki se pa žal ni mogel vršiti. Mestna godba je zaigrala himno »Hej Slovani«. Veličasten sprevod Mogočno in gromko je donela himna iz g-1 množice, ki se je potem uvrstila v im-pozanten sprevod, kakršnega Ptuj še ni videl. Slavnostni sprevod, iz katerega so se nepretrgoma čuli vzkliki kralju Petru II. in Jugoslaviji, je z državno trobojko na čelu ter mestno in gasilsko godbo krenil po Panonski ulici, Florijanskem in Minoritskem •trgu mimo Narodnega doma po Vošnjako-vi, Cankarjevi In Prešernovi ulici mimo mestnega gledališča na Tyršcv trg. Ves čas je množica v špalirju vzklikala Ciriimeto-darjem, z mnogih hiš se je pa na sprevod neprestano vsipalo cvetje. Razveseljivo je zlasti, da je bilo v sprevodu mnogo mladine, ki je po snočnjih spontanih manifestacijah po ptujskih ulicah tudi danes dajala duška svojemu toplemu rodoljubnemu navdušenj. Glavna skupščina V mestnem gledališču se je v obeležju resnobnega poteka in akademskega razpravljanja o vseh aktualnih problemih pričela nato 49. redna letna skupščina CMD. Oder mestnega gledališča, ki je bil natlačeno poln delegatov in drugih gostov, je bil v?s v zelenju. Nad odrom je bila lepa slika Nj. Vel. kralja Petra II. prav tako vsa v zelenju in ovita v narodno trobojnico. Družbeni prvomestnik inž. Mačkovšek je otvoril skupščino s toplim pozdravnim nagovorom. Pozdravil je zastopnika bana sreskega načelnika dr. Vidica. nadalje zastopnika poveljnika dravske divizijske oblasti mestnega poveljnika ptujskega majorja Markoviča, senatorja dr. Ai.bcrta Kra-merja. bivšega senatorja dr. Ploja, narodne poslance Prekorška, Turka m Gomjaka, ptujskega župana dr. Remca, podžupana iz Ljubljane dr. Ravnikarja, poveljnika orož-nišike čete kapetana Bervadirja, zastopnika SSKJ dr. Vasica, zastopnika sokolske župe, predstavnika mariborske sokolske župe dr. Fornazariea in Komaca, predstavnika ptujskega Sokola starosto dr. Šalamuna, predstavnico Jugoslovenske ženske zveze go. Enge Ima novo, zastopnike pragerskega Sokola, Sokola Maribora m drugih sokolskih društev, zastopnika Vodnikove družbe ravnatelja Rasta Pustoslemška in profesorja Vrhovnika, zastopnika oblastnega odbora JS v Mariboru dr. Lipolda, zastopnika Zveze kulturnih društev Verbiča in Artnerja, potem Špindlerja za Mariborsko ZKD, dr. Murka in prof. Silo za Zvezo naprednih starešin, prot. Kolarja in Kovica za Preporodovo starešinstvo, prof. Kovači-ča za Profesorsko društvo, g. Zupančiča za JUU, dr. Fermevca, predsednika ptujske Čitalnice, ki slavi 75-letnico obstoja, go. Ješetovo, predsednico ženske podružnice CMD v Ptuju in druge, posebej še delegate Nanosa, go. Martelančevo za »Ženski svet«. Ludvika za Češko Obec iz Ljubljane in Vršiča za »Našo misel«. Petra Sem-ka za Slovensko obrtniško društvo v Mariboru ter zastopnice Ženskega društva v Mariboru. Pozdrav NJ. Vel. kralju Po pozdravu delegatov in predstavnikov je prvomestnik inž. Mačkovšek nadaljeval: »Bliža se 201etnica nepozabnih zgodovinskih dogodkov, ko je jugoslovenska vojska pognala neprijatelja z zasedenih ozemelj in je naš narod vrgel raz sebe tuji jarem. Sadovi dvajsetletne narodne svobode so na vseh področjih neprecenljivi in se jih prav zavedamo šele iz primerjave sedanjega našega stanja z onim v nekdanjem suženjstvu. Močna država nam jamči neoviran narodni razvoj in le v skupnosti z ostalimi jugoslovenskimi brati bomo tudi v bodoče ohranili svojo zemljo, po kateri s poželjivimi očmi gledajo tujci. V neomajni zvestobi do prave jugoslovenske misli, ki je našo državo ustvarila, predlagam, da se odpošlje naslednja brzojavka maršalatu dvora: »Skupščinarji Cirilmetodove narodnoobrambne družbe se na svojem zborovanju v Ptuju na pragu dvajsetletnice osvo-bojenja in zedinjenja v globoki vdanosti spominjajo Nj. Vel. kralja in kraljevskega doma.« Prvomestnikov govor Čitanje vdanostne brzojavke so poslušali skupščinarji stoje. Svoje soglasje so izrazili z viharnimi ovacijami kralju in državi. Enako je bila z navdušenjem sprejeta pozdravna brzojavka Čsl. šolski matifi v Pragi. Ko so se ovacije polegle, je prvomestnik podal svoje uvodno poročilo. Izvajal je med drugim: Poteka pa prav te dni trideset let, odkar je ob takratni glavni skupščini naše družbe v Ptuju prišlo do žalostnih dogodkov, ki so zapisani trajno v našo narodno zgodovino. Spričo barbarskih napadov na naše skupščinarje je vzkipela takrat vsa Slovenija, poklanjajoč svoje septembrske žrtve na žrtvenik, ki jih je terjala borba za svobodo. Takrat se je pričel tudi že med širšo javnostjo oni revolucionarni tok, ki je v veliki meri pomagal zrušiti nekdaj tako mogočno cesarstvo. Na ptujskih ulicah je takrat zlasti nastopalo odpadništvo, podžigano od nemških in nemškutarskih magnatov. Lastna kri je divjala najhuje. Letošnji prvomajski oklic družbinega vodstva pa še vedno ugotavlja, kako so nam prav v dvajsetem letu naše svobode važni dogodki ponovno dokazali, da naša državljanska zavest še vedno ni dovolj močna. V dveh desetletjih svobode smo zanemarili fronto naše narodnostne borbe v mnenju, da mora dotedanje prostovoljno podrobno narodno delo prevzeti država. Pri tem smo pozabili, da smo država mi sami. Spet kliče Ciril Metodova družba na branik naroda vse iskrene domoljube, da se popravi, kar je zamujenega. Predvsem kliče na delo naše izobražence, ki so bili vedno dragocena opora družbe, k važnemu narodnemu delu na naših narodnostnih mejah. Pozivamo podjetnike in delavce, posestnike in nameščence, pozivamo vse svoje in vsakogar, da navzlic težko-čam ne pozabijo na sodelovanje in podporo družbi. Obmejne pokrajine vpijejo po prosveti, naša narodna posest, naša zemlja se krči pod silnim pritiskom tuje moči. Podprite z delom in novcem družbeno akcijo. . Ciril Metodova družba poziva tudi naše samouprave, da v svojem področju store vse, da se zavarujejo ob mejah naš narod. naš jezik, naša vzgoja, naša zemlja, naše delo! Poziva naše zastopnike v narodnem predstavništvu in v vladi, da zastavijo ves svoj vpliv in povzdignejo svoj glas za to, da bodo narodno obrambna vprašanja, ki so neizmernega pomena tudi za obrambo naših državnih mej, deležna na merodaj-nih mestih tiste pozornosti in razumevanja kakor iih zaslužijo. Za našo mejo se mora že sedaj v efektivni meri postaviti celotna moč naše države. Spričo težavnega položaja na naših mejah se mora delovanje naših političnih strank brezpogojno podrediti ^-vseobčim narodnim koristim, da ne trpi narodna stvar, neredko tudi odlični narodni delavci. . V prvi vrsti vabi v svoje vrste CMD našo mladino, ker ve, da je narodno ob- jah je ogrožen naš narod, njegov jezik, njegova moč, njegova kultura! Tam potrebujemo mlade pomoči! Tudi bratom Hrvatom in Srbom velja naš poziv, kajti naša neposredna meja je ob enem tudi njihova; skupno jo moramo in hočemo braniti. V dvajsetem letu naše narodne svobode kličemo vse Slovence, vse Jugoslovane, da združeni storimo svojo dolžnost do naroda in do države. Zaščitimo narod in državo tam, kjer sta najbolj ogrožena! Utrdimo naše meje z uspešnim kulturnim, socialnim in gospodarskim delom!« Zlasti obširno in izčrpno je prvomestnik inž. Mačkovšek za tem obravnaval položaj Slovencev za mejo, tako v Julijski krajini' kakor na Koroškem. Iz njegovih navedb je bilo razvidno, kakšne težave morajo prenašati rojaki v teh dveh pokrajinah. Pri tem je primerjal, kako se narodne manjšine v naši državi nemoteno razvijajo in napredujejo. Njihovi duhovniki se ne razganjajo, čeprav v mnogih primerih c«lo jugoslovenski državni narod ne sliši zadostno ali celo nič svoje besede v mešanih župnijah, kjer oni župni-kujejo. Ta manjšina ima v Jugoslaviji več nemškega osnovnega šolstva, kakor ga je imela v nekdanji Avstro-ogrski. Saj ga je v prostranih obdonavskih ravninah šele Jugoslavija ustvarila. Nemških učiteljev je 700. Razen tega obstoji še zasebno nemško učiteljišče. Nadalje imajo pet nemških meščanskih šol in gimnazijo. Njihove gospodarske in kreditne zadruge se nemoteno razvijajo, kakor tudi njihove zadružne zveze. Njihova gospodarska ekspanzija je tolikšna,, de še vedno kupujejo zemljo v dravski, savski in donavski banovini. Njihove kulturne organizacije so povsem samostojne in niti nobena oblast si ne lasti pravice potrjevati njihove predsednike in če se ni pregrešil proti pozitivnim zakonom, se ni še od nobenega sodišča izpodrezal življenjski obstoj niti enemu Nemcu iz političnih razlogov. Njihovi listi in časopisi so številni. Pozdravi predstavnikov Po govoru prvomestnik a mi. MaSkovska so sledili pozdravi posameznih zastopnikov. Prvi je spregovoril v pesniško zanosnih, mojstrsko oblikovanih besedah zastopnik SKJ dr. Vasič iz Novega, mesrta, naglasu joč tesno povezanost Sokola in CMD, ki oba zasledujeta iste cilje: blagor države je vrhovni ukaz! Prof. Kovačič iz Ptuja je v imenu Profesorskega društva v Ljubljani poudarjal, da vršijo profesorji v polni meri svojo nalogo in dolžnost, kar dokazuje današnja manifestacija. Mladina se vrača na pot, na kateri jo želimo imeti. Ga. Kranjčeva s Kozjaka se je zahvalila CMD za novo šolo, žal pa že dve leti ni piavega pouka, ker je samo en učitelj, ki ne more poučevati nad 100 učencev v 8 oddelkih. Orisala je nato še težke razmere ob meji. V imenu Preporodovih starešin je izpre-govoril dr. Kovič, ki se je spominjal vseh Preporodašev od Endlicherja do Janžeta Novaka; omenjal je obiskovanje obmejnih krajev po naši mladini in obljubil CMD vso pomoč mlade inteligence. V imenu ptujskega ženstva je spregovorila nato ga. Ješetova, podala je kratek pregled delovanja podružnice CMD v Ptuju, ki slavi letos 30-letnico svojega plodo-nosnega delovanja. Dr. Lavoslav čermelj je spregovoril v imenu Zveze emigrantskih društev, nato ga. Engelmanova, predsednica banovinskega odbora Jugoslovenske ženske zveze, Dušan Verbič za Zvezo kulturnih društev, Zupančič za Jugoslovansko učiteljsko udru-ženje, dr. Kramberger za vse edinice Kluba koroških Slovencev, Koršič za »Doberdob« in Drnovšek za Akademsko društvo »Jugoslavijo«. Ta je omenjal tudi zamisel delovnih taborov, ki so se uspešno izkazali, in predlagal, da bi se CMD zavzela pri me-rodajnih činiteljih za uvedbo posebnega na-rodnoobrambnega dneva in organizacijo narodnoobrambnih krožkov. Tajnikovo poročilo Sledilo je pregledno in izčrpno poročilo tajnika g. Grudna o delu CMD v preteklem letu in o njenem današnjem stanju. Poročilo so vsi delegati spremljali z največjo pozornostjo in ponovno glasno izražali svoje odobravanje. Tajnik je med drugim rekel: Danes zborujemo v Ptuju že četrtič. Bili smo pri vas 1. 1888., 1908., 1928. Ptuj smo si izbrali za skupščino, ker smo narodno-obrambna družba in moramo biti povsod tam, kjer je treba braniti naše naravne pravice. Zatem je obravnaval govornik stanje nemštva na Spodnjem Štajerskem in navajal netočne podatke in publikacije grad-čana dr. Gerharda Wernerja »Sprach- und VoJkatum in der Untersteiermark. Dr. \Verner pravi ob zaključku, da moramo razločevati pri presoji ljudskih in narodnostnih vprašanj na Sp. Štajerskem predvsem ne dve, temveč tri skupine: nemško govorečo, Vende (Windische) in Slovence (Na-tk>na1slowenen). Tako Vendi. kakor Slovenci se poslužujejo slovanskih narečij kot obcevalnega jezika. Ti Vendi so po Wer- nerju v -večini in vidijo v nemštvu svojo naravno in zgodovinsko vodstvo, zaradi česar da je smatrati Sp. Štajersko za nemško obmejno pokrajino. Govornik je zaključil svoj govor z ugotovitvijo, da te neznanstvene konstrukcije in teorije mejijo na cinizem in da jih moramo "odklanjati z vso odločnostjo, ker so krivične in nasilne. Nadalje je govornik izčrpne je obravnaval narodnostne razmere v Prekmurju, na Kočevskem m na severni meji. Iz njegovih podatkov je bilo razvidno, koliko dela je še treba v teh krajih in koliko je družba storila za prebujo teh ogroženih delov našega naroda. Zaključek skupščine Po poročilu tajnika je poročal blagajnik g. Ludvik, nato pa je dr. Ravnihar v imenu nadzorstva predlagal odboru razrešni-co. Sledile so dopolnilne volitve, pri katerih so bili izvoljeni v odbor dr. Simon Do- lar, Ivan Kolar, Avgust Ludvik, Ivan Pre-koršek, dr. Jakob Rebrnik,'Franc štrukelj, v nadzorstvo Evgen Lovšin, dr. Vladimir Ravnihar, Matija Ro.de, prof. Albert Sič, Jakob Zupančič, v razsodišče pa Matija Marinček, dr. Fran Lipold, inž. Pahernik, dr. Matej Senčar in dr. Janko žirovnik. Po odobritvi proračuna ža leto 1939 v znesku 948.000 din je bila sog!asno sprejeta obsežna resolucija, nakar je prvomestnik zaključil mogočno uspelo skupščino. Nekateri delegati so se odpeljali že z opoldanskimi vlaki, ogromna večina pa jih je ostala še v Ptuju. Velika in prisrčna ljudska veselica je družila nie in domačine iz Ptuja in okolice v tovarištvu in prijateljstvu, tako da so le prehitro prišle večerne ure. ko so vlaki goste zopet odpeljali na njihove domove. Krasna dneva Ce-ril-Metodove skupščine pa bosta ostala v najlepšem spominu ne le skupščinarjem, temveč tudi Ptujčani. ki so se ob tej priliki najlepše revanžirali za dogodke pred 30 letL Odmev Beneševega govora Vsa miroljubna evropska javnost pozdravlja modre izjave čsl. prezidenta kot nov dokaz miroljubnosti in spravljivosti Pariz, 11. septembra, br. Sobotni govor prezidenta češkoslovaške republike dr. Be-neša, ki je obrazložil smernice češkoslovaške vlade za reševanje narodnostnega problema in naslovil na vse prebivalstvo republike apel, naj ohrani povsod red in mir v prepričanju, da se ne bo zgodilo ničesar, kar bi ogrožalo demokratični ustroj države in njeno neodvisnost in enotnost, je naletel na silen odmev po vsem svetu. Vsa evropska javnost je pozdravila trezne in državniške besede prezidenta Beneša kot važen prispevek za ohranitev miru in kot element zaupanja v mirno bodočnost. S posebnim zadovoljstvom so sprejeli izjave prezidenta dr. Beneša v Parizu in Londonu, ker vidijo v tem samo nov prepričevalen dokaz miroljubnosti češkoslovaške in njene odkritosrčne želje po mirni ureditvi vseh problemov in sporov. V Londonu naglašajo, da je bil državniški nastop prezidenta dr. Beneša posebno dobrodošel v trenutku, ko se z druge strani slišijo samo ostri govori, ki so neprimerni za po- mirjenje duhov. Z napetostjo pričakujejo odmev Beneševega govora v Nemčiji in odgovor, ki ga bo dal jutri kancelar Hitler. Madžarski politični krogi odobravajo miren nastop dr. Beneša in izražajo upanje, da se bodo obljube v pogledu enakopravnosti vseh narodnosti tudi praktično izvedle. Italijanski listi prinašajo govor prezidenta dr. Beneša skoraj v celoti in podčr-tavajo dobro voljo češkoslovaške. Pri tem ugotavljajo, da je češkoslovaška vlada v veliki meri sprejela zahteve, ki jih je postavil Konrad Henlein in izražajo upanje, da bodo pogajanja, ki se bodo pričela ta teden med zastopniki vlade in sudetsko-nemške stranke dovedla do sporazuma. Nemški tisk ne pripisuje posebne važnosti včerajšnjim izjavam dr. Beneša. Večina listov objavlja o tem govoru zelo kratka poročila, dolga komaj nekaj vrst. »Deutsche Allgemeine Zeitung« smatra, da sudetski Nemci ne bodo upoštevali besed dr. Beneša o češkoslovaški domovini. Nov vat incidentov Neposredno po govoru prezidenta dr. Beneša so hetilei-novci organizirali izzivalne demonstracije, hoteč izzvati nemire, kar se jim pa ni posrečilo Praga, 11. sept. h. Kakor v odgovor na včerajšnji apel prezidenta republike so organizirali henleinovci v pretekli noči in današnjo nedeljo na vseh koncih in kraj>h celo vrsto izzivalnih incidentov. Na vse mogoče načine so skušali izzvati izgrede in nemire v očividnem namenu, da bi na ta način razblinili silen vtis. ki ga je napravil na vso evropsko javnost miroljubni apel prezidenta dr. Beneša. Češkoslovaški nacionalni in demokratični elementi pa niso nasedli tem provokacijam. marveč so sledili pozivu državnega poglavarja in mimo dopustili. da so Nemci razgrajali. Tudi oblasti so postopale zelo previdno in strogo objektivno tako da se ie ves načrt henlei-novcev do kraja izjalovil. Praga. 11. sept. h. V Mohelnioah so sinoči henleinovci neposredno po govoru prezidenta republike organizirali demonstracije velikega 6tila. V to svrho so pripeljali na avtomobilih, avtobusih, motorjih in drugih voeilih iz širše okolice v Mohelnice okrog 3000 svojih pristašev, ki so nastopali skrajno izzivalno. prepevali nemško državno himno in razne nacistične pesmi. Kjerkoli so se po;avili policijski organi, ali kaki druai predstavniki državnih oblasti, so J:h napadli s palicami in kamenjem. Več policijskih stražnikov je bilo ranjenih. Policna namenoma ni intervenirala, čeravno so henleinovci razgrajali pozno v noč. Ko eo naposled uvideli, da ne bodo dosegli svojega namena, so se na dano povelje svojih voditeljev naglo razbezali na vse strani. Praga, 11. septembra. AA. Snoči okoli 19. je skupina okoli 400 ljudi naredila sprevod v Teplicah in je prepevala »Deutsch-land iiber Alles« in »Horst \Vessel Lied«. Kmalu se je število ljud' povzpelo na 2.000. Poskušali so manifestirati pred oblastno upravo, a jim je policija to preprečila. Zatem je množica odšla na glavni trg, kjer se je na zahtevo sudetsko-nemškega poslanca Cipeliusa razšla brez vsakega incidenta. Jablonec, 11. septembra. AA. Včeraj popoldne okoli 17. se je zbrala večja množi- ca ljudi, kakih 2.000, pred kinoglediščem Metropolo, ki je bilo zaprto po sklepu oblasti. Množica je zahtevala, da kino od-pro. Policija je zaprla ulice. Demonstranti pa so začeli metati kamenje na policijo. Do večjih incidentov ni prišlo, ker se je množica ljudstva na poziv nekega veljaka sudetsko-nemške stranke razšla na domove. Razburjenje prebivalstva se je pozneje še bolj povečalo. Berlin, 11. septembra. AA. Iz Prage poročajo, da je tam velika skupina Nemcev manifestirala proti temu, da so zaprli kinematograf, katerega lastniki so Nemci. Poročilo pravi, da je policija razgnala manife-stante in da je bilo ob tej priliki ranjenih 20 ljudi. Brno, 11. septembra. AA. V petek zjutraj je gozdar Peikert lovil zajce v gozdu Lafatice. Po nesrečnem naključju je Peikert s svojim strelom zadel nekega Franca Maxa, ki je bil skrit za grmovjem. Ma-xa so prenesli v bolnišnico v Brno, kjer so ugotovili, da je njegova rana lažjega značaja. Max trdi, da ga je gozdar namenoma ranil in da mu je v nemščini zaklical, da ga bo ubil. ker se ga hoče iznebiti. Ugotovili pa so, da Peikert niti ne zna nemško. Preiskava je tudi ugotovila, da je bil Max že večkrat kaznovan. Rezultati preiskave so pokazali, da gre za nesrečno naključje. Praga, 11. septembra. A A. Član sudetsko-nemške stranke Hahn je prišel snoči na policijo v Ribaru pri Karlovih Varih, kjer se je pritožil, da so ga napadli člani socialdemokratske stranke. Hahn se je obnašal že na policiji zelo izzivalno. Pred policijo se je zbralo medtem okoli 600 ljudi. Ravnatelj policije iz Karlovih Varov, ki je prišel na ta kraj. je pozval člana Henleinove stranke Hendika, ki je tudi precej vplivna osebnost, naj doseže pri množici, da se raz-ide. Ko se množica na njegov poziv ni hotela raziti, jo je policija razgnala, pri tem pa ni rabila palic. Manifestanti so zater-razbili s kamenjem nekaj oken. V pričakovanju odgovora kancelarja Hitlerja Angleški poslanik se dosedaj še ni sestal s Hitlerjem — PariSki ksti kažejo enako hladnokrvnost v sedanjem mednarodnem položaju, pa bodisi, da so pesimistično ali optimistično razpoloženi. »Petit Parisien« piše: Govor češkoslovaškega predsednika dr. Beneša je pokazal, da se češkoslovaška popolnoma zaveda svojih odgovornosti nasproti Evropi tudi glede pravične rešitve narodnostnega vprašanja. Ta govor je bil velikega pomena za splošni evropski mir. Nasprotno pa Goringov govor ni vseboval nikake končne in nespremenljive odločitve. V ostalem pa je treba počakati na stališče, ki ga bo zavzel Hitler sam. »Oeuvre« pravi: Vsa pozornost je zdaj obrnjena na govor, ki ga bo imel Hitler v ponedeljek. Bivši predsednik vlade Blum piše v svojem glasilu socialistične stranke, da morda vodilne osebnosti v Nemčiji niso dobro razumele govorov, ki sta jih imela predsednik angleške vlade Chamberlain in finančni minister sir John Simon. Nadaljevanje na 2. strani __ 11. geptetubra. AA, V dobro poučenih krogih so sooči izjavljali, da je angleški veleposlanik v Berlinu sir Neville Henderson za časa svojega obiska v Niirn-bergu imel priliko, da se sestane z nemškimi vodilnimi osebnostmi, ki so zbrane v Ntlrnbergu, a da ni prišel niti skušal priti v stik s Hitlerjem, razen na sestanku, ki ga je imel iz vljudnosti za časa diplomatskega sprejema. Ne mislijo, da je prišlo ob tej priliki do razgovorov, ki ne bi imeli splošnega značaja. Ni dvoma, da je Henderson sporočil v podrobnostih stališče angleške vlade tja, kamor je bilo potrebno. Kakor poroča Reuter, ne bo storjen od strani angleške vlade pri nemški vladi ni-kak nov korak, razen v primeru, da nastanejo kakšne posebne razmere. Rim, IL septembra, AA. Češkoslovaški poslanik v Rimu je obiskal snoči zunanje ministrstvo. Prevladuje prepričanje, da je ielel dati italijanski vladi gotova obvestila češkoslovaške vlade v zvezi s sudetsko-tiemSkimi vprašanji. V odsotnosti grofa Ci-ana se je češkoslovaški diplomatski zastopnik razgovarjal s šefom kabineta zunanje-nj°ga ministra. Danes plenarna šefa angleške vlade London, 11. sept. br. Min istrski predsednik Chamterlam, zunanji minister lord Ba-lifax. finančni minister Simon m notranji minister Hoare, eo imeli danes dopoldne zopet dolgo konferenco v Downing Streeta. Na tej konferenci so proučevali najnovejša poročile h Prage in Berlin« ter priprav« gradivo za jutrišnjo plenarno seyo angleške vlade. Vojaški sporazum Anglije in Francije Pariz, 11. septembra. Havas poroča, da je prišlo med Parizom bi Londonom do popolnega sporazuma med vojaškimi strokovnjaki Francije in Anglije, M Je bil predviden po dogovoru meseca marca 1036. Predsednik vlade Daladier je včeraj v zvezi s tem sprejel generalisima Gamehna. Francija je složna In pripravljena Noyon, 11. sept. AA (Havas) Danes je bilo tu svečano odkritje spomenika senatorju in predsedniku občine mesta Noyon, Ernestu Noelu, narodnemu mučeniku iz dobe svetovne vojne. Na tej svečanosti je imel govor notranji minister Albert Sar-raut V svojem govoru je poudaril, da Francozinje in Francozi ne poznajo nika-kih nemožnosti. ko vedo, da je država ze-dinjena v prepričanju in volji, da služi veličini in varnosti Francije. Ce bi jutri udarila ura nevarnosti, bi bila Francija takoj soglasna, kakor je bila vedno, kadar ji je pretila nevarnost od zunaj. V tem naj se nihče ne vara: V primeru nevarnosti znajo Francozi doprinesti največje žrtve, ki jih od njih zahteva domovina. Sedanji čas zahteva, da se vsi Francozi tesno združijo, bolj tesno kakor kdajkoli okoli vlade narodne obrambe. Francozi so v polni meri doumeli politiko vlade. Francoski narod je tudi v najnovejšem času •pokazal, da je v popolni meri gospodar svojih živcev ter je ohranil mir in hladnokrvnost Francija računa s tem, da se bodo vse sile modrosti in razuma zbrale okoli nje z namenom, da se ohrani mir. V nadaljevanju svojega govora je Sar-raut spomnil posebno še na besede lorda Halifaxa o solidarnosti Francije in Anglije. Oba velika naroda sovražita vojno in ne poznata strahu. Prav tako sta pripravljena lojalno pomagati vsem državam brez ozira na njihov režim, če se bo pokazala potreba. Sarraut je poudaril tudi izjavo ameriškega veleposlanika o simpatijah, s katerimi Roosevelt in Hull sprem- ljata razvoj dogodkov na Francoskem. Simpatije Amerike ne pomenijo pomoč ▼ vojni, pač pa pomoč za ohranitev miru. 2 milijona vojakov v pripravljenosti Pariz, 11. sept. h. Kljub največji tajnosti, ki jo varujejo o gibanju francoske vojske, zatrjujejo dobro poučeni opazovalci, da se mobilizacija rezervistov pospešeno nadaljuje. Po splošno sodbi ima Francija danes pod orožjem že 2 milijona vojakov. Maginotova linija je popolnoma zasedena, z vso naglico pa utrjujejo v nadaljevanju Maginotijeve linije mejo v odseku proti Baslu, ki je bila dosedaj docela nezavarovana. Atlantska in sredozemska vojna mornarica sta že v polni pripravljenosti ter vsak čas pripravljeni, da takoj stopita v akcijo. Nemške priprave na češkoslovaški meji London, 11. sept. o. »Evening Standard« in »Daily News« poročata soglasno, da je na nemški meji proti Češkoslovaški pripravljenih že 200.000 vojakov. Prav tako so na meji zbrane ogromne količine vojnih potrebščin. Pripravljeno je tudi težko topništvo in veliko število motoriziranih oddelkov. V dunajskem parku pri botani-škem vrtu grade ogromno letališče, ki bo glavno oporišče za nemško letalstvo pri operacijah proti vzhodu. Pri zadnjih letalskih manevrih so se letalci vežbali predvsem v bombardiranju utrdb. »Tempsove« informacije iz Niirnberga Pari« 11. septembra, b. »Tempe« objavlja zanimive podrobnosti svojega poročevalca o razpoloženju v Nurnbergu. Hitler je v sredo povabil vse tuje diplomate, ki so prišli v Niirnberg, na čajanko, na kateri ga je v imenu diplomatskega zbora pozdravil francoski poslanik Poncet Hitler sa je dolgo zadržal z vsemi diplomati, vendar je ž njimi govoril o vremenu in se ves čas niti z najmanjšo aluzijo ni dotaknil mednarodnega položaja. Opaziti je bilo njegovo uljudnost nasproti angleškemu poslaniku Hendersonu. Henlein^va navzočnost v Niirnbergu vzbuja veliko pozornost Henlein se izogib-lje slehernemu podajanju izjav s Hitlerjem in Ribberrtroipom govori pa se tu, da so vsi trije že proučili četrti načrt praške vlade in ga sklenili odbiti, kar glede na dosedanje izjave ne preseneča preveeč, saj so sudetski Nemci že večkrat dali razumeti, da smatrajo s-oje karlo-varske zahteve šale za minimum in izhodišče nadaljnjih zahtev mednarodnega značaja. Veliko se tu ugiblje o usodi novega predloga češkoslovaške vlade. V tem pogledu krožijo najrazličnejše domneve. Zdi se. da gre nemška taktika za tem, da sproti večajo svoje zahteve, kolikor večje so čsl. koncesije. Toda vprašanje je, kako daleč bo ta igra še mogoča. Na to vprašanje trenutno še ni mogoče odgovoriti Ako se je Nemčija gl-?de novega praškega predloga zares že odločila, potem bodo morebitna nova pogajanja imela samo zavlačevalni namen, dokler ne bi nastopil pričakovani trenutek, v ostalem so vsi tu v Nurnbergu zelo rezervirani in nehote ima opazovalec vtis, da se vsi zavedajo nekega smotra, ki ga nihče ne sms izdati. V diplomatskih krogih sodijo, da so sudetski Nemci samo zato prekinili pogajanja z vlado, ker niso hoteli tvegati zavrnitve novega predloga prašk? vlade, da se ne bi postavili v slabo luč nasproti svetovnemu javnemu mnenju. Incident v Moravski Ostravi jim je služil kot nalašč za pretvezo, ki jih je rešila iz zagate ... Ni Solidarnost čehoslovakov Preko noči oo Izginile vse razlike ln vsi politični ln Praga, 11. sept. h. Popolnoma v smislu včerajšnjega apela prezidenta republike in v znak popolne narodne sloge, ki dokazuje globoko nacionalno zavest Cehoslova-kov, so preko noči izginile vse razlike in strankarski spori. Težko je najti primer tolike solidarnosti, kakor so jo pokazali Cehoslovaki v teh težkih trenutkih svoje domovine. Ta solidarnost se ne kaže samo pri skupnih manifestacijah, marveč tudi v tisku. Tako n. pr. objavlja današnje »Ceske Slovo«, glasilo češkoslovaških narodnih socialistov uvodnik, ki ga je napi- sal msgr. Stalek, voditelj ljudske stranke. »Lidove Novini« objavljajo uvodnik dr. Rašina, gina ministra Rašina, pristaša bivše narodne demokratske stranke. »Lidovi listi«, glasilo slovaške ljudske stranke, objavljajo uvodnik dr. Jaroslava Stranskega, ki je socialist »Slovenski Hlas«, ki velja za glasilo predsednika vlade dr. Hodže, pa objavlja izjavo sedanjega predsednika slovaške ljudske stranke Tisa, ki odločno zavrača domnevo, da bi delala slovaška ljudska stranka pod enim klobukom s Henleinom. o( P^ STEDNJAk Amerika na strani Anglije izključeno, da bodo sedaj pred obnovo pogajanj z vlado zahtevali, da se vse češkoslovaške policijske čete umaknejo s sudetskega ozemlja in da se njim samim poveri skrb za javno varnost. Navzlic pozornosti, ki jo obračajo nase razne kongresne svečanosti, se sme reči, da prevladuje v Niirnbergu zaskrbljenost, kajti nikjer ni opaziti znakov, ki bi napovedovali kempromis. Poljska nevtralna London, 11. septembra, b. Poljski poslanik v Londonu Raczynski se je včeraj z letalom vrnil iz Varšave, da informira angleške odgovorne kroge o poljskem stališču. Prvotno je bil določen razgovor lorda Halifaxa z Beckom med ženevskim zasedanjem, ker pa sta oba zaradi zaostritve položaja odložila svoj odhod v Ženevo, je poljski zunanji minister sklenil takoj odpo-slati v London poslanika Raczynskega, da namesto njega sporoči Halifaxu stališče, ki ga trenutno zastopa Poljska. Kakor znano, je Foreign office ponovno zaprosil poljsko vlado, da pojasni svoje stališče, ker pripisuje angleška vlada poljski odločitvi za primer kakega konflikta v srednji Evropi veliko važnost. V tukajšnjih političnih krogih prevladuje po današnjem razgovoru poslanika Raczynskega s Halifa-xom mnenje, da je Poljska uradno obvestila London in Pariz, da bo v sudetskem sporu ohranila popolno nevtralnost, ki najbolj odgovarja njenemu sedanjemu položaju. _ Obletnica smrti dr. Masaryka Praga, 11. sept. AA. (CTK) Češkoslovaška vlada je sklenila, da se 14. septembra, na dan obletnice smrti predsednika osvoboditelja Masaryka na vseh državnih ustanovah razobesijo zastave na pol droga. Predsednik republike, vlada in parlament bodo položili na grob pokojnega Ma-saryka v Lanyh vence. Fakir Sidi govori.. • »Napišite kaj veselega z velesejma...« tako se je glasila zapoved v redakciji. Dolgo stojim naslonjena na rdečo ograjo in gledam ljudi in njihove sence, ki plešejo po drevoredu med paviljoni. Vrtiljak in tobogan in avtomobili, račke in deklica brez glave, luči in prodajalec bureka, ki je zaspal ob svoji mizi, tedaj začutim tisto veliko, pritajeno, po tleh se plazeče — željo po smehu. Čutim, kako se me dotika tisoč nevidnih rok in slišim tisočero množico, kako nevidna šepeče na moje uho: Napiši nekaj veselega!... Nekaj veseeeee---- Hodim za gručami ljudi, mladih in starih, brezskrbnih in onih. ki so prišli, da bi za trenutek pozabili dolgočasno vsakdanjost, in nihče ne vidi, kako skrivaj zapisujem na košček papirja besede, ki jih uja-mem od pogovorovali vtiske bežnih slik, za katerimi stika moje občutljivo oko. Oprostite, di se nisem zmotila? Ne — z uporno vztrajnostjo isti glas ponavlja: »Če se hočete od srca nasmejati, morate tukaj notri pridet.. Dva dinarja prosiml Danes se tudi smeh že prodaja. Dobite ga v paviljonu, nad katerim vam velike črne in rdeče črke povedo tole: Eoropejac — prva noč u New Yorku, London. 11. sept h. Po eelodmevnih P°" svetovanjih ministrov in diplomatov, se je snoči ponovno sestal ožji kabinet k seji, ki jc trajala do polnoči. Zunanji minister lord Halifa* je imel pred tem dolg razgovor z ameriškim poslanikom Kenedvem. Ministrski predsednik Ghamberlain je v teku dneva sprejel oba voditelja opozicije Winstona Churchilla in majorja Atlee-ja. Iz krogov ameriškega poslaništva se do-znava, da je ameriški poslanik Kenedy sporočil ministrskemu predsedniku Chamber-lainu in zunanjemu ministru lordu Halifaxu odgovor washingtonske vlade na nekatera vprašanja, ki jih je stavila angleška vlada o možnih posledicah ameriškega zakona o nevtralnosti za primer evropskega konflikta. Zatrjuje se, da je odgovor ameriške vlade o stališču Zedinjenih držav za primer konflikta ▼ Srednji Evropi «do zadovoljiv. Po današnjem posvetovanju nt stanovanju ministrskega predsednika C&amberlai- na, ki so se ga udeležili poleg zunanjega ministra tudi notranji minister Hoare, finančni minister Simon in vodškni uradniki zunanjega ministrstva, je bil izdan naslednji komunike: Glede vesti, ki so razširjene o sklepih vlade, se ugotavlja, da so te vesti netočne. Zunanje ministrstvo tudi de-mantira vesti, da bi bil dobil angleški poslanik v Berlinu Henderson kaka nova navodila. Te vesti so se razširile sicer snoči iz vladnih krogov, vendar pa danes opozarjajo na to, da angleška vlada še v nobenem pogledu ni sprejela kakih definitiv-nih sklepov, marveč si je ohranila svobodne roke, da lahko vsak čas izda ukrepe, ki bi I jih narekoval razvoj položaja. Obsedno stanje v čila Santiago de Cbile, 11. septembra. AA Skupščina je izglasovala široka pooblastila predsedniku republike in odobrila, da se v vsej državi Cbile proglasi obsedno stanje za dobo 4 mesecev. Ti izredni ukrepi bod> razveljavljeni za časa nredsedniških volitev, to je od 10. do 30. oktobra. Polrična javnost trdi. da v vsej državi vlada mir. S španskih bojišč Salamanea. 11. septembra. AA. Republikansko vrhovno poveljstvo poroča, da so republikanci odbili nacionalistične napade na bojišču pri Ebru in sicer na odseku Ca-vajosa in na valencijskem bojišču V hribih Lavan de la Tiore se je republikancem posrečilo zboljšati svoje postojanke. Sovražnik je poskušal z nekaj protinapadi, a eo bili vsi zaman. Nova japonska ofenziva Tokio, H. septembra. AA. Iz Liuana, glavnega mesta severno kitajske province Anhuej, poročajo, da so Japonci danes ob 13. začeli z novo silno ofenzivo. Japonske čete prodirajo ob zahodni obali reke Si in so zdaj 800 m oddaljene od hriba Vučimg, zahoduo od Liuana. Po vesteh agencije Do-mej so Japonci zavzeli Cenčufu in Tajkan v provinci Honan. Po vesteh agencije Central News so kitajske čete obdržale postojanke vzdolž železniške proge Nangčang Kjangju kljub srditim japonskim napadom. Na odseku Juičang so Kitajci prešli v olen-zivo ki razgnali japonske oddelke Predsednik vlade v Nikšiču Nkšič, 11. sept. AA. Danes dopoldne ob 11.30 se je pripeljal v Nikšič predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič v spremstvu ministrov Stošoviča. dr. Kreka in Ma-garaševiča. Pri sprejemu ga je med drugimi pozdravil stari bojevnik, ki se je udeleževal leta 1877. bojev pri obleganju Nikšiča. Dr. Stojadinovič je nato priso-stoval službi božji za borce, ki so padli v bojih leta 1877. Po končanem opravilu je imel govor tudi predsednik vlade c>. Milan Stojadinovič, ki se je spominjal 20-letnice osvobojenja Nikšiča. Rnždi Ara s v Beogradu Beograd. 11. sept. p. Nocoj je potoval skozi Beograd na poti v Ženevo turški zunanji minister Rudži At»6. Na kolodvoru so sa pozdravili pomočnik zunanjega ministra g. Andrič ter turški, rumunski in grški pO" slanih. V razgovoru z novinarji je Rudži Aras naslasil, da razpolaga v sedanjih razburkanih časih Balkan z važnim orožjem, a to je optimizem, s katerim gleda v bodočnost. Bonnet odpotoval v Ženevo Ženeva, 11. sept AA. (Havas) Zunanji minister Eonnet je prispel danes dopoldne v Ženevo v spremstvu pomočnika šefa svojega kabineta Senta in člana francoske delegacije Grumbacha. Minister Bonnet bo stopil v Ženevi v stik z zunanjimi ministri, ki se zdaj mude v Ženevi. Danes se je že sestal z Litvinovim in rumunskim zunanjim ministrom Petrescom Come-nom. Bonnet se bo vrnil v najkrajšem času v Pariz. Tragedija prevaranega dekleta Zagoneten samomor v viški opekarni Ljubljana, 11. septembra V noči na danes ee je odigrala v opekarni na Viču tragedija mladega dekleta, ki je še nejasna, ker je žrtev izdihnila. V opekarna pri pečeh so našli namreč ponoči neznano dekle skoro v zadnjih izdihljajih. Vsi znaki so kazali, da se je zastrupila. Na pomoč poklicani reševalci so jo naglo odpeljali v bolnišnico, kjer so ji izprali želodec, vendar je bila vsa pomoč zaman in je nesrečnica nekaj minut zatem izdihnila. Kolikor se je dognalo se i« nesrečnica pisala Milka Kovačeva. Po rodu je bila iz Žalca. Štela je kakšnih 25 let Prišla je včeraj ba:e iz Dalmacije, kjer je bila v službi, da bi obiskala svojega ženina, ki se je izdajal za opekarniškega ravnatelja, kar pa ni bil. Ugotovitev, da jo je njen ženin prevaral in da sploh ni imel namena poročiti se z njo, je dovedia dekle po strupu. Kakšen strup je vzela. zdravniki menda niso mogli dognati. Govori se tudi, da eo sleparskega ženina že prijeli in zaprli. Počakam, da se pred paviljonom zbere več smehaželjnih prijateljev. Potem previdno stopam za njimi in pazim, da mi ne uide nič, kar bi si bilo vredno zapomniti. Stene New Yorka so obložene z ogledali in iz njih se vam zasmeje vaš lastni spačeni! obraz. Ali se vam ni zdelo, da nam je vsaj eno izmed vseh teh konkavnih in konveksnih ogledal pokazalo našo pravo podobo? Morda je bila to prav ona. pred katero smo se za trenutek prenehali smejati, se čisto nalahno zgrozili in naglo stopili mimo. ne da bi si upali smelo pogledati v obraz? Moram odkrito povedati, da so ljudje danes precej otopeli. Le pri najsmešnejših podobah so se nasmihali, o pravem smehu pa niti govora! Takrat so udarili na moje uho neke čudne besede, podobne čarobnemu zagovoru. Nemudoma so moje oči poiskale človeka, ki je stal v pisani orientalski obleki na vzvišenem prostoru, in prav takrat govoril fantu ob svojih nogah: »On bude dobar co-par!« Fakir Sidi! Tisto plazeče se, smeha željno, je zdaj stopilo iz vseh senc in leglo na obraz slehernega gledalca. Kakor kralj je stal na svojem primitivnem odru fakir Sidi, kajti v njegovih rokah je bila ona čarodejna pal- čica, ki ima moč, izvabiti ljudem resničen, iz srca izvirajoč smeh. Izza fakirjeve glave so blestele velike reklame za rogaško kiselo vodo, plakat akademije Scene mladih, in nekaj velikih napisov »Bata čevlji«... Fakir pa je držal v roki drobno jajce in spraševal svojo publiko: Sta imam ovde, cenj. gospoda?« »Jajce!« je cenj. gospoda zavpita kakor iz enega grla. Fakir pa se je hudomušno nasmehnil in razložil: V Bosnija tudi ima edno jajce.« Potem je pokazal publiki navadno pločevinasto škatlo: »Evo, cenj. gospoda, tukaj imam cauber-aparat jugoslovenskega proizvoda Fakir Sidi je dobro naštudiral svoj program. še bolje pa je preštudiral psiho svoje publike. Ko je požiral ogenj in si cele sable potiskal v grlo, je bil deležen sočutja mnogih dam. Gremo, gremo, gremo! — Vabijo vas na vrtiljak, na tobogan in v New York. Vožnja je čisto poceni. A vzbuja občutke, da ste se res odtrgali od moreče vsakdanjosti in poleteli na drugi svet. ln kakor veliki čarovnik stoji visoko nad vami fakir Sidi, stega svojo čarodej no palico v zrak in ponavlja tajinstveni zagovor: «... Je/ demu šeldemari... panoptikum džebadi bio...« poškodba Ljubljana, 11. septembra. Pozno popoldne so bili poklicani reševalci v Kolizejsko ulico 16, kjer se je na vrtu hudo poškodoval llletni Stojan Vojko, sinko orožniškega kapetana v pokoju. Deček se je igral okoli vrtnih oken za tople grede in se mu je takšno okno vdrlo, da se je močno po rezal po nogah. Prepeljan je bil v bolnišnico. Razstava slik in grafike bratov Vidmarjev v Jakopičevem paviljonu je odprta nepreklicno samo še v ponedeljek, torek in sredo. M AL' POLOŽI DAR _DOMU NA OLTAR ! češkoslovaški hmeljski trg 2atec, 11. sept Češki odbor žateškega hmeljarskega združenja poroča, da je obiranje hmelja končano. Povpraševanje je bilo pretekli teden predvsem za gladko zeleno blago, ki je doseglo ceno 1075 Kč za 50 kg. Ker takega hmelja ni mnogo, so imetniki gladko-zelenega blaga pri prodaji rezervirani. Povpraševanje se je razširilo tudi na hmelj dobre srednje kakovosti. Ponekod kupujejo tudi hmelj slabše kakovosti po nižjih cenah. V splošnem se cene gibljejo med 800—1075 Kč, v nekaterih predelih pa se slabo blago kupuje tudi pod ceno 800 Kč. Nakupovanje še ni doseglo normalen obseg. Vsekakor pa je bilo v minulem tednu živahnejše nego prejšnji teden. Doslej je po cenitvah prodanih preko 20.000 starih stotov. V renomiranih predelih so hmeljarji prodali že eno tretjino, ponekod pa tudi že polovico pridelka. Nakupuje se hmelj skoro le za račun inozemskih kupcev. Domače pivovarne so šele pričele z nakupom; zaenkrat ne kupujejo večjih količin in ponujajo nižje cene kakor inozemski kupci. V predelih z nacionalno mešanim prebivalstvom so češki hmeljarji oškodovani zaradi nekakega bojkota, ker nudijo kupci češkim hmeljarjem nižje cene. Nemška sekcija hmeljarskega združenja pa poroča, da je povpraševanje zlasti za zeleni hmelj zelo živahno. Pri čvrsti tendenci se plačuje za izbrano blago 1050 do 1075 Kč, za prvovrstno 1000—1050 in za dobro srednje blago 900—1000 Kč za 50 kg. Samoprodaja za Ljubljano: FRANC GOLOB — LJUBLJANA Samoprodaja za Maribor: PINTER I LENARD — MARIBOR Mariborska mala kronika Maribor, 11. septembra Današnja nedelja je v Mariboru potekla mimo. brez senzacij. Nacionalnoeavedni Mariborčani so popoldne pohiteli na Po-brežje, kjer se je na letnem telovadišču pobreškega Sokola vršil telovadni nastop z razvitjem naraščajskega prapora. K prireditvi 90 prispela vsa mariborska sokolska društva, ki so v svečanem sprevodu krenila izpred Narodnega doma na Po-brežje. Mnogo Mariborčanov se je odpeljalo v Ptuj, kjer je bila spominska svečanost na dogodke pred 30 leti. Popoldne pel je velika množica Mariborčanov pohitela n« vznožje Pohorja, kjer se je na novi pohorski cesti vršila velika mednarodna motoci-Idistična dirka. V Narodnem domu so se verniki narodne starokatoliške cerkve poslovili od odhajajočega župnika g. Franja Šegule. Kako priljubljen je g. Šegula, je izpričalo število navzočih, ki ro do zadnjega kotička napolnili molilnico v gornji dvorani Narodnega doma. Po maši je bila v restavracijskih prostorih Narodnega doma prisrčna odhodnica. V imenu vernikov se je v izbranih besedah poslovil od odhajajočega predsednik starokatoliške cerkvene občine g Franjo Čoš z obljubo, da bodo vsi pripadniki tudi v času njegove odsotnosti ostali zvesti svoji narodni cerkvi. Odhajajoči se je nato toplo zahvalil za lepe poslovilne besede ter apeliral na navzočne. da ohranijo zvestobo tudi v nadalje, dokler se spet ne vrne med nje. Mala učenka Ljubica se je g. Šegula s primemo dekkmacijo in šopkom rdečih nageljnov poklonila ko* svojemu katehetu. nato pa je g. Reja orisal razvoj starokatoliške cerkvene občine in zasluge odhajajočega. Istotako prisrčna jc bila poslovilna beseda g. Zupančiča, ki je izrazil upanje, da se bo odhajajoči ki je po službeni potrebi premeščen v Baška, kaj kmalu vrnil v Maribor. Ob zaključka prisrčne odhodnice se je zahvalil za lepe poslovilne besede in za vse dokaze ljubezni odhajajoči g. Šegula. V zadnjem trenutku rešen Ljubljana, 11. septembra. Danes popoldne se je kljub hladni vodi kopal v Savi na Črnučah blizu Pustove vile Ljubljančan Franc Podbevšek. Menda ni znal plavati, ali kaj, da je nenadno izginil pod vodo. Ker so ljudje opazili nesrečo, so ga hitro potegnili iz vode in ga med tem. ko so ooklicali reševalce, poizkusih obuditi k življenju z umetnim dihanjem, Bil pa je ves trud zaman. Šele, ko so prispeli reševalci in se poslužili modernega dihalnega aparata s kisikom, se je utopljenec začel buditi in bljuvati vodo. Prepeljali so ga v bolnišnico in je že izven nevarnosti. __ Naše gledališče drama Začetek dramske sezone v čtrtek 22. septembra. Prva predstava v drami bo 22. septembra. Vprizorila se bo drama »Car Fjodor« v režiji Cirila Debevca. V soboto 24. t m, pa bo vprizorjena izvirna Finžgarjeva drama »Veriga« v režiji Milana Skrbinška. Tretja dramska predstava bo zanimiva drama »žene na Niskavuoriju«. Premiera tega dela bo v torek 27. t m. Režijo ima Bratko Kreft. Takoj nato se bosta vpr»-zorili dve Molierjevi deli v režiji prof. Osi-pa šesta. Peta novost v letošnji sezoni pa bo spet izvirno delo in sicer Cajnkarjev »Potopljeni svet« v režiji Cirila Debevca. OPEBA Sobota, 17. septembra: Aida. Izven. V operi se bo tekočega tedna pela v delno novi zasedbi Verdijeva opera »Aida«. Nato ostane opera do konca t. m. zaprta, ker bodo postavljali popolnoma nove stote v parterju. Otvoritev redne operne sezone bo v soboto 1. oktobra. * Od danes naprej so na razpolago vsem interesentom vsi prosti sedeži za razpisana abonmaje: premierski, red Sreda in Četrtek in abonmaja A. in B.. Do sobote namreč so bili še lanskim abonentom rezervirani njihovi lanski sedeži. Vse prijatelje narodnega gledališča prosimo in vabimo, da se v velikem številu prijavijo kot stalni posetniki narodnega gledališča in podpišejo abonma za sezono 1938-39. Pozivamo tudi lastnike večjih trgovinskih in industrijskih podjetij, da popišejo abonma m ga dado na razpolago onim svojim nameščencem, katerim ni mogoče prijaviti se za abonma. Ce se abonira podjetje na ložo, ustreže lahko v teku meseca 20 svojim nameščencem in jim omogoči vsaj enkrat na mesec poset gledališča. Ta usluga bi stala podjetje 280 do 300 din na mesec. S tem bi podjetje prav gotovo zelo ustreglo svojim ljudem. Prijave za abonma se sprejemajo dnevno od 10. do 12. m od 15. e tekmi iz IV. Uoto v Toča golov v Zagrebu SK Ljubljana je včeraj proti Gradjanskemu dobila Sest golov In postila obe točki v Zagrebu — BSK |e prevzel vodstvo v tabeli Ljubljana, 11. septembra. IV. kolo Iigaških tekem igrajo v obrokih ... Eno tekmo smo imeli na praznik. ter sta Hašk rn Bask podelila točke, dve sta bili na sporedu danes, ostale tri pa bodo odigrali prihodnjo nedeljo. Ljubljana je bila na vrsti danes, in sicer v Zagrebu proti dolgoletnemu ri-valu Gradjanskemu. Dolgo se je Gradjanski pripravljal na revanž, danes pa so se mu spet izplačali računi. Da bi bila Ljubljana v Zagrebu zmagala, tega menda niso računali še taki optimisti, toda +oča golov, ki jih je preiVia danes, ji bo gotovo še narobe hodila pozneje nokoč, ko se ne bodo računale več samo točke, temveč količniki. Če ni zaigrala tako slabo kakor kaže rezultat, je pač za prvenstveni nastop zelo skromna uteha,., BSK je gostoval v Skopi ju in se vrnil z obema točkama, čeprav je rezultat za klub njegovega imena silno tesen. Do prihodnej nedelje bo tabela naslednja: BSK Hašk Gradjanski Jugoslavija Bask Hajduk Gradjanski (S) Ljubljana 4 4 4 3 4 3 4 4 i. t. 4 3 3 3 2 1 1 1 d. 0 1 0 0 1 1 1 o 0 1 1 0 1 1 2 3 12 10 16 7 4 6 5 3 3 4 4 2 3 4 8 11 I V naslednjem naši poročili: Gradjanski: Ljubljana 6:0(4:0) Zagreb, 11. septembra. Za današnjo ligaško tekmo med Greti janskim in Ljubljano je vladalo precejšnje zanimanje in se je nabralo na igrišču nad 3.000 gledalcev. Nebo je ves čas grozilo z dežjem, toda v glavnem je le ostalo brez njega. Moštvi sta se sodniku g. Nenadoviču iz Indjije postavili takole: Ljubljana: Pogačnik, Ceglar, Bertoncelj, Vodišek, Pupo, Boncelj, Janežič, Cankar, "Vouk, Sercer, Erber. Gradjanski: Glazer, Hiigl, Brozovič, Pogačnik, Jazbinšek, Cimermančič, šipoš, Lešnik, Wolfl, Antolkovič, Kokotovič. Bo odmora Takoj v 1. min. napade G. in Wofi tolče, te da Pogačnik lepo brani precej težko žogo. Sledi napad L.,, ki ga razčisti obramba G. Igra valovi s polja v polje in vrstijo se obojestranski napadi. V 4. min. je v napadu G. — Boncelj nesrečno odda Pogačniku, M ne more doseči žoge in zabije lastni goL 1 : 0 za G. Spet se menjavata obe enajstorici v napadih. V 7. min. je prosti strel :c: 20 m daljave proti L., kjer a razčisti obramba. V 8. min. Erber lepo dribla in -tolče lepo plasiran strel, toda Glaser je na mestu. L. je večkrat v napadu brez uspeha, -toda enako se bori tudi G. V 13. min. tolče [Wolfl wolley v prečko in žoga se odbije v polje. V 15. min. strelja Erber prosti strel X levega krila in spet se odlikuje Glaser. L. lepo napada, toda brez uspeha. V 20. min. predloži VovV zelo lepo Janežiču, ta pa prenese na lev o krilo, namesto da bi streljal. Takoj nato strelja spet Erber in Glaser odbije v kot, ki ga L. ne izrabi. V 21. min. dobi žogo Antolkovič in pošlje z 20 m daljave bombo v desni spodnji kot. 2 : 0 za Ci. Strel je bil prehud za Pogačnika. V 21. min. spet napad G., Lešnik je kmalu pri žogi in zabije z 9 m daljave neubranljivo. 3 : 0 za G. Sodnik je zelo slab in spregleda marsikatero roko pri G. V 27. min. tolče Vovk Hvigln v prsa in žoga odide v kot, ki pa ostane neizrabljen. V naslednji minuti bije šipoš kot, toda Lešnik zagrabi žogo previsoko. V 29. min. Erber lepo uide Hiiglu i.-: tudi lepo strelja, toda Glaser brani v padcu. V 30. min. sledi napad G. in Wolfl pošlje iz 20 m daljave mcčno žogo na gol. Pogačnik se vrže, toda meter pred njim žoga o. skoči mimo njega v gol. 4 : 0 za G. V 32. min. šipoš izredno lepo centrira, toda napadalna vrsta ne izkoristi pozicije. Zdaj začne deževati. V 36. min. odbije Pogačnik nevaren center v kot. V 37. min. je spet Pogačnik v akciji in prav tako minuto kasneje, ko mu Lešnik pošlje nevar- Jadran: Kovinar 4:0(1:0) (Podrobno poročilo o tej tekmi na Jesenicah bomo objavili v redni Številki »Jutra«.) Celje s Jugoslavija S: l (2: o) Celje, 11. septembra. V današnji prvenstveni tekmi je Celje zasluženo zmagalo nad Jugoslavijo, ki je bila v tehničnem in kombinatoroem pogledu slabša, čeprav je zaigrala zelo požrtvovalno. V vodstvo so prišli Cljani po lastnem golu Hojnika v 5. min., nato pa je v 34. min. Dobrajc povišal na 2:0. Jugoslavija je sicer izvedla več lepih napadov, pa ni prišla do zgoditka. Po odmoru šele je v 5. min. Steblovnik znižal na 2 :1. Obramba Jugoslavije se je kljub močnemu pritisku držala dobro in šele v 29. min. sta . ,, , ..__,r .. Bajramovič in Filipovič izdelala tretji in no žogo iz 11 m daljave. V 44jmn. nevar- ^ jTbilo še močno v pre- no napade L., toda situacijo reši Brozovič B J* £ napade . . Tik pred koncem je G. še enkrat na strani L., Lešnik pride do žoge, toda zadene prečko. , , . , , Ljubljana ni igrala tako slabo, kakor kaže rezultat. Najbolje bi ustrezala razlika 2 : 0 v korist Gradjanskega, čeprav je treba reči, da je njegov napad igral v velikem stilu in je bil tudi Glaser odličen. Vratar Pogačnik je pač branil, kar je mogel. — Obramba Ljubljane, ni mogla kljubovati odličnemu kvintetu Gradjanskega. Pupo je bil v sredini najboljši, v napadu pa Erber in Janežič. Sodnik Nenadovič je bil slab in neodločen, kar je mnogo škodovalo Ljubljani. Gradjanski je igral lepo povezano in je imel predvsem napad odlično razpoložen za strel. Po odmoru Po odmoru se je vreme spet izboljšalo. Takoj v 1. min. izvede L. krasen napad, ki pa se konča v outu. V 5. min. tolče Wolfl nizko na Pogačnikov gol, ki pa reši v kot. Spet se vrstijo napadi z obeh strani in v 13. min. mora Pogačnik spet nevarno braniti Antolkovičevo žogo. Tempo močno popusti. Sodnik dela pogreško za pogreško, zlasti z ofsidi mnogo zavira napad L. V 17. min. strelja Lešnik bombo v zgornji levi kot, toda Pogačnik je na mestu. Takoj nato pa je spet G. pred njegovim golom in Lešnik iz 7 daljave plasira neubranljivo. 5 : 0 za G. V naslednji minuti bije Erber prosti strel in Glaser brani v polje. V 21. min. nastane gneča pred golom L. m Antolkovič porine žogo iz neposredne bližine med drogove. 6 : 0 za G. G. še napada, vsekakor mnogo več kakor L., toda število golov se ne menja več. Po odmoru je tempo igre močno popustil, napad Ljubljane se je močno trudil, da bi zabil častni gol, toda vsa prizadevanja so se razbila ob odlični obrambi Gradjanskega. Ljubljani se je poznalo, da ji primanjkuje tehnike in tudi nekateri igralci niso postavljeni na prava mesta. Cankar se je mnogo trudil, toda brez uspeha. Krila so zadovoljila. V krilski vrsti je bil razen Pupa Vodišek boljši od Bonclja. Ceglar ;e za svoj prvi nastop v ligi zadovoliil. Sodnik Nenadovič je mnogo oškodoval Ljubljano. BSK : Gradjanski (S) 2: 1 Skoplje, 11. septembra. Na igrišču Gradjanskega je danes BSK po zelo ostri in razburljivi igri zmagal nad domačo enajstorico Gradjanskega z 2 :1. ed domačimi klubi so se včeraj na v*eh koncih in krajih nadaljevale borbe za točke LNP Ljubljana, 11. septembra, Danes se je nadaljevalo tudi prvenstveno tekmovanje na področju LNP, med njimi 7 prvorazrednih tekem. V ljubljanski skupini so bile na sporedu štiri, v celjsko-trboveljski ena, v mariborski pa dve. Izidi so precej drugačni kakor se je računalo na papirju in vse kaže, da bo letošnje tekmovanje v območju LNP še zelo zanimivo. V naslednjem naša poročila. Hermes : Reka 3 i 1 (3 : 1) Hermežani so za Reko precej spremenili svojo postavo in se je ta sprememba zelo dobro obnesla. Zaigrali so res da samo prvi polčas, toda bilo je dovolj, da so si nabrali toliko naskoka, kolikor ji.ni ga je bilo potrebno za sigurno zmago. V drugem deiu igre so sicer prešli v bolj podrejeno vlogo in je nasprotnik šaril po mili volji po igrišču, toda le do kazenske črte, kjer je bila hermežanska obramba vendar še krepka zavora, ki je paralizirala vsa naprezanja reškega napada. Tako se ie izoblikoval rezultat še v teku prvega dela igre in je potem o^tal tja do konca- Nekoliko je Repovž Hermežanom pomagal. Že v prviih potezah je pogodil lastno mrežo in spravil nasprotnika v vodstvo 1:0. Drugemu in tretjemu zgoditku je bil s;ečen avtor Turk. Naposled se je hotel I'osme malo revanžirati za Repovzevo ka-valirstvo in je Thumin center zaokrenil za 180 stopinj v zgrešeno smer in tako je končala žoga v lastni mreži. S tem je bilo dokončno 3:1. Bitko so v glavnem odločili hermežanski ikrilci, ki so bili do polčasa izredno pridni in uspešni. Seveda so po odmoru padli in z njimi se j« zrušilo, razen obrambe vse moštvo. Od napadalcev je omeniti desno krilo Turka. Reoami so imeli dobro obrambo Bunca v vratih in Repovša v branilcih. Omeniti bi bilo še Lukmana v krilcih, med napadalci pa ni bilo nobene zvezde. Tekmo je dobro sodil g. Macoratti. Svoboda : Mars 2 :1 (0:1) Na igrišču za Kolinsko tovarno je moral Mars po Lastili krivdi oddati Svobodi obe točki. V mlačni, povprečni igri je zmagalo moštvo, ki mu je segla sreča bolj krepko pod pazduho, kajti po igri in po šansah b} reodločen rezultat bolj ustrezal. V prvem delu igre so bili Marsovci nekoliko na boljšem, to prednost pa so prepustili po reprai nasprotniku, tako da je bila pariija po vsej pravici na remis. Lahkonrselnost obrambe s Poljan j€ nudila Svobodašem prav lepo priliko za izravnanje. Drugi Svotodm »go-ditek pa je bil že bolj plod koristne akcije njene napadalne vrste. Startali so oboji živahno in je vsaj s te strani bilo v igri nekaj življenja. Med Svo-bodaši je bil dober Kobal v obrambi, Mar-ton na srednjem kriku, v napadu do neke mere Šlamberger, sicer so bili vsi precej izenačeni. Marsovei so tokrat zaigrali mnogo slabše kakor proti Hermesu. Obramba je bila ves čas od sile nezanesljiva, v krilcih so bili zelo šibki, v napadu se je precej trudil Doberlet, neikoliko mu je selkundiral Žigon vse ostalo pa ni omembe vredno. Za 'Marsa je skortal Zigon iz prostega strela, izenačil je iz enajstke Kobal. drugo piko za Svobodo pa je dosegel Rogelj. Sodil je e. Vrhovnik z nekaterimi pogre-i škami, sicer dobro. Bratstvo : Kranj 7 : 2 (2 : 2) Kranj, 11. septembra Današnja prvenstvena tekma med Kranjem in Bratstvom se je končala z zasluženo visoko zmaeo Jeseničanov. Gostje so nastopili to pot kompletni in so zaigrali z velikim elanom. medtem ko se je kranjski enajstorici močno poznala odsotnost srednjega krilca Bauma. Do pavze so se domačini še nekam držali in prišli tudi dvakrat zaporedoma v vodstvo, toda v 16. minuti je ( Bratstvo do levem krilu zabilo vodilni gol. Tedaj se je vsa kran;eka enajstorica efcoraj zrušila in v naslednjih 25 minutah so Jeseničani zabili še štiri gole. Gostje so imeli najboljše moči v napadu, med njimi levo krilo Ivaniševiča ter srednjega krilca Zavrla. V enajstorici SK Kranja je najprej zaradi utrujenosti odpovedala krilska vrsta, potem pa še ostali. Tekmo ie sodil g. Camemik dobro. Darujte za •Zvončkov« sklad moči, pa ni več uspelo. Gledalcev je bilo okoli 400, sodil pa je g. Befeacher objektivno, toda preveč p«*-zanesljivo. V p red tekmi je i«U«iis SK 46.2. Met diska: 1. Hanuš (C) 36.71; 2. Stanič (I) 33.82; 3. Veble (C) 32.65; 4. Oberšek (I) 29.92. Stanje točk 28 : 27 za SK Celje. Tek na 1000 m: 1. Glonar (I) 2.59.2; 2. Ka-tič (C) 3.04.4; 3 Pfeifer (I) 3.20.3; 4. Berti (C) 3.20.9. Stanje točk 34 : 32 za I. Izven dvoboja: 1. Agrež (Jugoslavija) 2.57.3; 2. Pravdič (C) 3.04.6; 3. Gradišer (L) 3 06. Skok v daljino: 1. Jakec (C) 5.92; 2. Cer-ne (I) 5.89; 3. Deržek A. (C) 5:43; 4. Pleničar (I) 4.32. Stanje točk 39:38 za C. Izven dvoboja: 1. Lajovic (L) 5.79; 2. Stanič (I) 5.63. Met kopja: 1. Vehar (I) 49.29 ; 2. Stojanovič (I) 43.63 ; 3. Nilko (C) 36.18; 4. Ložar (C) 34.74. Stanje točk 46 : 42 za I. Štafeta 300 X 200 X 200 X 100 m: 1. SK Celje 1.47; 2. Ilirija 1.47.9. Stanje točk 49 : 47 za I. Met kladiva: 1. Radič (C) 25.57; 2. Nilko (C) 25.17: 3. Oberšek (I) 22.19: 4. Stojanovič (I) 18.89. Stanje točk 55 : 52 za C. Štafeta 4 X 100 m: 1. Ilirija 50.9; 2. SK Celje 51.3. Končno stanje točk 58 : 57 za SK Celje. Uspel sabljaSki večer v Celju Celje. 11. septembra V okviru športnega tedna ob 20-letnici SK Celja je priredila mlad« in agiln« eab-1 jaška sekcija SK Celja v soboto n«pel sab-1 jaški propagandni večer v mali dvorani Celjskega doma. Pred pričetkom prireditve je pozdravil sabljače predsednik SK Celja g. Božidar Ravnikar, prikazal bistvo in pomen sabljaškeea eporta in izročil gostom spominsko zastavico. V imenu SK Ilirije se je zahvalil za poedrav podpolkovnik ▼ p. g. Cvetko iz Ljubljane- Na 6abljaškem večeru so nastopili člani ljubljanske Ilirije gg. Pmgov, Ferlan, Verč-ko in Koreič ter gdč. Kukčeva, člani MASK iz Maribora eg. podpolkovnik v p. Reisner. Zupane in Uršič ter člani SK Celja g. Vi-čar, gdč. Ivančeva ter gKlu-bu neodvisnih« pod vodstvom Staneta Kreganja in Nikolaja Pirnata. so se v želji, da izločijo posredovalca med kupcem in seboj, ločili od tesa aranžmana in priredili v zadnjem delu istega paviljona posebno razstavo v lastni režiji. Njihova namera je bila tako s stanovskega vidika umetnikov, kakor tudi z vidika kupujočega občinstva brez dvoma vse pohvale vredna. Tam kjer prodaja svoje delo umetnik sam, je cena umetnin sama po sebi nižja, ker ni v nji postavke za nagrado preprodajaču. temveč gre njegov delež kupcu v dobro. Dobršno mero koristi pa ima tudi umetnfk sam. ker pri neposred- ni prodaji vso kupnino kasira sam in je zavarovan pred vsakršno špekulacijo na njegov račun. A že od nekdaj nas zgodovina uči. da ustvarjalci najvišjih duhovnih vrednot in dobrin po navadi niso najboljši prodajalci svojeca blaga. Tudi pri tej priliki se je izkazalo, da se ljubitelji lepe umetnosti pri nakupih rajši obračajo na trgovca kakor na umetnika samega. V celem je bilo na razstavi prodanih okrog 20 del med temi pretežna večina slik, ki jih je razstavil g. Kos. Ob dejstvu, da sta bili na velesejmu odprti do danes kar dve umetniški razstavi druga kraj druge, smo doživeli senzacijo, kakršno le redko kdaj 7-abeležj naša kronika: senzacijo namreč, da smo imeli v Ljubljani do danes kar tri umetniške razstave hkratu. V Jakopičevem paviljonu sta namreč pred dnevi cdprla razstavo svoiih del slikarja brata Drago in Nande Vidmar ki ju naše za umetnost zanimajoče se občinstvo pozna že izza prejšnjih njunih skupnih nastopov. Razstavila sta vsak svojo kolekcijo najnoveiših slik, ki odpirajo obiskovalcu zanimanja, vredne poglede v snovanje naše zemlje in njenega človeka. Včeraj dc-poldne je njune umetnine tolmačil gostom predsednik Društva slovenskih umetnikov prof. Ivan Vavpotič. ki je v nazornih besedah razčlenil vrednost in pomen njunega ustvarjanja. V ponedeljek je še prilika redkega doživetja, da obiščete v Ljubljani po vrsti troje umetniških razstav. Zvečer se bo paviljon na velesejmu zaprl, razstavo bratov Vidmarjev pa si lahko ogledale še v torek in sredo. Tekmovanje harmonikarjev na velesejmu Danes je zaključni dan velesejmske prireditve zapravljivček in rdečelični otroški furmani Ljubljana, 11. sept. Spričo jutrišnjega zaključka velesejmske razstave je bil danes naval na velesejem zopet izredno velik. Tudi lepo vreme je privabilo na razstavo veliko število obiskovalcev. ki so še izkoristili današnjo nedeljo, da si ogledajo prireditev in da prisostvujejo tradicionalni tekmi harmonikarjev. Pravijo, da je harmonika avtomat, da ni glasbeno vzgojen instrument in še polno drugih pomislekov je zoper njo. Danes pa smo lahko ugotovili baš nasprotno, ko smo od 3. do 6. popoldne poslušali na izbirni tekmi morje najlepših in najubranejših akordov. Tekmi je prisostvovalo v »Volgi« veliko število poslušalcev. Tekmovalci so so vodili pohlevna in ubogljiva »konjička« ter dragocen tovor- dva skrbno negovana angorsika kunca. Tajnik »Zveze d~uštcv rejcev malih živali v Ljubljani« šolski upravitelj g. Inkret se jc poslužil te učinkovite propagande in reklame za I. zvezno efektno loterijo, ki bo 9. oktobra t 1. ob 15. na Ljubljanskem velesejmu. Loterijska odbor ima na letošnji jesenski razstav: v »F« paviljonu okusno prikazane vse bogate in dragocene dobitke: motorna kolesa, kolesa, šivalne stroje, radio m foto aparate, zaboj sladkorja itd. Tam prodajajo tudi srečke po 5 din Zveza je v treh letih organi-i zirala 33 edinic z nad 2000 čiani. Veliko veliko število poslusalcev. Tekmovalci so i , . , . zlasti na diatonični težji in na kromatični ! *odo Je utrpela zveza s prepovedjo siro-- ............ko zasnovane razstave malih živali na le- tošnji jesenski prireditvi z napovedano udeležbo Bolgarije, Francije. ČSR in Nemčije. Prepoved pa ni motiia 60 nemških rejcev, ki so zvezo 3. in 4. t. m. obiskali in ji izročili krasno diplomo, zveza pa se jim je oddolžila z umetniško izdelanim reliefom, predstavljajočim naslovno sliko zvezi-nega lista »Rejec malih živali«. Zveza, ki je po svoji veliki in nesebični delavnosti že dobro znana tudi v inozemstvu, je pravkar prejela vabilo za brezplačno udeležbo dveh delegatov in vseh razstavnih živali na mednarodni razstavi v Metzu (Francija), novembra t. 1. in pod istimi pogoji v Anver-su (Belgija) januarja 1939. 83-letnega kosca je pri košnji otave zadela kam Polšnik. 11. septembra Nagajivo vreme zadnjih dni dela kmečkim ljudem mnogo preglavic, ^aj skoro vsiHk drugi dan dežuje in so liudie v skrbph pri košnji otave- Da gre delo čim bolj od rok. hiti vse na travnike. Tudi Marsetovi. kakor se pišejo Mrzeljevi, ki imajo svojo kmetijo poleg šole, so imeli košnjo. Še stari oče. 88-lelni Martin Mrzelj. ki je sicer užitkar. ker je pred leti izročil posestvo svoiemu sinu. se je odločil, da pojde kosit. Veselo je nesel stari mož koso na ramah in je stopal z ostalo druščino proti Klevišam, naselju pod Polšnikom, kjer je Marsetov travnik. Družba koscev je mahala in podirala ota-vo. vsi so se čudili staremu Marše tu, ki ni prav nič ostajal za mlajšimi kosci. Stari mož se je še pošalil, da se ne da potisniti v koš pred mladino. Prišel je čas južine. Delavci so oosedli na rob travnika in gospodinja jih je pogostila. kakm ie to navadno ob košn,ji. Tudi oče Martin se je krepko založil. Med južino so starčku malo pokadili, ker se .je taKo imenitno držal. Staremu Marsetu je hve'a feveda na moč prijala. Nato se je spet vsa družba dvignila in šla s kodami na dolo Staremu Marsetu so sicer prigovarjali, naj odneha, ker je za ta dan že dovolj nako»9il, a mož ni hotel odnehati. Krepko je prijel spet za koso in stopil v vrsto k ostalim koscem. Komaj pa je to pot nekajkrat zamahnil se mu je zvrtelo in je klecnil v travo. Kosci, med niLmi je bil tudi njegov sin. so takoj priskočili k njemu. Prenesli so ga najprej na kup otave in eden skočil k studencu po hladno vodo. Starčku pa že ni bilo več pomoči, zadela ga ie kap in je bil pri oriči mrtev Truplo so prenesli nato na Polšnik in so ga položili doma na mrtvaški oder. Stari Martin Mrzelj je bil v vsej soseski spoštovan in cenjen mož. Bil je zgovorne in šegave narave. Prav rad se je spuščal v rogovor z izletniki, ki so zahajali v Polšni-ške dolomite in se je zanimal za novice po harmoniki odigrali komade, ki jih more izvabiti iz instrumenta le res dobro izvež-bana roka. Seveda pa ,je potrebno tudi temeljito znanje teorije. Culi smo Lisztovo »Ogrsko rapsodijo« ii\.'. Parmov »Intermez-zo«. Odigrala sta ju odlieno brata Golob. Mavrič je zaigral Fučikove »Donavske pripovedke«, 13 letnik Schmidt pa na težki kromatični harmoniki arijo iz »Boheme« in znano arijo iz »Belega jorgovana«, Gonz za Adamov »Si j'etais roi« (Ce bi bil kralj), Cimmermannov kvartet moderen šlager, večkratni prvak gospod Pillich pa potpouri iz »Cigana barona«. Ob 6. je razglasil predsednik ocenjevalne komisije gospod dr. Karlin izid tekmovanja, po katerem so bili nagrajeni: na diatonični harmoniki, lažja kategorija: I. Podobnikar Ivan z Brezii. II. Sušnik Franc z Viča, III. Podpornik Rajko, z Bleda, IV. Tršan Alojzij iz Ljubljane. na diatonični harmoniki, težja kategorija: I. Feld Josip iz Osijeka, n. Zeleznik Jakob iz Vrzdenca. na kromatični harmoniki, laž.ia kategorija: I. Kosec Pavel iz Mengša, II. Rakuša Sonja iz CeDa. III. Tauzel Ivica iz Celja. na kromatični harmoniki. te*ja kategorija: I. Gonza Aleksander iz Maribora. II. Schmidt Rudi iz Brežic; v mladinski skupini od 8—10. letar I. Rorštnar Marjetica i/ Lhibliane. II. Varel Peter iz Ljubljane. III. Engelman Leon iz Kranja; v mladinski - otroci: I. Jeršinovič Helena z Vrhnike, II. Bahar Franc iz Zg. Šiške. III. Baharovič Josip iz Ljubljane. an«ambli: I. Brata Golob iz Liubljane. II Cimmermannov kvartet iz Ljubljane: v skunini že nagrajenih na diatonični harmoniki: I. Mavrič Andrej iz Primsko-vp«»a. n. Kosec Pavel iz Mengša. Državnik prvak na diatonični harmoniki leto 1938-1939 ie Jurman Jo*e i* Linb-liane. državni nrvak na kromatični harmonik' T* leto 1M8-1939 ie Pillich Rudolf iz J/i"hli*.T»e. Po rarflasitvi izid:3 in razdelitvi nagrad io nn^val g. nred^ed^k pr»onagraience. da priigrpin v^k no en Vo^sd 73 radirki nrs- ro, nro-tnr «Vr>1<*e"3 nanr»1n;1 c nO"1"«^'. ki pr^ke n-i rpfVii •*=> nvho''o -;r-o nagradili v vihar-v>-'m r>locVanierrv K ivi^eitira^m izumom razstavljenim ra iotr.*nii je^en^ki razstavi moramo prišteti 5f> f1vf»" 50 let mane Lukove oeči «o sedaj h:e+vp"n •» ju dr><"1 ov* " i m a r>a- t»->trvTr>* ?tev 11.578 i" 11.34*». Tn temeljito ir utr'o L"tzovim "er-em not države. V v*** ni«>arnah in rakal-ntrah 7n c+oie. sai »nrabiio T>ri ^v-ojem ve-i;V«»rn *r>-.'ofnem efeV^t izredno nvdo kuriva Tvornica Lu+zovih peči ie v domačih rpVoh, nanosi"ie domačega delavca in uporabna samo domači miterial. Omeniti ie tudi praktičen izum za krrle-ifrie Dofdan ii vzvodi za zavore pri kolesih so neestet^ki in kvarijo sladko lini io vodila (ba'ance\ G<-^pod Aleksander Le-venec pri tvrdk i Birke v Ljubljani, je izumil in patentiral napravo pri vodilu (ba-lanci). Vi takoj in istočasno z lahkim obratom vodila zavre obe kolesi. Priprava se nailazie pritrdi h Kavčičevi balanci in je uporabna tudi za lahka motoma kolesa. Za izum se zanima inozemstvo. . * Kozja vprega je nenavadna, vendar smo jo videli včeraj na jesenski razstavi. Dva lepa sanska kozla sta bila vprežena v mal Vaš izgled pomladi in polepša sekundah KHASANA rdečilo za ustna in lica, ž njim daste svojim ustnam in licu svež in rožnat barvni ton. KHASANA rdečilo za ustna in lice ne pušča barve in je odporno zoper vreme, vodo in poljube. Nikdo ne opazi njegove uporabe. Za vsak lepotni tip pravi barvni ton. Za diskretno barvanje: Superb I., za bolj živahen učinek: Superb IT. za močnejše barvanje: Ccrail ali Carmin in za zagorelo lice: KHASANA Soleil. /i / / % . i V" . it.inAi IMSMrlM K roparskeinu itmm V l,ovrei Trebnje, 11. septembra. Zločin, ki se je izvršil te dni v Št. Lovrencu in ki je terjal življenje zidarja Ostanka, je razburil malone vso Dolenjsko. Kakor doznavamo, so bili udeleženci poleg zloglasnega Štruklja iz St Ruperta m Kramarja Antona iz Mirne, ki je sin poštenih in premožnih staršev, šs krošnjarja blaga za obleke. Eden izined krošnjarjev je tudi najbrž morilec. Kakor se čuje, je Kramar le po naključju prišel v neprijeten položaj. Njega so vlomilci s pretvezo, da imajo pri Št. Lovrencu tihotapljeno blago, ki ga poceni prodajajo, povabili s sebo.i, da bi jim pomagal odnašati blago. Tako je prišel v pest kmetom, ki so ga razjarjeni občutno pretepli. Koliko je resnice na tem, bo dognala sodna preiskava. Isti storilci so na sumu. da so poizkusili vlomiti na Čatežu pri Veliki Loki. kjer pa so bili pravočasno prepodeni in se jim je nato posrečil vlom v trgovino v Dolenji vasi, ki so jo do malega popolnoma lzro-pali. Med ljudstvom se šušlja, da ima Štrukelj v Mirni priležnico, kateri je nosil nakradeno blago, da ga je potem dalje razpečevala. Ni izključeno, da obstoji večja tatinska družba, ki na raznih krajih vrši svoj zločinski posel ■a^HHBHHHBBli "r: Ust Brez posebnega obvestila. Vsem znancem, prijateljem in tovarišem sporočamo žalostno vest, da nas je danes za vedno zapustil naš dragi stric itd., gospod IVAN SCHUST* trgovski zastopnik po dolgem mučnem trpljenju. Tihi blagoslov za blagopokojnim bo v ponedeljek 12. septembra 1938 ob % 12- uri dopoldne v mrliški veži, Stara pot št. 2, odkoder bodo zemeljski ostanki prepeljani na farno pokopališče v Dolenjem Logatcu, kjer bo pogreb popoldne ob 16. uri istega dne. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, dne 11. septembra 1938. Žalujoči nečak dr. Josip Kune z družino. Dotrpel je naš nadvse ljubljeni soprog, najboljši oče, sin, brat, svak in stric, gospod P.rkmaier Gabrijel višji kontrolor državne železnice _