TRIDESETLETNICA SLOVENSKE PARTIZANSKE VOJSKE
LETOŠNJI dan borca, 4. julij smo v SIo-veniji veličastneje proslavili kot druga leta. Proslave, pikniki, spominska srečanja nekdanjih tovarišev-borcev so se letos združila v eno samo veliko skupno sre-čanje nekdanjih borcev, mladine in drugih občanov. Sešli so se v Zadobrovi pri Ljub-ljani in skupno proslavili tridesetletnico slovenske partizanske vojske in prvih petih partizanskih brigad. Na proslavi se je zbralo kar preko 70.000 ljudi, med njiml tudi gostje iz zamejstva.
PRAV pred letom dni smo proslavljali tri-deseto obletnico kar je politbiro CK KPJ 4. julija 1941 na seji v Beogradu sklenil, naj sabotažne akcije, ki so jih organizirali predvsem komunisti po vseh pokrajinah Jugoslavije prerastejo v vseljudski odpor proti okupatorju, ki je aprila istega leta vdrl v našo državo. Tedaj so ustanovili glavni štab partizanskih odredov pod vod-stvom komandanta Tita, imenovali borce partizane in določili rdečo petokrako zvez-do za rvjihov simbol. Po sklepu te seje so člani politbiroja odšli s posebnimi partij-skimi in vojaškimi pooblastili v posamez-ne pokrajine. Tako se je začel organiziran narodnoosvobodilni boj narodov Jugosla-vije, ki ga je vzpodbudila in vodila Komu-nistična partija.
*
TUDI v Sloveniji so se že leta 1941 organi-zirale prve partizanske enote, 22. julija je pri Kamniku počila prva partizanska pu-ška. število partizanskih enot je naraščalo, vedno bolje so bile organizirane in pove-zane s partizanskimi enotami v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Tako so bile poleti 1942 ustanovljene prve slovenske partizanske brigade: Tomšičeva, Šercer-jeva, Cankarjeva, Gubčeva, na štajerskem pa so bile druge grupe partizanskih odre-dov.
RAZVOJ NOB na Slovenskem je neločlji-vo povezan z ustanovitvijo in razvojem osvobodilne fronte slovenskega naroda. Aktivisti in člani OF so bili marsikdaj prav tako pomembni in potrebni za orga-nizacijo in izvedbo partizanskih akcij kot borci. In ne le to: organizacija osvobodilne fronte je bila poleg komunistične partije tista organizacija, ki je organizirala odhod slovenskih fantov, mož, deklet in žena med partizane. V zasedenih mestih so aktivisti in člani OF izvedli številne sabotažne ak-cije, bili obveščevalci, zbiralci hrane, obla-čil, obutve. Slovenski narod je poznal le malo izdajalcev in zato smo lahko že več-krat zapisali, da je skoraj »kot en mož« vstal proti italijanskim kot proti nemškim okupatorjem.
*
KO ZDAJ, po tolikih letih proslavljamo obletnice junaških dogodkov iz teh dni, se spominjamo dogodkov, pripovedujemo jih mladim, zapisujemo jih in obujamo na najrazličnejše načine. Prav tako važne kot spominske svečanosti pa so naše delovne in tudi politične zmage, ker narodnoosvo-bodilna vojna pri nas ni bila le osvobodil-na vojna proti okupatorju, začela je tudi sociaHstično revolucijo, ki jo je bilo treba nadaljevati še po osvoboditvi. Zato dolg nekdanjih borcev in aktivistov do sadov, ki so jih izbojevali v NOB, in dolg njihovih naslednikov ni le ohranjanje svobode, ki so jo pridobili, temveč ohranjanje in po-glabljanje pridobitev socialistične revolu-cije. Ta boj ni lahek, včasih celo težji in dolgotrajnejši od bojev nekdanjih parti-zanov. To smo večkrat občutili v pretek-losti in čutimo še danes.
Socialistična revolucija, boj za ohranja-nje načel in pridobitev samoupravnega socializma se nadaljuje. Vsakdo med nami ima pri tem svoje naloge in dolžnosti. Spominjamo se jih tudl ob svečanostih, kakršno je bilo srečanje nekdanjih bor-cev, aktivistov, mladine in vseh občanov v Zadobrovi.