Cena 15 grošev
Politika ob prehodu v novo lelo
-.Čarovni izrek je ustvaril čudež, da je v .0i>rih devet mesecih zopet vpoklican k zivljenju politično uničen narod, izrek „de-^okratična enotnost". Ne sama beseda enot-°st povzroča tisti čar; fašizem je stremel I10 največji stopnji enotnosti, toda dosegel 1° je z zvijačo s sleparjenjem naroda in s silo. rudi ie sama beseda demokracija, ne ustvar-čarih. Le v spojitvi demokracije in enost-!*°sti v kompromisu svobove in povezanosti ®ži tista moč, ki ustvarja države."
čb Novem letu prinašajo dunajski listi *6lo vidno novoletne poslanice avstrijskih Sadnih članov. Uvodniki se bavijo z delom Preteklih mesecev in s pogledi v bodočnost. "Üas kleine Voiksblatt" piše v uvodniku pod Naslovom; „Volja do dela. — V avstrijskem ZQačaju se stikata dva svetova. Eden je na-r°dnostno trdno začrtan, zemljepisno točno 0,nejen svet lastne domovine; drugi je večji, 'P izvira iz starih humanističnih sanj o “Plošni in mednarodni kulturi. Polariteta med astnim narodom in med kozmopolitičnim na-
ttadijska oddaja v sloienščini
Prihodnjo nedeljo, dne 6. januarja bo brivska informacijska služba izpolnila željo rjhtogih koroških Slovencev po radijskih odejah v slovenščini. Našim poslušalcem bomo Ponašali vsak dan od 20.15 do 20.20 oddajo °vic v slovenščini. Prinašala jih bo radij--..:a postaja Celovec na srednje valovni dol-*5* 233,% metrov. Enako kot pri uredništvu 'koroške Kronike”, se bo Informacijska služ-a trudila, prirediti radijske oddaje čimbolj j'°trebam poslušalcev, tako, da bodo poleg Iz vsega sveta posebno upoštevane '®sti tudi vesti sosednih dežel iz kulturnega 6r kmetijskega področja.
j Opozarjamo posebej, da se britanska in-arftiacijska služba zaveda, da tak prenos 'kakor ne.more zadovoljiti trajno kulturnih .°‘reb Koroških Slovencev. Treba pa je pri-in narediti podlago. Z nadaljnjo izpolnitvijo oddaj se bo pričelo, čim bodo sfvarjeni potrebni predpogoji. Enako ko' f' -Koroški Kroniki" je tak važen predpogo-delovanja poslušalcev in so torej poklicani fsdvsem poslušalci, da nas oskrbijo z dnev-lIlli vesti.
^redvsem nameravamo uvesti čimpreje Ssbene oddaje, pri katerih naj pride do f6ljave posebni čar slovenske glasbe, na-^nih pesmi itd. V tej zvezi naj bo omenje-da bodo take oddaje, če bodo dosegle j^Sovarjajočo raven, zanimale tudi širši °9 poslušalcev preko Koroških mej.
t koncu pozivamo še enkrat vse interesi-«ce, naj nam pomagajo s svojim sodelova-j,151-«. Vodstvo slovenskih oddaj se nahaja v Sok B'’ Ce'ovec- Völkermarkter Ring 25/1., ]aba št. 22 .telefop št. 2001, interno št. 4. To kakor znano, tudi naslov uredništva ^oroške Kronike". Kdor se obrne pismeno Q 9°rnji naslov, naj pristavi na pisemski /0i opazko „Radijo" ali „Časopis", kakor je slučaj.
Dr. ftenner o dfrnokratifru enolnosli
ziranjem za nas Avstrijce ne vsebuje nasprot-stva, temveč dopolnitev. Mi imamo težko leto za seboj in težki meseci nas čakajo. Avstrija si je v preteklem letu dala spričevalo, iz katerega vidimo za nazaj njeno delo. Vendar pa iz njega vidimo tudi za naprej, in sicer to, kar smo preje le občutili, hočemo v bodoče neizprosno naglašati: priznanje k Avstriji in k bodočemu svobodnemu demokratičnemu svetu."
„Delavski list" prinaša članek podkance-
larja dr. Schaerfa o avstrijskem poslanstvu. List piše; „Splošno imenujemo poslanstvo kakega naroda razširjanje njegovega gospodarstva, kulturnih in političnih moči preko njegovih meja. Dežele na današnjem ozemlju naše države so imele že stoletja sem svoje poslanstvo in jil^ tudi izpolnile. Po prvi svetovni vojni so bile dežele odvisne same od sebe. Dunaj, prej središče velike države, je kar naenkrat postalo preveliko velemesto majhne države."
Izsai/a ameriškega zunanlega minislra
Ameriški zunanji minister James Byrnes je izrazil v pondeljek po noči v radionago-voru svoje zadovoljstvo o doseženih uspehih na Moskovski konferenci. Obenem se je bavil tudi s točkami, glede katerih še ni bil dosežen sporazum.
Velika nasprotujoča si naziranja o postopanju s satelitskimi državami
Po zaključitvi londonske konference ni bilo mogoče priznati Avstrije in Madžarske, kjer so bile že svobodne volitve.
Kar se tiče rumunske in bolgarske vlade, vladajo velika nasprotujoča si naziranja. To pa zaradi tega, ker v teh deželah demokratične ustanove, kakor smo jih mi navajeni, še niso vzpostavljene.
Sovjetska unija stoji na stališču, da vlad teh držav ni treba spremeniti in da pogoji, ki vladajo tam, ne potrebujejo nobenega skupnega sodelovanja .kakor je predvideno v jaltskem sporazumu. Tako skupno sodelovanje je pa le mogoče v medsebojnem sporazumu.
Avtoritarna vlada
Naš ugovor proti rumunski in bolgarski vladi se ne opira samo na izključitev tamkajšnjih velikih demokratičnih skupin iz vlade, temveč tudi proti diktatorskem načinu izvajanja njihove vladne moči.
Priznati moramo, da ima Sovjetska vlada poseben interes pri značaju vlade teh dveh držav, saj sta sosedi Sovjetske zveze in sta bili v zadnji vojni njeni sovražniki. Zato lahko pričakujemo, da bo odstranitev sovjetskih čet iz teh dveh držav v neposredni zvezi z zaupanjem ru'ske vlade do usmerjenosti vlad obeh teh držav.
Generalisima Stalina in zun. ministra Molotova sem nujno opozoril na to, da je i v njihovo i v našo korist, če je prebivalstvo obeh teh držav prijateljsko razpoloženo naprar-sovjetski vladi; povdaril sem tudi, da je naša odkrita želja sodelovati s Sovjetsko zvezo pri sestavi vlade., ki bo bolje predstavljala mnenje njunih narodov.
Sovjetska vlada je sedaj prvič izjavila, da je bolj pripravljena sodelovati z nami pri dosegi tega cilja.
Priznanje rumunske vlade
Britanska in ameriška vlada sta sklenili, da priznata rumunsko vlado takoj, ko bosia uvideli, da so sprejeti v vlado zastopniki obeh važnih političnih strank, kateri dose-daj v njej niso bili zastopani; dalje, ko bc podano zagotovilo za izvedbo svobodnih»
volitev in končno svoboda govora, tiska, vere in združevanja.
Položaj v Bolgariji je nekoliko bolj zamotan radi tega, ker so že bile volitve, ki jih sovjetska vlada sicer označuje kot „svobodne", dočim jih mi ne smatramo kot take. V tem smislu je sovjetska vlada sklenila nasvetovati novi bolgarski vladi, naj povabi k sodelovanju zastopnike obeh pomembnih političnih strank, ki sedaj nista v vladi. Britanska in ameriška vlada sta sklenili, da bosta takoj po izvedbi gornjega predloga priznali novo bolgarsko vlado.
Ta dva sporazuma glede Rumunije in Bolgarije sicer nista tako velika, kakor sem jaz želel, vendar pa sem prepričan, da pomeni to bistveno zboljšanje glede dosege bolj demokratičnih oblik vladavin v obeh teh državah.
Perzija
Perzijski problem je bila edina točka, pri tej konferenci, ki ni bila rešena — je izjavil Byrnes. „Ob gotovem trenutku se je zdelo, da naj bi se odločili za komisijo Treh, ki naj bi ta problem rešila. Končno so ostala ta pogajanja brezuspešna. Nočem oporekati resnosti tega problema, vendar imam še upanje. Upam, da bo nadäljna izmenjava misli vodila k upoštevanju spornih vprašanj in da se bo iz teh posvetovanj našla kakšna rešitev.
RariiisSia poslanira francoskega veleposlanika v Washinglonii
Francoski veleposlanik v Združenih drža vah Henri Bonnet je govoril preko newyor-ške radijske postaje in je izjavil, da morajo Združeni narodi razviti medsebojno zaupanje v človečanski program, ki zagotavlja mednarodni mir.
V svoji poslanici nedavno ustanovljenemu zavodu za socijalno proučevanje js Henri Bonnet dejal:	„Združeni narodi morajo
ustvariti sistem medsebojnih odnošajev, ki bodo krepko in učinkovito jamčili mir. Ko pa bo ta sistem zgrajen — je nadaljeval francoski veleposlanik — ga bo mogoče ohraniti pri življenju le s pospeševanjem medsebojnega zaupanja, brez katerega bodo svet še vedno razdeljevale strasti, in bo obstojala nevarnost da se bo znova razklal v sovražne tabore. Prva naloga, naloga odpravljanja nezaupanja in nepoznavanja, ki še vedno zastrupljata svetovno vzdušje, je predvsem naloga vzgoje javnega mnenja v celoti in mladine.
Bralec piše...
Pred nekaj tedni nam je poslal neki bralec našega lista pismo s prošnjo, nai ga objavimo. V njem je povedanega veliko resničnega o listu in je bilo napisano z namenom, da se list izboljša. V pismu vsebovana kritika je bila precej upravičena, kar lahko oni, ki naš list že dalje časa berejo, sedaj tudi sami ugotove, zato objavljamo prispevek naknadno. Isti se glasi:
„Slovenci na Koroškem smo Vam, gospod urednik, zelo hvaležni za dele, ki ga imate s „Koroško Kroniko", vendar pa bi Vas prosili, da odpravite nekaj hudih napak ter pomanjkljivosti, ki nam naše veselje zelo grenijo.
Slovenski jezik je bil na Koroškem dolgo preganjan in človek je bil kar prijetno ganjen, ko je izšla prva številka „Koroške Kronike", v upanju, da se ho tako začela skromno nadaljevati tradicija slovenskega tiska iri polagoma tudi Ira-jig v Gclovou. Tcc.a branje prve, pa tudi naslednjih številk nas je precej razočaralo. Črke ro bile sicer slovenske, besede ne vedno, duh pa bolj poredko. Iz velikega števila člankov je kar otipljivo gledal nemški original z nemškim načinom zgradbe stavka ter mišljenja. Če smo na Koroškem zaradi nemškega nasilja jezikovno nekoliko zaorali za večino slovenskega naroda, je prav častne naloga „Kronike", da naše znanje materinščine dviga, ne pa da ga drži na zaostali višini ali ga celo tišči nižje. Se nikdar namreč nisem slišal naših ljudi, da bi rabili toliko pasivnih oblik, kakor nam jih nudi „Koroška Kronika" v svojih prevodih. Čudim se tudi, čemu nas krmite toliko z nemško hrano v slovenski obliki. Slovenci na Korošken. smo bili dovolj dolgo odtrgani od slover kega knjižnega trga ,da bomo to izgubo Urško nadoknadili. Zato bi nam Vi napravili večjo uslugo, če bi priobčevali leposlovne sestavke iz novejšega, pa tudi starejšega slovenskega slovstva. Nemške legende .in podobno pa raje pustite „Kärntner Nachrichten".
Zdi se mi, da se pri objavljanju politični!; novic ne zavedate, da je „Kronika» tednik. Prinašate namreč skrajšane: prevode člankov iz „K. N.". Po mojera mnenju bi bilo mnogo bolje, če bi podali v vse ki številki strnjen tedenski pregled političnih dogodkov derna in po svetu. S tem bi či utclj dobil regledno sliko dogodkov, razen tega bi pridobili prostora za izvirne slovenske članke, ki jih v „Kroniki" bridko pogre šamo.
V upanju, da boste u poštevali želje čitato-Ija „Kronike", blagovolite sprejeti izraze mojega spoštovanja. — Anton Koren."
... in mi oifipvsi^mo:
Ta prispevek objav ljamo zato šele sedaj, ker ima uredništvo š.ele sedaj možnost, da uresniči nekatere go ri vsebovane predloge k izboljšanju. Upar» >o, da naša tozadevna prizadevanja ne bc-<do ostala brez uspeha in se istočasno zahv aljujemo g. Korenu. Tudi drugim bralcem je o dprta naša rubrika „Naša pošta", ako hočejo ' z dobronamerno kritiko oziroma predlogi prispevati k izboljšanju nsšeos lista.	^
Sovjetska zveza iiasegla nemško 'motmo na Madžarskem
BBC je objavil poročilo, da bodo sovjetske oblasti preij 8. januarjem zasegle vso nemško imovinO, ki se nahaja na Madžarskem.	—
t
Zanimivosti preteklega tedna
Pretekli teden je minil po svetu v znamenju praznovanja božičnih praznikov. Ker je bil to prvi Božič .katerega so narodi po dolgih letih vojne praznovali v miru, moramo razumeti, da so dali praznikom še večji povdarek, kot druga leta.
Božični prazniki v Angliji so bili prepleteni z mnogimi spomini na vojna leta. Nihče še ni pozabil Božiča v letu 1940,, ko edino na sveti dan niso padale bombe na London. Res, da je bil letošnji Božič nekoliko skromnejši, kot drugi predvojni prazniki, a ljudje so vkljub temu zadovoljni, saj so ga lahko preživeli v miru in v zavesti, da so izšli kot zmagovalci iz vojnega meteža. Z resno voljo, da čimprej odstranijo sledove vojne, so jim prazniki minili in zopet so prijeli za delo v upanju, da se morda na prihodnjemu Božiču vojna ne bo več poznala.
Tudi v Ameriki, deželi onstran morja, ki nam jo zakriva mnogo tajnosti, ker je pač predaleč od nas, so v veselju preživeli praznike. Nagovor predsednika Trumana, jih je opomnil na resnost časa in nasledki vojne, ki tudi v Ameriki niso neopazni, so prispevali k resnemu praznovanju božičnih dni.
Središče svetovne ozornosti je bila v božičnih dneh vsekakor Rusija. Ne zaradi praznovanja Božiča ,pač pa zaradi konference zunanjih ministrov Velikih Treh, ki so v teh dneh pripravljali nova pota svetovni politiki. Konferenca je bila vkljub praznikom ne-rekinjena in se je končala V splošno zadovoljstvo.
tero bo narod nadaljeval v slučaju potrebe."
V Bolgariji so pretekli teden načeli za vsako državo dokaj kočljiv predmet, namreč spremembo oblike vladavine. Kakor poroča bolgarska agencija, je Giorgijo Dimitrov, znani bulgarski komunistični voditelj, omenil v govoru, ki ga je imel v bolgarskem parlamentu, željo Bolgarije, da sklene mirovno pogodbo. Dimitrov je izjavil, da strem’ zunanja politika bolgarske domovinske fronte za čim bolj prijateljskimi stiki z Združenimi državami in Veliko Britanijo, odstranitvi ovir, ki otežkočajo priznanje Bolgarske. Dalje stremi ta politika za tem, da sklene mirovno pogodbo. Dimitrov je poleg tega izjavil, da stremi ta politika za „večjim prijateljstvom - z velikim ruskim narodom ter za sodelovanje z ljudstvom nove Jugoslavije ter z drugimi slovanskimi narodi." Dimitrov je pristavil, da vprašanje zares ljudske in demokratske ustave je tako globoko zasidrano v našem ljudstvu, da preosnova Bolgarije v ljudsko republiko s parlamentarnim sistemom, ne more naleteti na noben očitek in da bo bodoča velika narodna skupščina častno rešila svoje nologo, ko bo proglasila bolgarsko narodno republiko.
Kakor druge države, tako ima tudi Jugoslavija velike težave z vprašanjem prehra-
ne. Da bi se zadeva čimprej rešila je poslal maršal Tito po Reuterjevem poslaniku v Beogradu poslanico angleškemu narodu, v kateri pravi: „Mi računamo predvsem na plačilo yojne škode, ki jo mora plačati Italija. So ljudje na zapadu, ki skušajo zaradi lastnih interesov ščititi Italijo in zanikati našo pravico po povrnitvi vojne škode te države. Mi vemo, da Nemčija sama ne bc mogla in ne bo hotela plačati tega, kar je povzročila Italija v naši državi. Vi veste koliko dalmatinskih in hrvaških vasi so uničili Italijani. Mi poznamo težkoče Italije, toda Italija mora pripoznati svojo odgovornost za škodo, ki smo jo mi pretrpeli. Samo odkrito priznanje Italije o njeni odgovornosti in odkrit poiskus o plačilu vojne škode bo doprinesel k vzpostavitvi boljših odnošajev med obema državama, ki smo jih mi že skušali pospešiti."
V teh dneh je bil dosežen tudi prvi gospodarski sporazum med Jugoslavijo in Romunijo. Izmenjava produktov z Romunijo se bo izvršila po sedanjih možnosti kompenzacije in prevoza ,tako da bo pomagano gospodarski obnovi obeh držav. Sporazum je stopil v veljavo 1. januarja in bo trajal šest mesecev.
V Franciji bodo spet racionirali k ruk
V Franciji, kjer sc s prvim novembrom upeljali prosto prodajo kruha, so s 1. janu-
arjem spet uvedli krušne karte. Službeni list je objavil odgovarjajoči odlok, ni pa objavi! višine obroka.
Letos so pridelali v Franciji le 35 milijonov in pol žita, medtem ko bi potrebovali 60 milijonov, če bi hoteli podeliti dnevno 350 gramov na osebo.
Francija preučuje Anglo-sovjetske-ameriško noto o mirovnih pogojih
Na sestanku francoske vlade so razpravljali o noti, ki so jc francoski vladi predložile Združene države, Velika Britanija in Sovjetska zveza in ki zadeva določitve mirovnih pogojev z Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madjarsko in Finsko.
Ministri so sklenili, da bodo zahtevali od zastopnikov Treh velesil obširnejše podrob-
nosti.
Zadržanje Francije v pogledu podpisa mirovnih pogojev z Romunijo, Bolgarijo, Madjarsko in iFnsko ja bilo določeno v smislu, da „Francija, ki ne more vztrajati, da bi bila soudeležena pri podpisu mirovnih pogoje'' s temi državami, ker ni bila z njimi v vojni ! ns more niti ostati brezbrižna v kate.vf.a koli evropskem vprašanju."
i«
it
ZakHntiio poročilo o moskoiski konferenci
Tudi v drugih državah so praznovali božične praznike v miru. Vendar 'pa vkljub praznikom politično delovanje ni spalo.
Zadnje čase je predvsem razgibano politično delovanje v Turčiji, kjer so vsi politični krogi močno reagirali na sovjetsko noto o dostopitvi obrobnega azijskega ozemlja. Na Štefanovo je ankarska radijska postaja znova potrdila ,da se bo Turčija zoperstavila vsakemu sovjetskemu poizkusu, ki bi stremel za tem, da dobi nadzorstvo nad kakršnim koli delom turškega ozemlja.
Turški ministerski predsednik pa je v poslanski zbornici podal sledečo izjavo o turski zunanji politiki: „Hodili bomo isto jasno pot, kot smo jo hodih v vojni,- pot svobode in neodvisnosti našega naroda, pot časti, ka-
Izjave francoskega delovnega ministra
Delovni minister Ambroise Croizat je danes objavil svoj delovni načrt, ki stremi istočasno po zvišanju življenske ravni de-lovskega razreda in povečanju industrijske izdelave.
Med takojšnjimi ukrepi, ki jih ima minister v načrtu, je napovedal predlog, da 5QV povišanje pokojnin dveh milijonov delavcev. Povedal je tudi, da namerava razširiti, pospešiti nov sistem socialnih zavarovanj, na podlagi katerih bodo imeli francoski delavci od 1946 naprej brezplačno zdravniško skrbstvo in zdravila. Od leta 1947. naprej, pa bodo zavarovani za nezgode pri delu.
Nato je minister napovedal, da bo do 13. januarja kočan pregled sedanje višine plač in povedal, da namerava čim prej odpraviti državno nadzorstvo nad plačami ter spet uvesti sistem kolektivnih pogodb. Povečanje kupne moči plač — je nadaljeval minister — je po drugi strani odvisno od povečanja produkcije.
Za odpravo pomanjkanja francoskih delovnih sil, potrebnih za obnovo ■— to pomanjkanje cenijo na okoli 4 milijone ljudi — jo Croizat predlagal uporabo 1,700.000 nemških vojnih jetnikov in p.a naj bi se pričeli pogajati z drugimi državami, zlasti z Poljsko, Češkoslovaško, Italijo, in Jugoslavijo, da bi poslale delavce v Fra icijo. Ti delavci bi delali pod istimi pogoj i, kakor francoski delavci.
Minister je nato naznanil, da namerava obnoviti vrhovni delovr.i svet, ki je obstojal že pred vojno ter razširiti njegov delokrog. aN koncu je Croizat n 'povedal, da njegovo ministrstvo pripravlja . obširni načrt za razvoj proizvodnje, ki naj dviga delavce k tekmovanju ter da delavc-em in delodajalcem individualno in kolektivno korist od povečane proizvodnje.
iHimuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiti OPOZORILO B RALCEM
Ker prihajajo venomer vpr-šanja glede naročanja „Koroške kroni ke", sporočamo še enkrat: Na tednik „KorošJ ta kronika" se lahko vsak naroči. Preko poštnega urada je treba nakazati naročnino, ki znaša 70 grošev na mesec, ali dva šilit, ga deset grošev za tri mesece. List pa lahko naročite tudi v uredništvu; Celovec, Völkern.'.arkter Ring 25, kamor pošiljajte tudi dopise za Ust.
V Londonu, Moskvi in Washingtonu so istočasno objavili poročilo o sklepih konference zunanjih ministrov treh velesil.
Omenjeno poročilo, ki ima 5000 besed naznanja med drugim ustanovitev posebne komisije za nadzorstvo nad atomsko silo pri organizaciji Združenih narodov, reorganizacijo sedanjega nadzorstvenega sistema nad Japonsko z ustanovitvijo komisije za Daljni vzhod, ki bo nadomestila sedanjo posvetovalno komisijo za Daljni vzhod in organiziranje zavezniškega sveta za Japonsko.
Poročilo govori tudi o podrobnostih sklepov, ki so jih sprejeli, da bi olajšali priznanje vlad Romunije in Bolgarije z strani Združe-.nih držav in Velike Britanije in objavila sklep, da bodo ustanovili na Koreji neodvisno državo.
Poročilo je razdeljeno na osem delov in zadnji razpravlja o komisiji za nadzorstvo nad atomsko silo. V njem je izjavljeno, da so Sovjetska zveza, Združene države in Velika Britanija izjavile, da se strinjajo v tem, da bodo povabile druge članice varnostnega sklepa — Kitajsko — ter Kanado naj podprejo predlog za ustanovitev takšne komisije. Ta predlog bodo predložili na prvem zasedanju glavne skupščine Združenih narodov, ki bo prihodnjega januarja.
Komisija za atomsko silo se bo morala ravnati po naslednjih smernicah: „Postopati z največjo naglico, raziskovati vprašanje pod vsemi vidiki ter od časa do časa, kakor se bo zdelo možno staviti zadevna priporočila. Zlasti bo morala komisija staviti posebne predloge:
1.	za pospešeno razširjevanje važnejših znanstvenih informacij v miroljubne namene med vsemi narodi.
2.	za nadzorstvo nad atomsko silo, v kolikor bo potrebno za zagotovitev njene uporabe le v miroljubne namene.
3.	za izločitev atomskega orožja in vseh drugih glavnih orožij, ki jih je mogoče uporabljati za množično razdejanje iz državnega oboroževanja.
4.	za sklenitev učinkovitih previdnostnih ukrepov s pomočjo nadzorstev in drugih sredstev za zaščito tistih držav, ki izpolnjujejo svojo dolžnost, zoper nevarnosti, ki bi jim pretila, ako bi druge države ' kršile svoje obveznosti ali se jim izmikale.
Komisija mora opravljati svoje delo v ločenih stopnjah. Dober izid vsake posamezne stopnje bo v svetu vzbudil potrebno zaupanje, preden se bo pričela naslednja stopnja.
Komisija se ne bo smela samovoljno vmešavati v pristojnost nobenega organa Združenih narodov, morala pa bo sestavljati priporočila, ki jih bo predložila v preučevanje tem organom, ki v skladu z listino Združenih narodov, izvršujejo svoje naloge.
Komisija bo morala biti sestavljena iz po enega delegata vsake izmed držav, ki so zastopane v varnostnem svetu ter Kanado, če ta država ne bi bila članica varnostnega sveta.
Komisija po predlagala svoja poročila in svoje predloge varnostnemu svetu. Ta poro-
čila in sklepe je mogoče objaviti ako varnostni svet iz razlogov miru in varnosti ne odredi drugače. Ako se mu zdi, da je to potrebno, bo moral varnostni svet izročiti poročila komisije glavni skupščini in članom Organizacije.
Največji del poročila je posvečen zadevam Daljnega vzhoda. Poročilo naznanja, da bodo novo komisijo za Daljni vzhod sestavljali zastopniki Sovjetske zveze, Velike Britanije, Združenih držav. Kitajske, Francije, Nizozemske, Kanade, Avstralije, Nove Zelandije, Indije ter Filipinov.
Naloga komisije bo: „1. določiti načela za akcijo, ki naj zagotovi, da bo Japonska izpolnila , obveznosti, ki jih je prevzela n« podlagi predajnih pogojev. 2. na zahtevo vsakršnega svojih članov bo komisija preiskala vsako smrnico, ki jo je izdal vrhovni poveljnik zavezniških sil ali vsako pobudo vrhovnega poveljnika, ki vsebuje politične sklepe, katerih spadajo v pristojnost komisije. Komisija ne bo stavila predlogov za vojaške nastope ali za teritorialno ureditev. 3. Komisija bo pri svojem delu upoštevala dejstvo, da je bil ustanovljen zavezniški svet za Japonsko in bo spoštovala sedanji sistem nadzorstva nad Japonsko ter hierarhično razmerje med vlado Združenih držav in vrhovnim poveljnikom zasedbenih sil."
Komisija za Daljni vzhod bo mogla sklepati tudi v primeru, če ne bo doseženo soglasje ,ako bo dosegla soglasje večina vseh delegatov, vključno z delegati Združenih držav. Velike Britanije, Sovjetske zveze in Kitajske. Sedež komisije bo v Washingtonu, sestati se bo mogla tudi drugje, tudi v Tokiu, ako bo to potrebno.
Poročilo je tudi oznanilo ustanovitev zavezniškega sveta s sedežem v Tokiu, katerega naloga bo, biti v stiku z vrhovnim poveljnikom zavezniških sil, da se bo z njim posvetoval in mu poročal, kar zadeva izpolnjevanje predajnih pogojev, zasedbo ter nadzorstvo nad Japonsko.
Ta zavezniški svet bodo sestavljali: vrhovni poveljnik, ki bo predsednik ter po en član za Združene države, Sovjetsko zvezo in Kitajsko in član, ki bo skupno zastopal Veliko Britanijo, Avstralijo, Novo Zelandijo in Indijo.
Vrhovni zavezniški poveljnik se bo s svetom posvetoval in mu poročal, preden bo izdal povelja posebne važnosti, v vseh primerih a bo on edina izvršna oblast zavezniških sil na Japonskem in on mora odobriti vsak nastop.
Kadar se kak član sveta ne bo strinjal s sklepi politike nanašajoče se na spremembo nadzorstvenega režima, ali na bivstveno važne spremembe v japonski ustavni strukturi, ali na splošno na spremembe v vladi, vrhovni poveljnik ne bo izdajal ukazov, brez soglasja komisije za Daljni vzhod.
Na Koreji bo ustanovljena začasna demokratska vlada, ki naj vzpostavi v državi načela neodvisne države.
Za ustanovitev te vlade bodo sestavili medzavezniško komisijo iz zastopnikov ame-
riškega poveljstva na južni Koreji ter sovjetskega poveljstva na severni Koreji Zavezniška komisija bo s udeležbo zača sne korejske demokratske vlade in drugih korejskih demokratičnih organizacij izda jala primerne ukrepe za politični in gospodarski napredek države ter za utrditev narodne neodvisnosti.
It
t>
T
v
it:
ti
P'
Predloge, ki jih bo morala ta komisij* predložiti, bodo nato preučevale Sovjetsk' zveza. Združene države. Velika Britanija ir* Kitajska, da bi dosegle sporazum o štirih velesil o fiduciarni upravi štirih velesil n Koreji za dobo petih let.
O izmenjavi pogledov treh zunanjih ministrov o Kitajski, pravi poročilo;
„Imeli smo enake poglede kar zadeva p0-trebo o združenju in demokratski Kitajsk'-pod enotno narodno vlado in s široko udeležbo demokratskih elementov v vseh panogah narodne vlade, kakor tudi kar zadeve končanje notranjih bojev. Zunanji ministri so ponovno potrdili načelo o nevmešavan.ju v notranja kitajska vprašanja."
Molotov in Byrnes sta imela mnogo razgovorov o sovjetskih in ameriških silah, ki s® nahajajo na Kitajskem. Molotov je izjavil, d* so sovjetske čete razorožile in poslale v domovino japonske sile v Mandžuriji, da pa i® bil na zahtevo kitajske vlade umik sovje1" skih čet odložen do 1. februarja.
!
k
Byrnes je z svoje strani zatrdil, da se nahajajo ameriške čete v severni Kitajski n3 zahtevo kitajske vlade in je naglasil tudi' veliko odgovornost Združenih držav za iz' vedbo predajnih pogojev oziroma razorožitev in repatriacijo japonskih čet. Dodal je' da bodo ameriške čete umaknjene, kakor hitro bodo Združene države izpolnile te svoj® naloge oziroma kadar jih bo mogla izpolni1 kitajska vlada brez ameriške pomoči.
Oba zunanja ministra sta se popolnem* strinjala v skupni želji po umiku sovjetski1 in ameriških čet iz Kitajske, kakor hitro h0 položaj to dopuščal v skladu z izpolnitvi!0 pjihovih obveznosti in odgovornosti.
Poročilo je tudi naznanilo predloge o pri. znanju romunske in bolgarske vlade s stra®-Velike Britanije in Združenih držav. Kar Z“, deva Romunijo so sklenili, da bodo tak01 poslali v Bukarešto komisijo, v kateri bod-podkomisar sovjetskega zunanjena minis'1 stva Andrej Višinski, ameriški veleposla®1*-v Moskvi Averill Harriman ter angleški
v Moskvi sir Archibald Cia1“;
leposlanik	_
Kerr; ta komisija naj se prepriča o efefctiW1 izpolnitvi romunske vlade ter po možnoS '
razpisa čimprejšnjih svobodnih volitev.
Skoro podobni ukrepi so bili sprejeti Bolgarijo.
Poročilo vsebuje tudi besedilo sporazult! o podpisu mirovnih pogodb z nemškimi ^ telitskimi državami, poročilo, ki ga je 24. &-. cembra objavila radijska postaja v Mosk
Ko poročilo omenja, da je bil dosežen razum o prejšnjih vprašanjih pravi, da imeli razgovori zunanjih ministrov „posve -valni značaj brez formalizma".
\h
m
li-
st
»i!
D’
Ji
lO
/-
y
i*
3,
d
i-
x,
a
v
I
I-
i-
i'
h
i*
3
i
£
Angliia je bolj zdrava kakor kdajkoli poprej
Kljub vojni je umrljivost otrok, ki jo sma-bajo strokovnjaki za najvarnejši indeks za zdravje naroda, padla na 46 smrtnih slučajev na 1000 rojstev. Umrljivost mater je Padla na 1,9 od 1000. Te številke so najnižje, ki so bile kdajkoli zabeležene v Angliji in Talesu. Isto velja tudi za smrtne slučaje tuberkuloznih, kakor tudi za splošno število Umrljivosti obel spolov.
Številka umrljivosti za moške je znašala 9.42, a za žene 3,63 na 1000.
Število rojstev je doseglo višino 18 na 100, 'orej višek, katerega so doslej ugotovili.
Posledice gospodarjenja z živili in zdrav-stvene politike v vojni sta glavna vzroka za stalno poboljšanje narodnega zdravja v Vejiti Britaniji. Široki krogi prebivalstva so se Prvič v zgodovini hranili po dobrppremi-šljenem osnutku ,a matere in otroci so dobivali hrano, ki je vnaprej ščitila pred obolenji.
Odlok, da naj ministrstvo za prehrano, ki le ustanova vojne dobe, še dalje obstoja, dokazuje ta uspeh.
Bevin prevdarja o brezplačni zdravniški °skrbi za vsakogar. V nekem razgovoru je Rjavil Bevin nedavno britanskemu ministru ?-a narodno zdravje:
„V vojni smo dobili izkustva, s katerimi s® moramo trajno koristiti. V bližnji bodočnosti bodo parlamentu predloženi podrobni Predlogi za ustanovitev javne in splošne Nravstvene službe, tako da bo lahko vsak ntož, otrok ali žena brez premisleka radi hdatkov šel po zdravniški nasvet.
Sicer je resno zbolelo samo 4 od 1000 slučajev. Od teh jih je le 10 v delasposobnih 'stih.
Od po troje tovarn v Veliki Britaniji je Prešla po ena k mirnodobski proizvodnji, tretjina od največjih britanskih tovarn, pet v®likih trgovinskih organizacij in 88 tovarn, k> jih bodo nanovo zgradili, je namenjeno *a proizvodnjo mirnodobskih potrebščin z" Potrošnjo na domačem trgu in za izvoz. 117 Pajvečjih vojnih tovarn bo prevzela zasebna '»dustrija. One zavzemajo zagrajeno povr-šitio od 35 miljonov kvadratnih pedi in bodo bale dela 220.000 ljudem.
Msd 24 podjetji, ki preidejo v zasebne r°ke, se nahaja tudi ogromna tovarna letal Papier v Walesu, ki bo zaposlila 3.000 ljudi ^ izgraditvijo državne tovarne v Braunstc-Psju, Leicester, s strani ameriške tvrdke kockheeds, je postalo prostora za tovarno shojev za orodje, ki bo s svoje strani ispra-Nila štiri velike predilnice v tem področju.
Industrija ur je prešla k izvedbi obširnega 'Nožnega programa. Britanski urarji name-
ravajo izdelati 8 milijonov ur po niških cenah kot del svojega mirovnega programa. Posebno povprašujejo po urah na Kitajskem, v Afriki in Indiji. Točasno povečava sposobnost proizvodnje prirastek večjega števila prejšnjih vojnih tovarn. Razen ur bodo izdelovali merilne instrumente za zrakoplov-stvo, fotografske aparate, daljnoglede, drobnoglede, instrumente za pomorsko plo-vidbo in za avtomobile.
Britanska proizvodnja avtomobilov raste. Tvrdka „Vauxhall" je izvozila 3000 pet tonskih tovornih avtomobilov v toku zadnjih mesecev v 19 različnih držav. Glavni kupci so bili Francija, Holandska in Belgija. Tvrdka je preplavljena s prekomorskimi naročili.
Nedavno so pokazali na neki razstavi sko-ro vsake vrste mehaničnega rokodelskega orodja na strujo ali stisnjen zrak. To orodje so uspešno preizkusili v britanski vojni proizvodnji, predvsem pri izdelavi letal.
Cesto pozabimo, da je bila splošno znana „britanska enciklopedija" zadnjih štirideset let v ameriški posesti. Iz samega naslova bi
Atomska bomba je danes predmet vsesplošnega zanimanja. O njej piše časopisje in o njej razpravljajo državniki na svojih' konferencah. Tudi preprosti človek se spra-tšuje, kaj je atomska bomba.
Loči se od navadne bombe po tem, da v njej ni običajnega rastreliva, temveč element, ki se imenuje uran 235. V atomih tega elementa se skriva vsa moč atomske bombe. Atomi so najmanjši delci snovi. Tako so majhni, da znaša njihov premer komaj sto-milijoninko centimetra. Kljub temu je atom svet zase. Zgrajen je podobno kakor naše osončje. V sredini ima jedro, okoli njega pa krožijo kot planeti najmanjši delci elek-trine, ki se imenujejo elektroni. Ako se posreči razbiti jedro, razpade atom in velikanska energija, ki je skrita v atomih, postane prosta. Poznamo elemente, katerih atomi razpadajo sami od sebe. Tak element je n. pr. radij. Radij razpade do polovica v 1600 letih. Pol grama radija razvije pri tem dva milijona kal. toplote. Ta energija bi zadostovala, da se segreje 20 hektolitrov vode od 0° C do vrelišča. Radij razpada zelo počasi, zato se ogromna energija skoro neopaženo porazgubi. V atomski bombi nahajajoči se uran 235 pa razpade v nekaj hipih. Od
večina ljudi sklepalo, da je to čisto angleški izdaja.
Sedaj je v posesti univerze v Chicagou, medtem ko se neka družba briga za gospodarsko stran. Ta splošno znana „enciklopedija "je vodeča v svojevrstnosti člankov, katerih večino so napisale osebnosti na posameznih področjih. Da jo obdržijo na , trenutnem stanju, bo prišel Mr. Wallas Just v London, da se posvetuje s pedagogi in da skujejo načrte za bodočnost.
Po 4. izdaji iz leta 1929. ni več izšla nobena popolna novoizdaja enciklopedije Britancev. Tudi jo še nikoli niso popolnoma prevedli na bilo kateri tuj jezik. Pač pa so prevedli ir. prodali kot brošure poedine članke, ali pa vrste člankov, kateri so obravnavali posebna področja.
Ameriški posestniki enciklopedije nameravajo obvezati najbolj učene može angleško govorečega sveta, da napravijo iz tega dela splošno dobro, kar podpirajo vsi r zumni ljudje. Angleški založnik te organizacije sedaj prevzema svoje delo. (Pričakuj? se, da bodo v kratkem izvolili za predsednika v Angliji enega izmed odličnih britanskih učenjakov).
kod te izredne količine energije? Pomisliti moramo, da vladajo v svetu atomov drugačni zakoni, kakor smo jih sicer navajeni. Po teh' zakonih «ta masa in energija eno in isto. S' pomočjo Einsteinovega zakona moremo zra-čunati, da se v ;9n gram težkem kamenčku skriva energija 25 milijonov kwh; z njo bi mogel vzdržati v neprestanem pogonu skozi štiri leta stroj, ki bi rabil 1000 HP pogonske sile. Pri razpadanju atomov se masa spreminja v energijo.
Umetno razbijanje atomov se je posrečilo še pred izbruhom vojne. Za razbijanje atomov so se posluževali posebno drobnih delcev, takoimenovanih alfa-delcev, ki so atomska jedra elementa helija in pa neutronov — prav istih delcev brez električnega naboja. Te izstrelke pošiljajo z veliko hitrostjo (200.000 km na sekundo) med atome. Mnogi izstrelki se zapičijo v jedra atomov in iih razženejo. V atomski bombi se nahaja uran 235, katerega atomi prav radi razpadajo. Bomba ima verjetno obliko krogle, oblečena pa je v ohišje, ki ji daje obliko navadne bombe. Opremljena je s padalom .ker morajo biti avijoni že daleč proč, ko bomba eksplodira. V sredi bombe je nekaj elementa
atomska Bomba
Jaz sem kmet.
Zarje jutranje ne čakajo name, v polju jih čaka, na njivi jih čaka htoj pogled.
Moja dlan
Nmljo obrača in seje in žanje,
?smljo, ki zanjo živim in umiram dan na dan.
zaton
Zadnjikrat se za slovo me pozdravi, ^uden sem, kakor ves delavski kmečki has milijon.
Vlado Klemenčič
Bolje je na zemlji kakor v nebesih
]. Ni še dolgo tega, ko je bilo cigansko živ-'Nje prepleteno z neštetimi nitmi različ-^ skrivnosti in čarov. Potovanje s kraja v Mj, vsiljivo beračenje, ciganska godba, ki Mra in opaja, napovedovanje sreče in ne-iz kart in dlani, vso to spominja na one .jNre čase, ko se je vse to krilo z eno vse-%Hi'ščajočo besedo: „ljubezen do bližnjega.1
. ^ enih izmed tistih jesenskih dni je v naši .asi taborila skupina ciganov. Ženske so |tQsjačile po hišah jajca, mlekd in zabelo, ^r 3rede na zvit, samo ciganom znan način Mdle kokoši. Možje so popravljali lonce ^ dežnike ter barantali s konji.
!Pa se je primerilo neki dan, da je od te mnogobrojne ciganske družine umrl otrok. Ker naša vas še danes nima na svojem pokopališču mrtvašnice, je kmet, pred čigar kozolcem ,so cigani prebivali, spraznil svojo veliko sobo, v kateri so položili mrtvega otroka.na oder. Naročil je tudi pogrebce in duhovnika.
Na dan pogreba so prišle od blizu in daleč, peš ter z vozovi velike skupine ciganov z godbo in otroci. Vsa vas se je iz radovednosti udeležila pogreba. Godba je igrala, bližnji sorodniki mrtvega cigana 'so tulili tako presunljivo, da .so bili domačini vsi ginjeni, mnoge ženske pa so si komaj sproti brisale solze, kot da bi skupno 's cigančkom polagale svoje otroke v grob.
Ob odprtem grobu je domači g. župnik spregovoril par tolažilnih besed. Svoj govor je zaključil z besedami: „Mali nedolžni angelček je sedaj že v nebesih, kjer mu je lepše nego na zemlji..."
Pri teh župnikovih besedah se zravna ci-gančkova mati ter začne kričati, da to ni res, češ, pri njej bi se mu boljše godilo, kakor v nebesih. Po pogrebu so se zbrali, cigani v vaški gostilni, povabili so tudi prijazne vaščane ter jih gostili z jedačo in pijačo ter sklenili nekaj konjskih kupčij z njimi.
Ko so odšli zadnji cigani iz vasi, so bili vaščani silno razočarani nad svojimi prej tako ljubeznivimi gosti. Tam je zmanjkalo par kokoši, drugje lonec zabele, zopet drugje ves, pri hiši se nahajoči denar. Kmetje pa ki ,so barantali s konji so kleli, ker so jim zamenjali dobre konje za kruljeve.
Se danes, ko pri nas ni duha ne sluha o ciganih, se spominjajo stari ljudje na oni pogreb ter vselej pripominjajo, da bi se jim na ta način morda res bolje godilo na zemlji, kot pa v nebesih.	A. Brez.
O travniku, ki ni hotel zeleneti
Takrat, ko si je lahko še vsakdo kaj želel, je postalo travniku nenadoma dolgočasno, ker je imel vedno enako zeleno barvo. „Kako lepo je sinje nebo ,kako lepo zlato sonce in kako lepa temna noč", je tožil. „Vse ima tako lepo barvo, edino jaz sem zelen, tako pusto zelen ... Oh, če bi. le mogel biti enkrat tako bel kakor oblaki na nebu, ali pa tako rumen kot metuljčki, ki letajo nad menoj! Ce bi le mogel biti tako rjav, kakor srne v gozdu, ali tako živo rdeč, kot ogenj!"
Ljubi Bog, ki je vseveden, je poslušal tožbo travnika. Smehljal se je, ujel debelega angelčka, ki je ravno razpojasen letal okoli njega, za krila in ga poslal k pehtri babi. „Tako", je mrmrala, „travnik noče več zeleneti. No, čakaj!" In stresla je svoje perjanice skozi okno, da se je pokazal oblak prahu.
„No", je pomislil travnik, „kaj pa tu pada?" Ali, ko so snežinke pobelile njegovo zeleno barvo, se je razveselil in bil je zelo ponosen, da se je izpolnila njegova želja po spremembi barve.
Toda veselje ni dolgo trajalo. Pričelo ga je zebsti in nazadnje se je ves tresel pod mrzlo snežno odejo.
„O, ljubi Bog", je stokal, „da bi sneg že skoro izginil. Kako rad bi bil zopet zelen. Nikoli več ’ se ne bi pritoževal nad svojo barvo, samo da bi mi bilo enkrat zopet toplo."
Tedaj se je ljubi Bog nasmehnil. Pogladil si je dolgo brado in pomignil svetemu Petru. Peter je počasi stopil pred nebeška vrata in z dolgo palico odrinil nekoliko oblakov izpred sonca. Travniku je postalo toplo in v kratkem času je izgubil snežno odejo. Nihče ni bil tega tako vesel, kot travnik sam in njegova zelena barva se mu je zdela najlepša
Nemški znanstveniki se bodo podali v Veliko Britanijo
Da bi si Velika Britanija zagotovila vse izdelke na znanstvenem in tehničnem polju v Nemčiji, ki so koristni tudi za Veliko Britanijo, namerava angleška vlada odpoklicati določeno število nemških znanstvenikov in tehnikov, ki imajo velik sloves, da nadaljujejo svoja dela v Veliki Britaniji.
Ko je to včeraj v spodnji zbornici izjavil sir Stafford Cripps, predsednik trgov, zbornice, je pristavil, da se bodo podali Nemci v Veliko Britanijo v svrho nadaljnega znastvene-ga raziskovanja. Nemci, ki bodo zato prišli v poštev, bodo morali biti neoporečne politične preteklosti. Sovjetska Rusija in Združene države so sprejele podoben načrt.
Nemške znanstvenike bodo na splošnem uporabili v državnih podjetjih ali v raziskovalnih središčih za znanstvena in industrijska raziskovanja. Predvidevali bodo razen tega, da bodo znanstvenike, ki so jih tako poklicali, čimpreje dodelili zasebni industriji-
berilija (Be), ki ima pomen vnetilne vrvice. Od berilija drži navzven cev, na njenem koncu je montiran cyklotron. To je naprava, ki z električnim in magnetnim poljem daje izstrelkom veiliko hitrost. V sredi cyklotro-na je detonator — majhna količina radija. Ta razpade sam od sebe v alfa-delce: cyklg-tron jih z veliko silo brizga v berilij. Berilij pričenja razpadati in pošilja velike količne alfa-delcev in nevtronov v plast urana 235. Ker pa imajo izstrelki iz berilija preveliko hitrost, je okoli berilija nameščena plast parafina ali težka vode. (Težka voda ima v molekuli namesto navadnega vodika z atomsko težo 1), njegov izotop z atomsko težo 2). Parafin in težka voda zavirata hitrost izstrelkov:	bombardiranje je uspešnejše. V
nekaj trenutkih so atomi urana 235 razbiti in pojavi se ona silna energija, ki povzroča velikanska razdejanja.
Bomba tehta 400 kg; ako odpade 99% teže na opremo, ostanejo še štirje kg urana 235. Računajoč na podoben način kot zgoraj, pridemo do zaključka, da odgovarja ta količina urana energiji, ki bi mogla gnati neprestano skozi 4000 let motor 1000 HP.
Na vso moč bi bilo želeti, da bi se novi vir energije, ki neizmerno prekaša vse doslej poznane, uporabljal čimprej v industriji, človeštvu v blagoslov ne pa v prekletstvo. V tej smeri se vršijo najnovejša raziska-vanja.	Dr. ing. L. Žagar.
na svetu. Toda, kadar se je ozrl proti nebu se je le malo sramoval.
Kot nauk in kazen strese pehtra baba vsako leto svoje pernice. Snežinke prekrijejo zeleno barvo travnika in ga odevajo s svojo hladno odejo tako dolgo, da pride sv. Peter s palico in odkrije sonce. Ej, kako potem sneg beži. Travnik hvaležno vzdihne in se zopet veseli svoje zelene barve in sončne toplote. A mi tudi. Ali ne?
Za smeh
Nadvojvoda Franc Karl, oče cesarja Franca Jožofa, je iskal v prostranih štajerskih gozdovih oddiha od prisiljenih dvorskih olik. Na enem od svojih samotnih lovskih sprehodov je srečal nekega kmeta, kateri visokega gosta ni spoznal.
V toku razgovora je prišel govor tudi na sina.
„Kaj pa je Vaš najstarejši?" je vprašal kmet.
„Cesar",'je nadvojvoda prijazno odvrnil.
Kmet je osupljan molčal, nato pa je vprašal:
„Saj jih imate ša več? Kaj pa je drugi?"
„Cesar", je ponovil nadvojvoda. (Mislil je na Maksimilijana, ki je takrat vladal v Mehiki.)
Kmet se je vedno bolj čudil.
„E, kaj pa je Vaš oče?
„Cesar". (To je bil Franc, zadnji cesar Nemškega cesarstva in prvi v avstrijski samovladi.)
„In Vaš brat?"
„Cesar." (Ferdinand, ki j,e 1848. leta odstopil.)
Kmet ga je z zelo, zelo velikimi očmi meril. Pričela se je v njem oglašati neka slutnja. Z jecljavim glasom je vprašal:
„Kdo pa ste potem Vi?"
Nadvojvoda se je smehljal in s prebrisanim nasmehom starega gospoda dejal:
„Jaz — bi bil tudi skoro postal cesar."
P. C.
KARL PEROVEC:
KOLEDNIKI
Sveti Trije Kralji so pred durmi. Prvi praznik v Novem letu. Praznik, kateri po smislu spada še takorekoč v božične praznike. Saj smo tudi mi še čisto božičnega oz. prazničnega razpoloženja, ter kar ne moremo pozabiti, da je lep Božič že za nami. Prav za prav bi tudi božična potica morali trajati še do tega dne, kar je pa letos najbrže le redko kje slučaj.
Podajmo se v duhu zopet za mnoga stoletja nazaj, v one čase, ko se je v Betlehemski štalci rodil Odrešenik.
Šest dni je bilo Dete že staro, a iz bližnjih in daljnih krajev so hiteli še vedno verniki v Betlehem, da se mu poklonejo. Že na samo božično noč so napolnili štalco pobožni pastirji in čuvarji črede, kateri šo se nahajali v bližini, a sledečih dni so hitele trume vernikov iz odaljenih krajev, da počaste dolgo in težko pričakovanega Mesijo. Vest o njegovem rojstvu se je bila hitro raznesla po Jutrovem.
Šesti dan so se približali Betlehemu tudi trije Kralji Jutrovih dežel imenovani Gašper, Miha in Boltežar. Dolga in naporna je bila njihova pot skozi pustinje. Dneve in noči so potovali na zibajočih se kamelah, veseleč se trenutka ko se bodo poklonili malemu Detetu v jaslicah. Za vodnika pa jim je služila svetla zvezda Repatica. Ko so dospeli do malega betlehemskega hlevca je zvezda Repatica obstala ter jim s tem pokazala, da so na cilju, ko so dospeli v hlevček so mogočni kralji popadali na kolena pred jaslice v katerih je ležalo v plenice povito — sme-hlajajoče se Deleče. Z pobožno molitvijo so počastili Odrešenika in mu poklonili zlata, ksadila in niire.
Od teh velikih dogodkov sta potekla že skoraj dva tisočletja, toda vera in spomin na ono veličastno noč, ko so se poklonili trije poganski kralji, med katerimi je bil eden celo iz plemena zamorcev, revnemu Detecu v jaslicah in ga obdarovali, se je ohranila med krščanskimi narodi še do dandanes, ter vsako leto šestega januarja iznova praznujemo spomin na ta dogodek. Med narodi pa so udomačene prav lepe šege, ki res prav na svojevrsten način predstavljajo njihovo legendarno potovanje.
Na predvečer praznika je treba pred jaslice postaviti podobice svetih Treh kraljev.
Najbolj poznani in priljubljeni pa so Koledniki.
V mnogih krajih je navada, da se ne samo otroci, temveč tudi odrasli oblečejo v posebno svečane obleke Kolednikov, deno vrečo na ramo in gredo zlasti po kmetih od vasi do vasi, kar naj bi pomenilo, da iščejo betlehemski hlevček. V resnici pa gredo po kmetijah in prepevajo prav lepe božične pesmi, kmetje jih pa obdarujejo z „popotnico” v obliki raznih živil, da ne bodo omagali, dokler ne pridejo „do Betlehema".
Po navadi so Koledniki trije, Gašper, Miha in Boltežar. Ce so pa naučeni na petje božičnih pesmi v četvero (kvartet), potem gre pač seveda tudi četrti z njimi navadno oblečen, ter ima vlogo nosača.	,
Po celi teden so včasih potovali okrog. Seveda so tudi nabirali lepo količino živeža, saj kmetje so se jih razveselili, če so prišli ter so jih sprejeli z odprtimi rokami in odprtimi kaščami. To je bilo seveda še v časih, ko še ni bilo živežnih kart. Vojni časi so pa žal kakor marsikaj tudi to ukinili.
Za šalo
„Veš, ko sem bila še majhna ,sem bila zelo lepa. Toda v porodišnici so me zamenjali z nekim grdim otrokom. Nimaš pojma, kako se jezim, kadar se na to spomnim."
*
„Tone, le kako si mogel izgubiti prsteh?"
„Saj sem ti že ves teden govoril, da zašij
gornji desni žep telovnika."
s-
„Očka, kaj pa je zarotniško gnezdo?"
„Tvoja mama in šivilja!"
*
Po predstoječem bi se moralo pregledati vse narodnostne meje, vključno one v Sovjetski zvezi, s plemenskega in jezikovnega vidika.
Pri nas doma smo bili v koledovanju bolj umerjeni. Navada je bila, da so samo dečki do kakih štirinajst let šli koledovat in sicer na predvečer praznika in na praznik zvečer.
Ko sem bil jaz v tistih letih seve<A tudi nisem hotel zaostati za drugimi, temveč sem se dogovoril z sosedovim Poldetom in Jožkom, da gremo koledovati. Najstarejši sem bil jaz, saj sem štel že štirinajst let, zato sem moral prevzeti tudi vlogo vodnika in skrbeti, da bo vse v redu poteklo. Že cel teden pred praznikom smo začeli „tuhtati" v naših učenih glavicah, kako rešiti vprašanje obleke in druge opreme. Pa je šlo. Sestavili smo celokupni naš kapital ter nakupili papirja za izdelavo oblek. Krojači smo bili tudi kar sami. Iz papirja smo izrezali za vsakega po en plašč podoben mašnemu, ki se je nataknil čez glavo. Za krilo sem si izposodil jaz od očeta dolgo belo srajco, ki je meni segala do čevljev, a za Poldeta in Jožeka smo pa izdelali krila kar iz papirja. Seveda sem jima zabičal, da morata previdno hoditi, da si svoje lepe obleke ne raztrgata. Cela oblačila pa smo oblepili z zlatimi zvezdicami. Za pokrivala smo nataknili na glave papirne vrečice odgovarjajoče velečine, ki smo jih na gornjem kraju izrezali v obliki škofovske kape. Mogočne brade in brki, seveda iz žime, naravno tudi niso izostale. A ko smo se pogajali kdo se bo namazal za črnega Gašperja smo se skoro skregali, zamalo da se ni naše koledovanja končalo že pred začetkom. Nobeden se namreč ni hotel namazati črno. Na kraju smo pa to vlogo le vrinili najmlajšemu, Jožeku, češ on ima potem najmanjši obraz za umivati. Z veliko vnemo smo ga namazali z sajami, da je res izgledal kot pravi zamorček.
Največ težkoč nam je pa prizadevala zvezda svetih Treh kraljev. Potreben je namreč bil mali lampijonček v obliki zvezde v kate-
Ne samo lovska strast, tudi praznoverje pomaga uničevati živalski svet. Na Javi živi skupina debelokožarjev, kakršnih drugod ni. Nazivajo jih kratkomalo zavanska nosoroge. Nesreča je hotela, da so se bogati Kitajci nekega dne zagledali v njihove rogove. S suhim zlatom so jih začeli kupovati, kolikor se jih je le dalo dobiti. Cernu nek*? Izkopali so bili neke starodavne vraže, po katerih je v roževini javanske nosoroga neko čudodelno zdravilo, ki vrača človeku mladost. Svoje čase je bilo kaj težko živalim priti do živega,zato lov ni pomenil nikakršne škode. Vse je mogla narava sproti nadomeščati. Z modernimi puškami, ki sprožijo živalim v telo eksplozivne izstrelke, se ej pa pričelo na Javi tolikšno trebljenje, da so se holandske kolijalne oblasti zganile ter prepovedale lov. Bilo je v načrtu holandske vlade, da bi našli nosorogi svoje skrajno, a zato varno prebežališče v zapadnem javanskem primorju, kjer se raztezajo idealna močvirja.
-In posledice? Prva posledica je bila, da so cene javanskim rogovom takoj bajno poskočile. Druga posledica je potem kaj kmalu sledila. Domačini so se dali premotiti vabi lepih zaslužkov, tako da so začeli vdirati v zaščitno ozemlje ter skrivaj streljati dragocene četveronožce. Oblastem je prišlo na uho, da gre celo neki domači poglavar divjem lovcem na roko — dišal mu je pač izkupiček po plenu, ki so ga oni delili z njim. Holandci, so nato poostrili nadzorstvo. Deset motornih čolnov je redno križarilo vzdolž zaščitene obale ter preganjalo lovce. To je zaleglo. Morda bi bilo doslednemu prizadevanju kolonijalne uprave uspelo, da redkim zastopnikom tropičriega živalstva reši obstanek na zemlji. Sicer je Java v letu 1938 premogla samo še kakih trideset nosorogov, toda saj bi se bili razmnožili. Na žalost je tri leta kasneje prihrumela vojna in kaj so Japonci počeli z živalskim paradižem na Javi, o tem še niso prispele vesti do nas. Bati se je, da ne bomo izvedeli nič dobrega. Trenutno so na Javi homatije, kajti domačini
rega se prižge sveča, ter ga navezanega na palico nosijo koledniki s seboj, da jim razsvetljuje in kaže pot. Bili smo že na robu obupa, kajti tako zvezdo si pač nismo znali sami napraviti, toda k sreči nam je priskočil na pomoč Poldetov starejši brat ter jo je nam naredil. Tako smo bili torej tisti večer z vsem opremljeni.
Po dolgem času smo bili tudi z oblačenjem gotovi. Pred odhodom smo še enkrat za po-skušnjo zapeli našo pesem Treh kraljev, nato smo se pa podali na pot. Naravno, da malega „šparovčka,, v obliki pitanega prašička nismo pozabili vzeti s seboj.
Večer je bil temen, a pot ledena in spolzka, ampak pogumne Kolednike z rudečo svetlečo zvezdo to ni motilo. Od hiše do hiše smo jo mahali, povsod trkali na vrata, a ko so nam odprli smo takoj začeli lepo složno peti našo pesmico. Spočetka smo se sicer malo sramovali, ko je nam pa parkrat po sreči šlo smo se opogumili. Uvodni del pesmice je bil sicer malo težji ali zaključek nam je zmi-raj dobro uspel.
Pesmica se je glasila:
Ena zvezda gre pred nami, se sveti kakor luč, nad štalco je obstala, a zdaj pa lahko noč...!
Pri vsaki pesmici se je naš „prašiček" bolj polnil. Se nekoliko hiš pa bo poln. Sijajočih obrazov smo delali načrte kaj vse si bomo kupili.Ali, glej jo smolo, ko smo obšli že pol vasi, se je malemu Jožku spodrsnilo ter je nemilo padel. Njemu sicer ni bilo nič, toda njegova papirna obleka je bila popolnoma raztrgana, a lampijonček, ki ga je pri padcu izpustil se je od goreče sveče vžgal in zgorel.
Nažega veselja pa to ni motilo. Napotili smo se domov, da si podelimo zaslužek.
Tako se je naše koledovanje končalo.
se branijo vrnitve holandskih oblasti. Puške pokajo in bombe padajo — če se ljudje mesarijo med seboj, mar bodo prizanašali živalim? Zbogom, nosorogi javanski...
Kolikšne rane lahko zaseka živalstvu en sam človek, priča poročilo, ki je prispelo približno leto dni pred izbruhom velike vojne iz Brocken Hilla v Rodeziji (Južna Afrika). Charles Ross je o vsej črni zemljini slovel kot uspešen lovec na slone. V službi rodezijske vlade je ustrelil nič manj kakor 516 slonov. Ko pa se je lotil svoje 517 žrtve, ga je pustila sreča na cedilu. Daši je pognal orjaku v život zaporedoma 14 krogel, se rilčar še vedno ni zgrudil. Nasprotno, šele tedaj je žival prav zares zdivjala. Besno se je zakadila v lovca. Preden je mogel Ross puško znova nabiti, se je znašel pod slonovimi stepali, ki so ga zmečkali.
Ce je toliko živali pokončal zapriseženi lovec, si lahko mislimo, kakšno klanje so si privoščile lovske karavane v prejšnjih časih, ko se kolonijalne oblasti za nadzorstvo še niso posebno menile. Saj se še dandanes godi marsikaj, kar bi bilo vredno graje. Kolonije so pač prevelike, paznikov je pa premalo.
Neizprosna morilka prirodnega živalstva je moderna vojna. Kako srečna je v tem oziru Amerika! Niti prva niti druga svetovna vojna ni preskočila oceana. Človeštvu in živalstvu v Novem svetu je usoda širokogrudno prizanesla. Tudi Afrika je le od daleč čutila besnenje vojne furije. Le na severu je bilo bojišče, toda tam pošast vojne ni mogla iztrebiti pomembnih živali, ker jih radi puščave itak ni. Bolj se lahko tresemo za Vzhodno Azijo, za Malajski arhipel, za Oceanijo. In pri nas v Evropi? Koliko bo ostalo od bogatega ptičjega zaroda ob Nežiderskem jezeru? Koliko bo ostalo v Dobrudži? Kakšna je usoda raznolike divjačine, ki so jo hranili gozdovi vzhodne Nemčije? In čudovita, svetovno znana Bialvvieža na Poljskem v kakšnem stanju jo je zapustila vojna? Sama tesnobna vprašanja ...	A. Z.
NESMISELNO TREBLJENJE ŽIVALSTVA
Hodne pri ZZapCoiniHovifi
Njegovo življenje res ni bilo posebno k° ' ristno, pač pa tembolj njegova smrt. A ta js pred durmi, kajti dnevi so mu šteti, še s“ dan, pa bo padel tudi on kot žrtev Ijudslc® požrešnosti. Po vseh zakonih krvoločnega mesarstva ga bodo čisto enostavno zaklal-in sicer jutri zjutraj ob osmi uri.
Beseda je namreč o Zaplotnikovem praši'' ču „.mojstru Špeharju".
Smrtna obsodba mu je bila izrečena skor|,j enoglasno včeraj opoldne pri kosilu. Kot pO' | rotniki so bili prisotni skoro vsi člani Z8' plotnikove družine, a razprava se ja vršil8 v kuhinji okoli mize. Pod predsedništvoi" gospodarja so dolgo časa pretresali „zada-vo prašiča", a ko so dognali, da ubogi šp«' har le ni na svetu za nobeno drugo uporabo kot samo za žretje in zopet žretje, a po strokovni utrditvi, da bi njegova smrt bila neprecenljive koristi za vesoljno človeštvo/ so ga končno le obsodili na smrt. Pravic0 pritožbe o izrečeni obsodbi revežu niso priznali. Usmrčenje se ima izvršiti takoj ko bo jsostala obsodba polnomočna. Izvršiti se i®8 po oblastno izvedenm občinskem mesarju i11 sicer — o strahota — z zaklanjem.
Sicer je imel prašič pri razpravi tudi branilca v osebi dekle Mice, ki je svojega kB' jenta z veliko vnemo zagovarjala, češ, nai mu še puste življenje, da se še malo zredi-kajti korenja je še dovolj. Toda „porotniki so njene navedbe kod neutemeljene odvrg1* in ga kljub vsem zagovarjanjem obsodili- |
Od prisotnih sodnikov je oddal samo eden glas proti usmrtitvi, a to je bil glas gosp0' dinje, — Zaplotnikove mame.
Ampak kot je že navada pri takih stvareh je „večina močnejša", pa torej protivljenj8 gospodinje ni rešilo življenja ubogemu pui' |
Ko je gospodinja čula razsodbo je začel8 na glas tarnati: „Oh, ubogi prešič če bi vedel kaj ga čaka, kako mi ga je žal reveža, ^ pa tako dober je in pohleven. In tako rad žre-nikdar mi nič ne pusti v koritu. Rečem va®-da se pol kile dnevno zredi, ah, kako ga }e škoda. Tako je priden, če ga čebljam po trebuhu tako zadovoljno brunda in se takoj vle-že. Pa kako me ima rad, kot psiček bi lete' za menoj če bi ne bil tako debel. Ah, kako bo potem prazno v svinjaku ko ga več ne bo-Na vse tarnanje dobre ženice, pa so ostal8
srca strogih sodnikov trda kot kamen.
Ko so bile odrejene še druge podrobnosti-kakor dodeljenje poedinih vlog pri klanj® ter preskrba vsega potrebnega kar še spad8 k temu važnemu opravku, je bilo potrebno samo še, da postane obsodba polnomočna- ; V to svrho se je podal Zaplotnikov oče P°' poldne v mestni prehranjevalni urad in j® čez malo časa že imel v žepu dovoljenje klanje. Torej obsodba je postala polnomočna in obsojenca ne more rešiti ničesar več-
Med tem pa je ubogi obsojenec nič hudega sluteč ležal v svinjaku. Ni se brigal celi svet, le to ga je brigalo kdaj bo zop3j dobil jesti. Na noge se je že težko skobaca od same debelosti, ter se je tudi do bolj po zadnjici privlekel kot pa prišel Panogah. Hlastno je vtaknil rilec do učes v ko rito in hlastal po hrani kot da je ušel iz ka^ kega koncentracijskega taborišča. Ali n njem res ni bilo opaziti znakov izlakanl® kajti njegov trebuh je bil spoštovanja vred® in bi v tem oziru lahko tekmoval z vsak® generalnim direktorjem. Pa tudi hišnega podarja je menda najbolj zanimal njegov tr ^ buh, kajti vsak teden je prišel z pantlj®”. mero in izmeril prašičev objem. Kdo ve, si je le ta v svoji prešičevi modrosti pri mislil. Mogoče to, da mu bodo napravili “ “ če. Ali pa, da mu bodo dali skovati obre -
da ne poči.	0,
Tudi danes je prišel gospodar z ®e „ Spremljal ga je njegov sinko deset letni ^ hec. Tudi domači pes „Muffi", ga je šep o spremljal. Na gospodarjevem obrazu je pa danes opaziti posebno skrivnosten mešek. Ko je objem Špeharja zmeril in jjj gnal, da je za celih osem centimetrov deb ^ od prejšnjega tedna, ga je zadovoljno P čehljal po trebuhu rekoč:
„Priden, priden pujs, lepo si se zredil ^ daj je pa dovolj. Jutri bo pa po tebi. 0°^ ti daj smo mi tebe hranili, od jutri boš P
nas."	t v
Pujs se je zelo ravnodušno vlegel sp e svoj kot. Izgleda, da mu objavljanje sm ^ obsodbe ni šlo do srca. Mogoče tudi n1 gi zumel te neumne človeške latovščine. A je pa mislil: „Me znate radi imeti, saj^to da so mi dnevi sešteti. Me boste pač P°^0. li, zato sem pa tu." — Načrtov za beg nlvr3. val, saj mu tudi ne bi pomagali, ko so pa ta tako močno zapahnjena. In pa, hm, s i j_ na nogah stati ne more radi svoje obi n (Se nadaljuje).
z
č
š
n
ti
T
n
š
t
n
Ii
F
ti
0
F
č
z
t
t
1 r c t
c
t
i
t
1
3
I
1
1
i
]
O* I
Pogled za kulise
Pomenek o nočni vežbi dunajskih umetniških drsalcev
Pni uspehi pouka v slovenščini na dvojezičnih šolah
Po komaj dvomesečnem pouku na dvojezičnih šolah — pouk slovenščine se je pričel še pozneje — bi bilo preuranjeno in tudi še ni mogoče izreči končno sodbo o novem načinu poučevanja, o katerem so mnenja — tudi v našem listu — deljena (glej članke dra. Tischlerja v št. 18. in Franceta Legata v št. 23. nasproti izvajanjem člankarja „Pod lipo" v št. 22. našega lista). Odkrito priznam, da je tudi nam težko uživeti se v miselno zvezo novega šolskega zakona o dvojezičnih šolah in da nam je simpatičnejši oni način učenja, po katerem se otroci predvsem dodobra na-Uče svoje materinščine in šele potem lotijo Učenja drugega deželnega jezika. Sporedno poučevanje v obeh jezikih že v prvih razredih vsebuje razen morebitne preobremenitve z učno snovjo veliko nevarnost raznarodit-ve, zlasti če ima otrok v materinščini nasproti drugemu deželnemu jeziku razmeroma malo pouka- V tem oziru se še menda na nobeni dvojezični šoli ne izvaja določilo zakona, da se mora pouk v prvih treh letih načeloma Vršiti le v materinščini otrok in se poučevati drugi deželni jezik najmanj šest ur na teden. V praksi je razmerje učnih ur slovenščine in nemščine pri slovenskih otrokih prvih treh razredov baš nasprotno, posebno tam, kjer učitelji ne znajo dobro slovenskega jezika.
Začeli smo se zanimati za prve uspehe dvo-iezičnega poučevanja v smislu novega zakona na posameznih šolah koroškega slovenskega področja. Kot prvo in najbližjo smo izbrali šolo v Kotmaravasi. Dognali smo, da opravlja tukaj slovensko poučevanje poleg vseh drugih svojih učiteljskih in uradnih Poslov nadučitelj sam kot edina slovenščine vešča učna moč na tej šoli. Da je to zanj velika obrememba, se razume samo ob sebi. Tembolj razveseljivo je, da je dosedanji nspah njegovega slovenskega pouka nad Vse zadovoljiv. Starši kar ne morejo prehvaliti, kako dobro so se otroci že sedaj naučili slovenščine. V pogovoru z otroci smo tudi sami imeli priliko poslušati, kako lepo prvošolci deklamirajo slovenske pesmi, ki so se )ih naučili v šoli. Vidi se torej, da doseže dober vzgojitelj tudi brez knjig, ki so še v tisku, prav dobre uspehe. Slovenščina posebno veseli tudi otroke višjih razredov, ker so jo morali toliko časa pogrešati. Izjema je bila samo pri neki deklici zadnjega razreda, ki se je z odrezavo izjavo, češ da zna samo •.Vindiš" in ne jugoslovanski jezik, hotela odtegniti pouku slovenske ure. Uspeha s svojo izjavo, ki ,jo je oddala gotovo pod vplivom svo;ih staršev, prej navdušenih nacijev in *daj ravno tako vnetih samostojnih demokra-lov, ni imela.
Ne dvomimo, da bomo o tako zadovoljivih uspehih kakor v Kotmaravasi glede slovenskega poučevanja kmalu slišali tudi od drugih dvojezičnih šol.	— č
Ljudje so pa res čudni. — Kar razumeti jih ße morem. Včasih se mi pdi, kot da sp vsi skupaj malo ... no zaradi splošne zamere se nočem izraziti. Ampak vseeno, tako se drže vsi po vrsti kislo, kot da jedo od jutra do večera same kisle kumare, čeprav jih že °d davna ni dobiti.
Če srečam Petra, Pavla, ali pa Micko ali Ančko, presneto, eden je bolj čemeren kot drugi. — Če jih vprašam za razlog, mi od-°dgovore, češ kaj ne bi bili slabe volje, ko s° Pa tako slabi časi. — Vsi enako! Smešno! ^rav zares smešno, pravim! — Res ne mo-rem razumeti ,kaj naj bi bil vzrok tej puščobi. danes v teh časih. Saj so že časi sami po sebi smešni.
Vsekakor pa mi ne gre v glavo, da ljudje Ae uvidijo, da je vse okoli nas polno humo-ra- Kamor pogledaš, kamor stopiš, kamor Se deneš, vse je smešno in človek bi s,e po Pravici moral le kar smejati in smejati. Saj, nvala Bogu smeh je brez kart in nakaznic. A ti ubogi zemljani so pa le vedno kisli ®redi tega humorističnega sveta. Oh, reveži, kar iz dna moje nasmejane duše jih obža-il4em.
, ^ragi čitatelji! Seveda nočem natvezli ^akšnih neverjetnih neumnosti, kar bi tno-3°če bilo nelogično ali pa času res nepri-jaerno, ter imelo za posledico, da me po delopustu pred vhodom pričaka cela tropa -akih vročekrvnežev in ms pošteno nabun--a, da bom pisan kakor Velikonočno jajce, faradi lažnih trditev češ, kako se neki more Pameten človek v današnjih težkih dneh ve-Pomer smejati in biti vesel.
Bilo je v noči na zadnjo nedeljo. Ničesar sluteči prebivalci v okolici drsališča KAC-ja so se zbudili iz svojega spanca radi mične „sanjave godbe". Kdor si je, gnan od radovednosti, hitro ogrnil plašč in sledil glasovom, je stal nenadoma pred blestečim ledom, na katerem so plesale čudežne „sanjave pojave". Te sanjave pojave seveda niso bile nič drugega kakor šarmantne dunajske revijske umetnice drsanja, ki so se tukaj sestale v noči in megli k vaji.
Sicer ne stanujem v bližini KAC-jevega drsališča, ali na srečo sem pravočasno zvedel, da se bo ponoči v Magacinski ulici dogajalo nekaj posebnega. Ko sem potem stal pred lesketajočim lediščem, bi bil tudi skoraj mislil, da so to sanje. Mesto plavalnega bazena, katerega sem mislil, da bom zagledal — saj skoraj ne bi mogel imeti pri tem vremenu kaj drugega v mislih — je lesketal pred menoj izvrsten led — v zadovoljstvo umetnikov, kakor sem to mogel brati iz njihovih obrazov.
„Povejte gospod Nusser, kako ste to napravili, sem vprašal oskrbnika igrišča. Namuznil se je in menil: „službena tajnost". No za mene seveda ni ostala tajnost in „čudodelnik" mi je z enostavnimi besedami povedal celo tajinstveno zgodbo. Zaključil je svoja zanimiva izvajanja z besedami:
„Vidite, sedaj sem že 15 let oskrbnik igrišča, in sem že marsikatero noč žrtvoval v to svrho. Ali kar sem predvsem hotel reči: psnovni pogoj za uspeh je vedno ljubezen do športa. Pri meni pride vsekakor k temu še ljubezen do KAC-ja."
Posvetil sem pozornost vežbajočim umetnikom. Res je potreben idealizem in nagnenje k športu, da najdejo še ob tako pozni uri prostega časa in veselja za vajo. To se pravi, za Dunajčane take nočne vaje niso nič novega, kakor mi je Will Fetter osebno zatrdil. „Na vAalki za „beli san" smo vadili tri mesece neprenehoma ponoči in smo tudi preko dneva malo spali. Zato pa je bil uspeh tudi tem večji", pripoveduje umetniški vodja drsalne revije in koraca v svojih klobučevi-nastih škornjih zopet ,na sredo drsališča, kjer opazuje, preudarno kadeč pipo, drsalne vaje svojih „varovancev" ter deli vedno nove nasvete. „Da, kakšen je naš Petter. Kar danes tukaj vidite, je v glavnem njegova zasluga", meni Otto Wittmann, znani dunajski umetnih na ledu, „poleg mene in mi pove mnogokatero zanimivo novico iz dunajskega športnega sveta ..."
O,	gospod Dua, je danes na višku! S svojimi „dolgimi koraki" kroži, roke udobno v žepih, dobre volje okoli svojih lepih tovarišic. Zelo je ponosen, da morajo deklice gledati k njemu gori, kajti „na zemlji" je po navadi obratno ...
Pa še kako lahko, dragi bralci, nikdar lažje kot dandanes.
Res ne verjamete???
No, pa se izvolite potruditi z menoj malo na izprehod po mestu, pa boste imeli „Korpus — delicti" mojih trditev.
Neki gobezdač se je seveda takoj potrudil ter me je prijel za jezik češ, kako opravičujem trditev, da v negdanjih časih ni bilo toliko humora in smeha, kot ga je danes.
„Lepo", sem odgovoril: „Človek Božji, kje si se pa po pravici povedano v takratnih čatsih lahko nasmejal in čemu? Saj ni bilo nič smešnega. Vse je tekle v normalnem tiru. Ce si se izprehajal po mestu si lahko ves dan potratil, ne da bi našel na kakšno smešno sceno. Dame so bile tako pedantno oblečene, promet se je razvijal v najlepšam redu, ja sploh vse življenje je bilo v najnor-malnejšem teku.
Pijač si imel na izobilje. Od šampanjca in muškatelca pa doli do najkislejšega ljubljanskega cvička. Dobro, — šel si z najboljšim namenom „lumpat"! Pa si se ga nažokal kot goba, potem si pa tam v kakšnem jarku pel „Rigoleto". Ali ti je mar takrat bilo do smeha? Gotovo ne! Kvečjemu so se ti smejale žabe v jarku, katerim si delal družbo. Ko si pa prišel k sebi si pa bridko obžaloval svoje grehe in se tipal za denarnico, katera je pa že od sinoči, tičala skrita v varnih nedrih „lepe Polonce, natakarice pri „Krvavici", ali pa „Animir dame" pri „Veselem oštirju"!
Mogoče bi bil v tedanjih časih edini uspeli „vic" to, če bi ti kdo pripovedoval kakšni časi nas bodo pričakali ter ti našteval
Tam se zopet vrti balet preko drsališča v spremstvu poskočnih melodij, medtem ko se obe „mojstrovki" posvetujeta ob strani radi skupnega nastopa. Tu je ljubka in simpatična Anemy Puzinger. Moram priznati: ona se mi izmed vseh najbolj dopade in izgleda, da je mirna in zbrane narave. Mogoče moja karakteristika ni povsem točna, kajti: „Errare humanum est..."
Njena partnerka, Gerda Björnstad, je dobre volje in mi takoj odgovarja:' „Da, jaz sem trikratna norveška prvakinja in sem prišla še pred koncem vojne na podlagi pogodbe na Dunaj, kjer nameravam tudi ostati."
„Naša" Fritzi vežba, kakor izgleda, najbolj marljivo, saj ve, da je Celovec na njo posebno ponosen. V ostalem pa je Fritzi Gillard ostala „stara, ljubka, prijazna in polna šale".
Tako so potekle nočne ure in dobili smo mrzle noge. Poslovil sem se, izmed ostalih tudi od g. Blahuscheka, o katerem pravijo, da njegova telesna neznatnost ni v nobenem razmerju z njegovo močno voljo, katero pokaže, ako mora nekaj izvesti. Morda je bila zato tudi njegova zasluga, da niso opustili nado na izvedbo predstave umetniškega drsanja kljub slabemu vremenu.
Medtem so Dunajčani zapustili drsališče in se izgubili v gosti megli in noči. Od srca sem jim privoščil nekaj ur spanja, kajti sedaj sem razumel, koliko dela in truda imajo umetniki, da izvršijo svojo nalogo. Izza kulis-pač vse drugače izgleda ...
Leo Kasper
Običaji ob Treh kraljih
Ce pride novo leto v deželo in se bližajo Trije kralji, potem je tudi v naših običajih kratek prehod. „Divja gonja" gre skozi gozdove. Na predvečer pokadi kmet v tretjič po božičnem večeru hišo in hlev in na vsaka vrata napišejo s kredo začetnice imen Svetih treh kraljev. Cesto najdemo v naših krajih spodaj navedeno označbo za začet-nice; Gašper, Melhior in Boltežar.
19 + G + M + B 46
V Ziljski dolini je bilo nekoč običajno „zvončkanje". Otroci so šli skozi vas in zvonili z zvončki. Po večernem zvonjenju se ni smelo slišati nobenega glasu več. Povsod, kamor so prišli „otroci zvončkarji", so jih bogato obdarili. Na pehtri dan, ob „pehtri" kakor rečemo Slovenci, je pregledovala nekdaj pehtra baba predilnice, če je vse v redu in čisto. Pevci, zvezde in Sveti trije kralji še dandanes gredo od hiše do hiše. Nekdaj so igrali tudi pastirske igre, tako izmed ostalih v Rožni dolini in peli „kolednico", za kar so dobili darove. Povsod so polagali važnost
po gramih vse, kar boš za ves mesec dobil na karte. Edino pri tem verjamem, da bi se bil do solz nasmejal, ali pa bi bil dotičnega proglasil za zrelega norca. Torej vidite, že takrat bi se smejali današnjim razmeram. Kako bi se torej danes ne'mogel smejati. Odkrito vam povem, najuspelejši „vic", čitam vsak mesec v časopisju takrat ,ko naštevajo, kaj vse bo v novi perij odi na karte. Ko preračunam, da lahko to celo „fasungo" stlačim. v aktovko, ter da moram od tega ves mesec živeti, se moram res do solz nasmejati, kajti to je pa res posrečen „vic". No, vidite, ali bi se mogel v tem slučaju kisati. Nemogoče. Smejem se, dragi prijatelj, smejem, da bi se mi trebuh tresel, če bi ga imel.
Pa jo maham zadnjič prav junaško po Celovcu. Nove živilske nakaznice sem dobil, torej z živežem sem za mesec dni preskrbljen. Plačo sem tudi ravnokar dvignil. Sto-sedemdeset Šilingov in 35 Grošev. Torej vse v redu. Ko sem v duhu izračunal, da me vsa mesečna hrana na karte stane osemnajst Šilingov (računam izdatke tudi za ženo), stanovanjem tokom petnajst, časopis štiri in frizer dva šilinga, sem s sijajočim obrazom ugotovil, da mi ostane še čez stopedeset šilingov. Ali ni to imenitno? Povrh vsega je pa bil še lep solnčen decemberski dan. Zračnih alarmov ni več, da bi te begali, čez gestapovce lahko drage volje udrihaš, kolikor te je volja, seveda pač nekateri z bčlj, drugi pa z manj krepkimi izrazi, brez strahu, da te bodo potem zato zaprli, — a po ulicah, je vrvelo nešteto brhkih gospodičen, ki se tl prav zapeljivo smehljajo, da ti kar srček poskakuje.
Sicer je meni res krulilo po želodcu v vseh durih in molih, če bi bil glasbenik, bi sestavil celo simfonijo ob teh zavitih zvokih. Z veseljem sem poslušal to glasbo, domi-
Mumm
današnih dni
na to, da pridejo koledniki, kajti, če niso prišli, je to pomenilo nesrečo za hišo in hlev. A če so ti pevci odpeli svojo pesem in odšli, potem so se v hiši vsedli okoli velike mize in zavžili „handunihl", kruh iz ajdove moke, maka in medu. Pri tem so stari pripovedovali o življenju in dogodkih na večer Sv. Treh kraljev v njihovih mladih letih. Predno so šli spat, so v hiši prižgali sveče v jaslicah in postavili vanje podobe Treh kraljev. Jaslice so bile zbirališče mladih in starih. Mnogokrat je bilo božično drevesce na spodnjem Koroškem neznano. Bile so kmetije, v katerih so uvedli božično drevo šele po svetovni vojni. Še sedaj je mnogo kmečkih hiš, ki ga še danes ne poznajo, jaslice pa že od pradavnih časov.
H. H. R.
V slovenski hiiš nam je zibel tekla, slovenska mati nam je kruhek pekla, cvetlice prve, ki jih da pomlad, s slovenskih mi smo trgali livad.
Kar mož nebesa so poslala, da večnih nas otmo grobov, vse mati kmečka je zibala, iz kmečkih so izšli domov.
7Maposta
Drugo pismo:
Vsem urednikom in upravi „Koroške Kronike" pri učenju in bujenju narodne zavesti Koroških Slovencev, želimo mnogo uspeha v novem letu, vsi Slovenci in Slovenke to in onstran Karavank. — Kordiš.
Odgovor: Prav lepa hvala za voščilo. Storili bomo vse, kar je v naši moči za dobrobit Koroških Slovencev. Upamo, da boste tudi v tem letu z nami zadovoljni.
Prosim Vas, da bi sledeče priobčili:
V božični številki „Koroške Kronike" je nekdo od bralcev izrazil željo neštetih Korošcev — da bi bile tudi slovenske oddaje v radiju.
Hoteli bi povediti, da se tudi mi pridružujemo tej želji. Saj nas slovensko govorečih Korošcev vendar ni malo, razen tega pa smo vsi zavedni koroški Slovenci in ljubitelji naše lepe zemlje. Prosim, izpolnite nam željo in nam preko celovške radijo-postaje, posredujte slovensko oddajo. Kako radi bi slišali slovenske pesmi. Pa tudi poročila bi nam lahko povedali v slovenskem jeziku, da bi jih tako lahko vsi razumeli.
Mogoče bomo pa le uslišani. Domačini.
šljajoč si, da imam celo kar lasten „orkester" s seboj.
Skratka, vsi pogoji za prav zidano voljo.
Srečam vam pa nesrečo v postavi prijatelja Stanka. !?ržal se je kot, da bi mi v koleno vrtal. Ko sem ga zagledal, sem se komaj vzdržal smeha. Seveda, mi žilica ni dala miru, zato sem pristopil ter ga veselo ogovoril:
„Pozdravljen Stanko, tebe pa že nisem videl sedem laški hlet. Kod se vendar klatiš? Kaj se pa držiš kot da ti je žena rodila četverčke? Daj no, ne bodi šleva, nasmej se kot jaz, pa boš takoj dobre volje."
„Ah, beši no, kako se boš smejal. Delaš in ubijaš se ,pa nimaš nič od tega. Vse je pusto in dolgočasno. Nikjer kaj zabavnega. Še takorekoč se do sita najesti ne moreš. Strašno, potem pa delaj če moreš. Pa kaj to, če bi vsaj za kaditi bilo. To mi je najhujše. Pomisli, jaz pokadim dvajset cigaret dnevno, dobim pa dve,- ostalih osemnajst si moram seveda misliti. Potem pa živi. Dobro, pa če bi bilo vsaj kaj za piti. Pa ni. Vrag naj pobere vse skupaj. Da bo nevolje ja dovolj mi je spomladi še momba udarila v hišo, da še strehe nimam. Zima je tu a imam le malo kurjave, ne vem kako bom kuril, a žena mi boleha ,ker mora sedeti v hladnem stanovanju. Prejšnji teden sem hotel iti k njenim sorodnikom, v bližino Dravograda, da bi nam malo pomagali, pa misliš da so mi dali prepustnico. Šmorn, spodili so me. Ah, jaz ti pravim obupno je, obupno. Včeraj...!"
Ne vem če bi bil v teku dneva končal z opisovanjem svojih nezgod, da nisem jaz nenadoma prsnil v mogočen grohot. Sicer mogoče res ni bilo po „Bon-tonu", ali nisem ss mogel vzdržati.
Dalje prihodnjič.
3#.		
		ha ra [bbIoc_
ömsD		
^	Jr	
Ciiiiajmo gospodarsko orodje!
Da je treba skrbno varovati drage kmetijske stroje, to se kmečkemu gospodarju še dopove. Tudi po časopisih in strokovnih knjigah se kmečki ljudje pogosto navajajo ■a to, naj čez zimo ne puščajo v nemar kmetijskih strojev. Dajejo se jim tudi točna navodila, kako naj stroje čistijo, mažejo kovinske dele in kako naj jih shranjujejo, da ne bodo utrpeli škode.
Vse to je v redu in prav. Toda za naše slovenske kmetijsko-gospodarske razmere so takšna opozorila in navodila preozka. Naše kmetije so v veliki večini srednje velikosti, pa tudi majhne in prav majhne. Na takih domačijah pač ne najdeš kakih velikih in dragih kmetijskih strojev; take imajo velike in obsežne kmetije po ostalih predelih koroške dežele. Na slovenskih kmetijah je pa pri hiši tako orodje in taki stroji, kakršne srednja in mala domačija potrebuje — in kakršne njena gospodarska moč premore.
Mi postavljamo za slovenskega kmeta to vprašanje na širšo podlago. In pravimo: kmečki gospodar, skrbi in brigaj se za gospodarsko orodje sploh! Vsako, še tako preprosto orodje ima svojo ceno in svoj pomen. Čim skromnejše so razmere pri hiši, tem večjo sorazmerno ceno pomeni za dom še tako malopomembno orodje.
Ko presojamo porabno vrednost raznega orodja, naj nam bo vedno pred očmi zlasti dvoje: 1. koliko bi nas v sedanjih razmerah stal bodisi v denarju ali pa v blagu nakup novega predmeta, ki bi najbrž ne bil dosti boljši od starega; 2. kako lahko se zgodi, da bi gospodar pri svoji brezbrižnosti ostal brez potrebnega orodja ravno takrat, ko ga je treba vzeti v roko.
Zato vesten in varčen gospodar z orodjem — in sicer z vsem, tudi najpreprostejšim — ravna zares gospodarsko. To se pravi, da tudi pri zadnji motiki, srpu, grabljah in vi-
Kaj mu boš podarila? Hm, težko je dandanes z darili, ko iz vseh polic v prodajalnah zija temna praznota. Zato mu sedaj, ko so večeri tako dolgi in je prijetno sedeti ob topli peči ter plesti, napravi lep pulover. Hvaležen ti bo, saj lep ročno pleten pulover ni samo topel .temveč tudi lep, pa naj ga nosi pri smučanju ali pa spomladi, ko ga prvo sonce prisili odložiti suknjič. Izbrale bova nekaj prav lepega, seveda nekoliko potrpljenja boš morala vsekakor imeti, če boš hotela izgotoviti pulover, kakor ti predlagam.
„Ah" te že slišim vzdihovati, „volna, volna! Res je, časi, ko smo lahko šle v trgovino in izbrale najboljšo angleško volno za ročna dela, so daleč za ,nami in minilo bo morda še nekaj let, predno se zopet vrnejo. Toda, iz dragega materijala napraviti nekaj lepega bi zmogel vsakdo, a sedaj, takorekoč iz nič nekaj ustvariti .sedaj pač lahko pokažeš vso svojo umetnost in spretnost. Vzemi domačo volno, dokler še ni mogoče uvažati inozemskega blaga. Lahko pa izgotoviš nov pulover iz kakšne stare jopice ali vojaške majice, seveda moraš volno primerno pobarvati.
Na delo! Plesti moraš natačno po kroju, ki si ga urežeš iz papirja. Za hrbet nasnuj približno 100 petelj (kakor pač je debela volna) a za prenje dele po 56 petelj. Pleti najprej po 40 vrst 2 desni 2 levi, nato prični z vzorcem.
lah skrbi, da se vse dolgo ohrani, da se ne kvari in uničuje brez potrebe.
Ni dolgo tega, kar smo na tem mestu govorili o popisu in ocenitvi gospodarskega inventarja. Vse to našim kmetom še enkrat toplo priporočamo. Danes pa pregledu in popisu inventarja priključujemo še drug koristen nasvet. Ko pregleduješ razno orodje, ga pogled temeljito in pri tej priložnosti razdeli vse orodje v tri skupine. V prvo skupino pride vse ono orodje, ki je popolnoma porabno in v redu. Pri tem orodju ne gre za drugo, kot da ga očistiš, kovinske dele zavaruješ pred rjo (ki napravi čez zimo po naših kmetijah ogroirino škode!) in ga nato na primernem mestu shraniš.
V drugo skupino uvrstiš vse tako orodje, ki ga je treba kaj popraviti. Čez poletje se marsikaj pri delu pokvari, skrha ali nalomi ali še kako drugače poškoduje. Sredi poletnega dela ni časa za popravila. Če se pa ta čas kaj popravlja, se popravi na brzo roko, za silo, samo toliko, da je s tistim orodjem delo še mogoče do kraja opraviti. Potem se vrže v kot. Ali bi ne bilo škoda, da bi za orodje, ki ga je še možno popraviti, trošili denar, za katerega bo v bodoče trda . predla? Ali bi ne ravnal skrajno negospodarsko tak kmet, ki bi z dragocenimi pridelki svojega posestva nabavljal razno novo orodje, dočim bi mu staro, napol obrabljeno in poškodovano orodje ležalo in rjavelo po raznih kotih? Star, častljiv pregovor naših dedov pravi: „Zrno do zrna — pogača, kamen do kamna — palača”. Ta pregovor ima zlato jedro za vsakega kmečkega gospodarja. Pri varčevanju z majhnimi stvarmi se prihranijo domačiji težki denarji. In pa oni znani rek: „Kdor malega ne ceni, velikega vreden ni." Pri drobnem orodju se pozna gospodarnost pravega kmeta. Iz skrbi za malo rastejo pogoji za veliko.
Samo premisli, dragi moj, koliko raznih |
1.	vrsta: 6 levih 1 desna izmenoma.
2.	vrsta: Popleti petlje tako kakor so, to je leve na leve in desne na desne.
3.	vrsta: 6 levih, iz desne napravi 6 petelj (izmenoma po eno levo in eno desno), nato zopet 6 levih in 1 desno, tako ponavljaj do konca.
4.	vrsta: 6 desnih, 6 iz ene petlje izplete-nih petelj podplati levo, nato 6 desnih 1 levo itd. Tako ponavljaj od 5. do 10. vrste, petlje podpletaj vedno tako, kakor izgledajo.
11.	vrsta: 6 levih, onih 6 desnih prekrižaj (4., 5. in 6 petljo podpleti odzadaj, nato šele 1., 2. in tretjo petljo navadno desno) 6 levih. 1 desno itd.
12.	vrsta: kakor deseta vrsta.
13.	vrsta: kakor 9. vrsta.
14.	vrsta: kakor 10. vrsta.
15.	vrsta: 6 levih, 6 desnih petelj narobe skupaj podpleti, 6 levih, 1 desna itd.
16.	vrsta: kakor prva vrsta. Istotako ponavljaj od 17. do 24. vrste.
25. vrsta: kakor 3 vrsta in nato ponavljaj, kakor od četrte vrste.
Ob straneh dodaj po kroju približno 8 do 10 petelj, da se bo pulover lepo oprijemal. Za rokavni izrez odvzemaj najprej po 4 petlje, nato 3, potem 2 in nazadnje po 1 petljo.
poškodb in okvar na orodju lahko čez zimo sam popraviš! Razne lesene dele, kakor ročaje .toporišča, ročice, sore pri vozovih in podobno se obnovi doma. Prav tako domači moški sami popravijo kosišča, grablje, senene vile in drugo leseno robo. Pri skrbnem gospodarju ne sme nobeno zimo pri hiši manjkati dovolj posušenega, primernega lesa za vsa taka popravila.
Železni in drugi kovinski (jekleni) deli se dajo pravočasno kovaču ali mehaniku, da jih podstavi ali prekuje, prekali ali kar že treba.
Ne pozabimo, da je pozimi čas za obnovo raznega gospodarskega orodja. Slab, zelo slab bi bil gospodar, ki bi šele tik pred uporabo opazil poškodbe na orodju. Če bi šele takrat tekal od obrtnika do obrtnika, ko je treba predmet že v roko vzeti, bi veliko dragocenega časa zamudil. Pa ne samo to! Takrat gre človeku slabo orodje silno na živce. Koliko je samo jeze in kletvine, s katero ljudje Boga in Marijo žalijo, pa so popolnoma sami krivi, da jim orodje pri delu nagaja. Sedaj je časa dovolj, misliti na gospodarsko orodje in ga spraviti v red.
V tretjo skupino pa denemo ono orodje, ki je doslužilo in se popravilo več ne splača. V inventarni knjigi take predmete odpišemo. Vendar ne kaže vsega počez zmetati v kako jamo, še manj pa dosluženo orodje pustiti po raznih kotih. Kar je še količkaj norabnega, zlasti kovinski deli drobnega orodja, razni deli strojev in še kaj takega, se spravi med staro železje na posebnem prostoru. Dostikrat se primeri, da še marsikaj prav pride. Končno se pa tudi staro železje lahko ob primernem času ali proda ali pa kako drugače porabi. Dober gospodar vidi v vsakem predmetu neko vrednost. Posebno pa ceni urejeno gospodarsko orodje. Zato ga tudi hrani, popravlja in čuva do skrajnih meja.	Dr. L. P.
I
Ko končuješ na ramenih .posnemi v vsaki drugi vrsti pri zadnjiku po 4, a pri prednji-kih po 5 peteljk. Na prsih napravi tudi dva žepka. V ta namen posnemi na primernem mestu 17 petelj a v naslednji vrsti jih zopet nasnuj. (Žepke lahko sešiješ iz blaga in jih všiješ od znotraj).
i
Rokavi: Nasnuj približno 54 petelj in pleti kakor pri drugih delih najprej 40 vrst 2 desni in 2 levi a nato pleti opisani vzorec. Ob straneh dodajaj po kroju 16 do 20 petelj. Rokav zaokroži tako, da najprej posnemi 4, nato 3, potem dve petlji. Nadalje snemaj v vsaki četrti vrsti 8 krat po 1 petljo a nato v vsaki četrti vrsti 8 krat po 1 petljo a nato v le še 12 do 16 petelj, ki jih nato desno posnemi.
%
Izgotovljene dele pripni na kroj in jih lahko polikaj skozi mokro krpo. Nato jih skvačkaj skupaj ali sešij. Za obrobek nasnuj 12 petelj in pleti vedno desno. V 6., 32., 58., 84., 110. in 136. vrsti napravi gumbnice (posnemi vsakikrat po 4 srednje petlje in jih v naslednji vrsti zopet nasnuj). Ko je obrobek dovolj dolg, ga pazljivo prišij odspredaj /na pulover, istočasno prišij tudi 6 gumbov. Tudi žepne odprtine obrobi, in sicer nasnuj na vsaki strani po 18 petelj in pleti 6 vrst same desne.
Pulover shrani, dokler ne napoči oni velike družinski praznik, ko hišni reditelj praznuje rojstni dan. Če boš natančno sledila mojemu popisu, boš izgotovila takšen pulover, da boš vselej vesela, kadar ga bo mož oblekel.	Sonja.
Nedeljski poobedek
Kuhaj v 1 litru posnetega mleka K kg riža. Ko se zmehča ga odstavi in ohladi. Nato primešaj košček presnega masla, 2 žlici sladkorja, kavno žlico soli in dve jajci ali dve žlički jajčnega praška. Na pločevini razbeli nekaj masti, stresi riž vanjo in lepo rumeno speci v pečici. Pečeni narastek zreži na primerne porcije in polij z sadnim sokom ali serviraj z jabolčno čežano.	S.
Gospod soprog ima ro)stni dm
Ml kohošjereja res ni rentabilna?
Kokošjereja spada na kmetiji med najman cenjene panoge gospodarstva. Ker pa pred stavljajo jajca važno postavko v naši pre hrani in ker nudijo denarni dohodki kokoi jereje gospodinji možnost, da krije vsakodnevne izdatke gospodinjstva, bi morali to panogo bolj uvaževati. S kokošjerejo res n« bo nihče ubogatel; veliki obrati, takozvan« kokošje farme se niso obnesle. Tudi za mestno gospodinjstvo pride kokošjereja le 'r omejenem obsegu v poštev. Pač pa spadajo kokoši brez dvoma na vsako kmetijo. Tu jik namreč lahko z prav majhnimi stroški vzdržujemo. Na vsaki kmetiji je nekaj manj vrednega žita in slabega krompirja, ki ga najko ristneje uporabimo za kokoši. Najvažnejša za kokoši je pa primerno vzletišče, kjer si same iščejo hrano.
Razume se, da bomo držali le take kokoši: od katerih imamo gospodarsko korist. Krava, ki slabo molze, potrebuje prav toliko nege in dela in skoro-enako krme kot do bra -mlekarica. Podobno je v kokošjereji vendar je tu razmeroma mnogo laže izločiti slabe kokoši in hitro ter z malenkostnimi stroški priti do dobrega naraščaja. Kmečka kokoš znese pri nas letno komaj 30 jajc-Lahko pa v najkrajšem času povzdignem-1 nesnost vsaj na 130 jajc letno. Upamo, da bo kmečka žena že našla primeren čas, ki ga zahteva umna kokošjereja, kljub temu da je vsepovsod preobremenjena z delom. Pri gospodarju često opažamo popolnoma odklonilno stališče napram kokošjereji. Kokoši delajo samo nadlego na gospodarstvu, pone-snažijo hleve, hodnike in stroje. Dalje postajajo vedno pred vežnimi vrati, kjer čakajo na pičo — potrata na žitu in krompirju Kokoši sicer nesejo spomladi jajca, toda donos je le malenkosten. Gospodar malo ceni malenkostne dohodke od kokošjereje, ki sc itak vsi porabijo v gospodinjstvu. Ce bi p--gospodar sam moral izdajati denar za vsak danje nujne potrebe gospodinjstva, bi kmah' začel bolj ceniti „malenkostne" dohodke, ki pridejo gospodinji tako prav. Da bomo priši' v kokošjereji naprej, je potrebno tudi s str ni gosodarja večje upoštevanje te važne gospodarske panoge.
31
O
I ^
ti
t
g
g
Prvo na kar moramo misliti v napredni kokošjereji je primeren kokošnjak — hle" za kokoši. Kmet se je doslej zanimal le za goveji hlev, deloma tudi za svinjake. Kokoši ' so ostale v svojih majhnih in zatohlb prostorih, polnih nesnage, večinoma bre’ vsake možnosti zračenja, ali pa na stalnem prepihu. V mnogih krajih pa prenočujejo ko koši kar v govejem hlevu ali svinjaku, kamor nikakor ne spadajo. Jasno je, da moramo preskrbeti tudi kokošim zadosti velik in svetel prostor brez prepiha, če hočemo da nam bodo pridno nesle. V takem prostor1’ se kokoši ob slabem vremenu in pozimi tudi čez dan zadržujejo in se dobro počutijo, h'1 vedno potrebno graditi novega kokošnjaka-dostikrat lahko z majhnimi predelavami preureditvami, ki malo stanejo, pripravimo primeren prostor za kokoši. Glavna stra’1 kokošnjaka z oknom naj bo po možnos' obrnjena na sončno stran, vrata naj ne bode na vetrovni strani. Pod naj bo ali iz betom ali opeke ali tolčene ilovce, da se lahko čr sti. Najboljši materijal za stranske stene b les, da je prostor pozimi čim bolj topel. V' stene naj bodo gladke, da mrčes ne najd nikakega skrivališča. V kokošnjak spada'0 velika okna, da dobijo kokoši čim več svetlobe. Dve tretjini prednje stene naj zavzeim okno, ki naj se začne pol metra nad tloT Kokoši porabijo izredno veliko kisika, za'---mora biti poskrbljeno za redno zračenje.
a
s;
ri
S-
d z k ! 3
Tudi notranja oprema kokošnjaka mo-blti smotrna. Sem spadajo gnezda, gred ' na katerih kure spijo, deske pod gredam kamor pada blato ter posode za pičo in vod-Vse te stvari lahko sami napravimo. Des< -| za blato postavimo 1 m visoko od tal. radi lažjega čiščenja naj te deske ne bodo , ^ večje kot 1,20 x 1,20 m. Grede, na kateri1 ^ kokoši prenočujejo, postavimo na posebne podstavke (noge) kakih 30 cm nad desko in ( v razdalji kakih 35 cm. Za 5 do 6 kakosi ,e potrebna 1 m dolga gred, ki naj bo 6 do 8 cin visoka pa 5 cm široka. Kokoši se na taki 91S di najlaže primejo s svojimi kremplji-morejo udobneje sedeti, zaokrožimo goro.-robove gred.	1
j ;
Za vsakih 5 do 6 kokoši moramo pHPr‘- i { viti eno gnezdo. Gnezda morajo biti tako p0 . stavljena, da jih kokoši ponoči ne more!/ onesnažiti. — Ža mehko kakor tudi za zrna 0 krmo uporabljamo preproste lesene lZ^0^ j bene posode. Sveža voda mora biti kozosi*-vedno na razpolago.

somačenovice
Kdaj bo \ Kotmari vasi zopet oživelo pevsko društvo „Gorjanci” ?
Vsem prebivalcem občine Kotmara vas jo '9 v živem spominu delovanje pevskega društva „Gorjanci", ki je vse tja do nastopa Nacistične strahovlade razveseljevalo s svo-: *ni prireditvami ne samo domačine, ampak 'ialeč naokrog vso Rožno dolino, po kateri prišlo po svojih turnejah. Posebno močen is bil moški pevski zbor, ki je razpolagal 2 lepim številom prvovrstnih pevcev, izmed ;aterih naj navedemo tukaj samo najpromi-1-entnejše: Šmona, Krznarja {Paka), Prosekar-j (Razarja), Janeza Nemca (Schmuka). Kako ; )Sp0 so Ee takrat razlegali ubrani glasovi koroške slovenske narodne 'pesmi z njenimi I stožnoveselimi napevi in globoko ganili vso Poslušalce. Ni čuda, da je zaslovelo društvo ■Gorjanci" tudi v inozemstvu, kamor je po-! ^eslo naš ponos, našo edinstveno slovensko j koroško pesem, ki ni nikdar izginila, pa najsi i0 še tako butali valovi sovražnega nasilja I "’b stebre našega slovenskega življa. Pa ne :a®o s petjem, tudi z izborno uspelimi glo-^sškimi igrami so se izkazali člani in članice ■Gorjancev." Nismo še pozabili dobe, ko je akrat komaj 15 letna brhka Rezika Nemčeva '®&daj vrla gospodinja Pakova kmetija) s svo-'i® dovršenim nastopom na odru zadivila Ple-dalce. Ravnotako se še radi spominjamo ■'rugih iger, pri katerih so se zopet izkazali Sori navedeni pevci (Krznar, Prosekar i. dr.),
kakor n. pr. „Desetega brata" s Schmukovim Janezom v glavni vlogi), „Lumpacija vagabunda" j. dr. Popoln uspeh teh igrokazov se vidi najbolj iz tega, da jih je moralo društvo uprizoriti tudi v drugih krajih tako v Podljubelju, Št. Janžu.
Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je vse ugonabljajoči nacizem kakor drugod zatrl tudi vse delovanje imenovanega društva, slovenska koroška narodna pesem sicer ni izumrla, morala se je pa z javnega pozorišča umakniti v zatišje najožjih domačih krogov, kjer je ni mogla doseči roka gestapovcev. Tudi zdaj po osvoboditvi je še vse nekam plaho in se ne mora dvigniti iz dolgoletnega mrtvila, dasi je dovolj pevskih in igralskih mbči tako starih kakor mladega naraščaja na razpolago; ne manjka niti zelo sposobnih pevovodij { na pr. mežnar). Zato je pa že skrajni čas in zdaj pozimi najlepša prilika, da se stvar organizira, da oživi in javno nastopi moški in mešani pevski zbor, da se naštudirajo in potem uprizore primerne gledališke igre. Pri tem bodo gotovo starejši izkušeni člani radevolje z navodili pomagali mlajšim in po potrebi šs sami sodelovali. Kotmaravas mora kakor nekdaj dati nov impulz vsemu okolju in Rožni dolini. Kotmar-čani, člani društva „Gorjanci", na plan!
movali, da je pri hiši tako strašen konj. Najlepše je znala z očetom postopati najmlajša Liza. Nekega večera je bil oče posebno dobre volje, morebiti je bil kravo prodal s primernim dobičkom. Tedaj se Lizi porodi hudobna misel.
„Oče ali me imate kaj radi?" opraša očeta.
Oče jo pogleda: „Kaj pa me to vprašuješ, kaj neki hočeš?"
Liza noče z željo na dan. Samo vedela bi rada, ali me imate radi. Ce me imate radi, Vam razodenem svojo željo in upam, da mi jo izpolnite. Če ne, pa vem, da vaša ljubezen ni velika."
Oče ni dalje vprašal, bal se je, da ne bi hčerka, ki jo je imel rad, zahtevala polovico njegovega premoženja.
Prihodnji večer se Liza zopet suče okoli očeta: „Oče, ali me imate kaj radi, ali nič?"
Očetu stopijo solze v oči, pa reče: „No povej že, kaj hočeš in ti bom dal, če mogoče".
„Ali res, oče?"
„Res, no, kaj dvomiš, tukaj je moja roka in kar z desno potrdim, leva ne bo tajila."
„Torej vam smem povedati svoje želje?" nadaljuje Liza. „Povej no, da bo mir."
Liza se oklene očeta in mu zašepeče na uho: „Oče dajte, dovolite, da odpeljem od hiše to lisičasto medlo mrho". Oče je bil ves presenečen, mislil je, da Liza kaj plete s kakšnim nevarnim znanjem in da ima žanina kakor druga dekleta. Zato ni vedel, kaj naj odgovori. Tudi Liza ni omenila ta večer nič več. Prihodnje jutro pa pove- očetu: „Oče dovolili ste mi, da smem odpeljati lisca; odpeljala ga bom, potem pa vam povem kam".
Oče ves presenečen pogleda. Zdaj vidi, da se dekle ne norčuje in da mu res hoče odpeljati dragega konja. \
Nemogoče! Ali kaj naj počne, ko je dekletu obljubil častno besedo. Ves dan je bil slabe volje in ni govoril nič. Lizo je gledal postrani. Dan mine, pride večer, večernico je odzvonilo. Liza je imela na vrtu opravka, ko stopi oče do nje: „Liza, lepo te prosim, ne odganjaj mi konja." Trmasta Liza ni imela zanj odgovora in oče je mislil, da bo s to norčijo nehala.
Zjutraj na vse zgodaj se je pri hiši odprla lesa in izza graje se priplete dekle, ki vleče za vrv starega konja, za katerega se je bilo vsak čas bati, da se zgrudi na cesti. Pa konj se ni zgrudil.
Dekle pride s konjem v Globačnico. Ljudje so pri vaškem koritu napajali živino in so se začeli smejati, ko so zagledali „slovečega konja. Z Lizo so se šalili: „Pojdi sem h koritu, da zalijemo prazno kožo tvojemu konju!" Liza ljudi ni poslušala. Konja je gnala naprej in prišla je do Žineškega gradu. Pot pelje mimo. Iz gradu pridrvi nadgozdarjeva žena in sklepa roke: „Za božjo voljo, kakšen pa je ta konj!" Liza gospej ni odgovorila, vlekla je svojega konja naprej. In kam? V šentilpških hribih je konjederec, tja gor ga je vlekla in ga je konjederec kmalu pospravil, kajti bati se je bilo, da bi ,se oče še naprej prepiral za konjsko pošast. In tako se konča naša povest o znamenitem konju, ki ga je imel kmet v Podjuni.
Zanimiv konj
V nekem članku „Koroške Kronike" smo -’-edavno> razpravljali o stavbenih slogih in pripovedovali, kedaj je veljal okrogli ■otnanski, in kedaj resasti gotski slog. To j znane reči. Manj znano, pa očividno je, se slogi nahajajo tudi pri živalih; tudi 2*Vali so nekatere okrogle, druge bodeče -akor resa na klasju. Ena romanska druga 3otska.
^ Pričujoča povest govori o „gotskem konju", ■■'asi se pa tako: Nekje na Koroškem, ne bo-, ^ preveč radoveden in ne povprašuj kje je ‘'Plečka hiša, premožna razmeroma. Posest-,uk te hiše, saj se ga še vsi spominjajo, je 0l* manj kmet kakor pa konjski prekupec in ‘Pešetar. Razumen prekupec vse kupuje, in ,se pri njem najdeš,kar se da spraviti v de-iIar. Včasih je peljal domov lepega konja, Pasih slabega, kakor se jih je moglo kupo-at* v slovenskem Št. Vidu, ali Velikovcu, ali 7 Celovcu.
Nekega dne pa pripelje -konja, kakršnega ‘g vidimo vsaki dan. Ta konj je bil popol-PPta gotičhega sloga, iz njega je vse štr-, šMel je hrbet, štrlela so stegna, štrlela st •Sa’ kratkomalo: ta konj je bil popoln oko-■mjak, zakrit in povezan v lisičjo kožo. Kmet a ilnel dva sina in dve hčeri. Vsi ti štirje ’rndi so se kaj radi ponašali s čedno vpre-
go, kadar so se peljali v Pliberk ali v kako drugo velemesto. Zdaj pa privleče oče domov takšno „zver", o kateri nihče ni vedel, ali še more hoditi ali ne? Oče pa se je konja posluževal in se je prepričal, da vleče, in sicer še precej dobro. Sprva si je mislil; še vsakega konja smo opitali, polagoma se skrijejo kosti tudi temu; ali niso se hotele. Konj je bil prestar, in starost je počasna, tudi pri konju. Siromak lisjak se v določeni uri ni najedel do sitega, in zato se tudi ni mogel epitati. Vlekel je pa ta konj, in to ja pri konju poglavitno.
Vest o znamenitem konju se je kmalu raznesla po soseščini. Ljudje so prihajali konja gledat. Tujci so prihajali s kolodvora v Pliberku, meščani so prihajali na -sprehod, vsi so obstajali na cesti in gledali zanimivo žival — in vsi so se -smejali, ker je žival bila tako smešna: zapletale so se lisjaku noge. Glava mu je visela v tla in ušes siromak ni več mogel dvigniti s ponosom, ki ga graja sv. pismo, češ, da ne bodite prešerni kakor konj in mula, katerima ni pameti! Oče je bil s konjem zadovoljen, o tujih gledalcih pa je mislil; ljudje se naj smejo, zdravo je to v gledišču in tukaj na polju, če tudi za to 1 gledanje ne morem pobirati vstopnine.
Otroci pa niso bili pametni kakor stari oče France, Hanej, Zefa in Liza, vsi so se sra-
Tch mmidu
Kazalni zaimki “monsirative Fronoun his Wall — ta stena jl65® Walls — te stene tlj®* book — ona knjiga
books — one knjige il ls Picture 'is small — ta slika je mala L*at photo is big —
! ^i;
big — ona fotografija je veli!
fable is near the window and that tab -s near the door — ta miza je poleg okn ona miza je poleg vrat
ih	2'
e Kuma» iamüy — človeška družina
- oče
'ittther — mati r°ther — brat J®ter __ sestra
j. 1 ® zakonska žena ‘ sband — soprog aarried couple - zakonca -arents — starši
grandparents — stari oče in stara mati
grandehiid — vnuk
grand-daughter — vnukinja
grandmother — stara mati
grandfather — stari oče
child — otrok
boy — deček
girl — deklica
son — sin
daughter — hčerka
nephev/ — nečak
niece — nečakinja
uncle — stric
aunt — teta
brother in law — svak sister in law — svakinja father in law — tast cousin — bratranec, sestrična
3.
Everyday Expressions and Fferases — Vsakodnevni izrazi in stavki
Allow me to introduce to you Mister X. — Dovolite, da Vam predstavim gospoda X.
How is your mother? — Kako gre Vaši materi?
I beg your pardon! — Prosim, oprostite!
I beg your pardon? Kako, prosim?
I am glad (pleased) to see you — Veseli me, da Vas vidim
Take a seat, please — Vsedits se, prosim What a pity — Škoda
What is the matter with you? — Kaj vam je? Za izgovor „t h" v angleščini
Ta glas je slovensekmu jeziku popolnoma tuj, zato povzroča izgovarjanje tega glasu zlasti začetnikom precejšne težave, th je nezveneč ali zveneč glas.
Nezveneči th (op) dobimo, če rahlo pritisnemo jezik na spodnji del zgornjih zob in spustimo zračni tok nad jezikom, hkrati pa skušamo izgovorit t.
Zveneči th (ot) dobimo na isti način, le da ob spuščanju zraka med konico jezika in zgornjimi zobmi skušamo izgpvoriti rahel d.
Paziti pa moramo pri tem, da namesto nezvenečega th ne izgovorimo s ali f, namesto zvenečega pa z ali v, kar bi bilo seveda povsem napačno.
V vseh teh primerih je „th" zveneč.
Radiše
Letošnje prve adventne nedelje Radišani ne bomo nikdar pozabili. Ta dan smo priredili slovesnost vsem onim faranom in občanom, ki so se vrnili iz strahovite svetovne vojne. Za slovesnost sta delali vzajemno fara in občina. Može in fante, ki so se vrnili, so prisrčno pozdravili otroci s primernimi deklamacijami: pet fantkov posebej in pet deklic posebej. Nobeno oko ni ostalo suho, ko so otroci pozdravljali svoje rojake.
Prisrčno lepo je fante in može nagovoril domači župnik g. Ludvik Jank, ki je opravil zanje tudi zahvalno sv. mašo. Domači pevci so zapeli nalašč za to priliko prirejeno pesem „Oj hišica očetova!" Cerkveni govor jo imel redovnik sv. Frančiška iz Celovca, ki je poudarjal, kako je skupni farni dom, farna cerkev hrepenela po svojih sinovih, da se vrnejo, kako je skrbela in molila za nje, da jih obvaruje visake nesreče in kako vesela jih farna cerkev zopet sprejema v svoje občestvo.
Po zahvalni službi božji se je vse ljudstvo zbralo ob grobu padlega vojaka Radišana, kjer so duhovniki odmolili svoje molitve za vse padle farane. Gospod župan pa je prebral njih imena. Njih število je doseglo 20. Moški zbor radiških pevcev je občutno zapel žalostinko „Vigred se povrne."
Po slovesnosti v cerkvi so biii vsi povratniki povabljeni v Msžnarjevo dvorano, kjer so jim radiške žene in dekleta pripravke okusen zajuterk. Tu je bila izgovorjena beseda bolesti in veselja. Neumorno so povzdigovali prijetno razpoloženje domačnosti radiški pevci, ki so se zopet zbrali ter zdru žili v pevski zbor. Tudi pevci so bili med vojsko na vse strani razkropljeni. Marsikaterega je zmanjkalo in je obležal na bojnem polju, ali vendar je pevcev še toliko, da imajo Radišani še vedno najboljši moški zbor na Koroškem ali vsaj enega najboljših.
Za popoldansko slovesnost je poskrbela radiška občina in sicer v prostorih ljudske šole, za kar gre največja zahvala gospodu županu in gospodu nadučitelju.
Na Radišah je vedno kaj novega, in se bomo še večkrat oglasili v „Koroški Kroniki. '
Brdo pri Šmohorju v Zilski dolini
Mala je naša vas in se tudi redkokdaj o njej kaj sliši. Po posredovanju župana Zankla je okrajno glavarstvo podarilo nekaj blaga za otroke tukajšne šole. Tako je bilo omogočano tudi pri nas praznovanje Božiča.
Izredno smo bili veseli, ko smo na šolski božični prireditvi slišali slovenske in nemške pesmice. Koliko let je že preteklo, od kar smo zadnjikrat slišali slovensko besedo na šolski prireditvi. Učenka drugega razreda je prav lepo deklamirala Gregorčičevo pesem: „Za vse je svet dovolj bogat. . ., učenci drugega in tretjega razreda pa so lepo zapeli nekaj božičnih pesmi v obeh jezikih. Slišali smo naše lepe pesmi: Glej zvezdice božje .. ., Ura je polnoči... in še druge. Petje je vodila šolska upraviteljica gospa J. Zabavnikova, pridno pa ji je pri pripravah pomagala gospa Aničičeva. Stariši šolskih otrok so jima za trud zelo hvaležni, osebno pa še otroci, ker sta jim pripravili obisk Božička.
Božičnica na Brdu oh Baškem šezeni
Čez sto otrok se je zbralo v soboto 22. dec. v baraki tukajšnih angleških vojakov, da prežive par ur v otroškem brezskrbnem božičnem veselju. Bila je to božična slovesnost, kakršne naša mladina še ni doživela.
V	veliki baraki je bil postavljen oder, na katerem so nastopili pevci in igralci. Otroci so zapeli par lepih božičnih pesmi, nato pa so odigrali dva božična prizorčka božične vsebine. Vsi navzoči, tudi odrasli so bili toplo ganjeni pri teh pesmicah in igrah.
Prvo igro so naučile otroke samostanske sestre iz verenberskega gradu, ki prihajajo dvakrat tedensko na Brdo in poučujejo otroke v krščanskem nauku. Drugo igro pa sta naučila otroke g. upravitelj Krasnitzer in gdč. učiteljica Lojska Paul, hči dobrih slovenskih starišev v Rožeku.
Ko so bile igrice dokončane in je zamrlo petje, so dobili otroci dobro kavo in pogačo. Razen tega so prijela še zavitke potic in drugih sladkarij, k: se otrokom pač nikdar ne uprejo.
V	nedeljo so otroci igrice še enkrat ponovili. Ponovitev je bila namenjena predvsem njihovim starišem in prijateljem. Obiskovalcev je bilo toliko, da je bila dvorana premajhna in'so ss morali žalostni vrniti domov.
Zelo pa so bili otroci veseli, ko so se na Štefanovo odpeljali k sestram na vernberški grad in so se tam pokazali kaj so se naučili.
Tudi v Št. Jakobu je bila mladinska božičnica. Darov je bilo deležnih preko 500 otrok. Obdarovali so jih seveda angleški vojaki. Na božičnici so igrali tud: ljubko igrico v slovenskem jeziku.
Obnovitev gospodarskih odnošajev med Veliko Britanijo in Avstrijo
Britansko trgovinsko ministrstvo objavlja, da je bilo izdano v sporazumu s ministrom za pošto splošno dovoljenje za vzpostavitev gospodarskih odnošajev z Avstrijo. Od jutri dalje je avstrijskim in britanskim tvrdkam dovoljeno stopiti v stike, da bi ustvarile podlago za vzpostavitev gospodarskih odnošajev. Banke in drugi finančni zavodi smejo odgovoriti na vprašanja svojih strank v Avstriji. Obnova zasebne trgovine še ni mogoča in avstrijska posest ostane še nadalje pod kontrolo trgovinskega ministrstva, oddelek za trgovino s sovražnimi državami.
Zavezniške oblasti ne odobravajo čiščenja nacistov na Dunaju
Zavezniške oblasti na Dunaju so danes izrazile svoje nezadovoljstvo ob delu avstrijskih oblasti pri čiščenju nacistov na Dunaju.
Od konca vojne so avstrijske oblasti zaprle 6800 nacistov. To število je po mnenju zavezniških oblasti premajhno, ker je bilo število nacistov na Dunaju mnogo večje.
Od nacistov, ki so jih aretirali, so doslej sodili le 119 oseb, medtem ko so 3000 izpustili in drugi pa še čakajo, da jih sodijo.
Ob koncu starega leta se je vrnilo več povratnikov
V zadnjih dneh starega leta je prispelo še nekaj povratnikov, ki so prišli 23. in 29. decembra na solnograško železniško postajo. Iz Francije se je vrnilo 7000 avstrijskih ujetnikov — vsi iz Solnograda in Gornje Avstrije. Bolniški vlak je pripeljal 3000 ranjenih Nemcev, ki -so se peljali v Monakovo. Dne 3. decembra je prispel transport Avstrijcev iz Nemčije, ki so nadaljevali pot v Beljak. Iz Heilbronna je prišel transport z 10.000 madžarskimi ujetniki.
3% vsega sveta
Novi kardinali
Francosko-sovjetsM trgovinski sporazum
Ljudski komisar za zunanjo trgovino Mika-yan in francoski veleposlanik v Moskvi general Catroux sta danes dopoldne podpisala francosko-sovjetski trgovski sporazum, ki so ga sklenili po 28 dneh razpravljanja med sovjetskimi oblastmi in francosko misijo, katere vodja je bil ravnatelj odseka za trgovinske zadeve francoskega zunanjega ministrstva Herve Alphand.
Ta sporazum velja za pet let vklučuje klavzulo narodnostne prednosti in določa, da ustanovi sovjetsko trgovsko odposlanstvo v Parizu in slično francosko odposlanstvo v Moskvi.
Dogovori o zgraditvi glavnega mesta organizacije Združenih narodov
Tehniki Združenih narodov bodo v Was-hingtonu razpravljali o zgraditvi glavnega mesta organizacije Združenih narodov. Zgraditev tega glavnega mesta bo stala mnogo milijonov dolarjev.
Člani španske republikanske vlade na obisku v Franciji
Francoski vladni krogi poročajo, da nima francoska vlada nič proti obisku članov španske republikanske vlade, ki so na potovanju po Franciji, vendar pa s tem ne priznava „vlade" ali pa organizacij, katerih so obiskovalci člani.
Iz Rima prihaja vest, da je sv. oče imenoval na božični praznik 32 novih kardinalov, in časniki pravijo, da se je zdaj po stoletjih prvič zgodilo, da imajo v papeževem državnem svetu, v konsistoriju, tujerodni kardinali večino, in ne več Italijani.
Kardinali so papeževi neposredni svčtni-ki, in kar je njih glavna pravica, oni volijo papeža. Beseda kardinal pride od besede „kardo", to je kljuka, na kateri visijo vrata. Kardinal je torej cerkveni dostojanstvenik, okoli katerega se sučejo cerkvena vrata, no-sitelji cerkvene uprave so. Kakor je bilo okoli Zveličarja 72 učencev, izmed katerih si je izbral 12 apostolov, tako ima Rimska Cerkev 72 kardinalov. Vsako leto teh dostojanstvenikov nekaj umre, in tako to število navadno ni polno. Velepomembno je vprašanje, kako se naj določi novi papež, ako je prejšnji umrl? Prvotno so papeže in škofe volili verniki in papeža j-e volilo tudi rimsko ljudstvo. Pri takšnih volitvah so se dogajali tudi izgredi. Polagoma so si to pravico osvojili rimski plemenitaši, potem je postal cesar Karol Veliki varuh rimske Cerkve in za njim so si svojih to pravico nemški cesarji. Leta 1045. pa je papež Gregorij V. na prizadevanje francoskih menihov izdal postavo, da bodo zanaprej volili papeža kardinali, to je najodličnejši cerkveni dostojanstveniki vsega sveta. Boljše se ne more zajamčiti čista in Cerkve vredna volitev, boljše se ne more poskrbeti, da v bodoče na papežki prestci pridejo vredni in častitljivi Pastirji.
Italijanski časniki se razburjajo, ker je zdaj menda med kardinali 42 gospodov, ki niso Italijani, a je do zdaj bilo običajno, da so v zboru domačini imeli večino. V kolegiju kardinalov menda ni narodnega spora in se imenovanje novih članov vrši strogo iz stvarnih razlogov. Kardinali so papeževi svetniki, torej morajo poznati rimski dvor iz njega posle. Za ta poklic se pripravljajo mladi monsignori v Rimu, in ti so povečini Italjani. Zato ni čuda, da so potem tudi kardinali povečini Italjani. Kardinal pa je tudi zastopnik ljudstva v vrhovnem vodstvu Cerkve. Ko se je katoliška Cerkev razširila po vsem svetu, je bilo treba tudi kardinale jemati iz vseh narodov. To se je zdaj tako zgodilo, da se je število Italjanov nekoliko znižalo. Lahko bi bili sv. Oče povečali število kardinalov sploh.
V-J“.'T,
Radovedneži tudi pišejo, da bo morebiti bodoči papež kak ameriški škof. To je enkrat za vedno dogmatično določeno, da je papež rimski škof. Ako se volitev mirno vrši in vse teče pci naravni poti, postane rimski škof navadno kak Rimljan. Zato se ni čuditi, ako je bilo v teku zgodovine med 266 papeži samo 52 papežev, ki niso bili Italjani. Mož nost pa je dana in lahko se zgo^i, da bodo kardinali zopet kdaj volili tujca, ako je to tako odličen človek, da mu odliko pripo-znava ves svet. Tudi papež je za vse kakor vsa sveta Cerkev in ni ne Rimljan ne Američan, ni ne Nemec niti Francoz. Y.P.
Sv. Oče je poslal apostolsko pismo konferenci nemških škofov
Vatikan je danes objavil vsebino pisma, ki ga je sv. Oče 1. novembra poslal kardinalu Faulhaberju, ki je predsedoval konferenci katoliških škofov v Fuldi.
Papež je v tem pismu naročil nemškim škofom, da pridigajo ponižnost nemškemu narodu ter je obžaloval usodne dogodke v vzhodni Nemčiji.
Svaril je cerkvene dostojanstvenike, da se ne zoperstavijo sili. Sv. Oče je naročil nemškemu duhovništvu, da se ne vmešavajo v politične zadeve in naj na ta način pripomorejo, da spet vpeljajo harmonijo, red in trdnost v Nemčiji ter da se predvsem izognejo katerikoli vrsti diktature.
Papež'je zaključil svoje pismo ter je izrazil upanje, da bi se katoliški tisk v Nemčiji spet obnovil in da bo nemško duhovništvo znova ustanovilo središča katoliške akcije, ki jih je nacistični režim uničil.
Prihod prvih ladij nemškega brodovja v Anglijo
Dopisnik za pomorstvo „News Chronicla" poroča, da so prispele prve ladje nemškega brodovja ,ki morajo biti na podlagi Potsdamskega sporazuma izročene Veliki Britaniji, v škotski zaliv Forth. Med njimi sta prispeli dve nemški torpedolovki zadnjega tipa. Pričakujejo prihod nadaljnih dveh torpedo-lovk in dveh manjših ladij. Ladje so imele na krovu nemško posadko pod poveljstvom višjega britanskega mornariškega častnika in so bile spremljene od angleškega brodovja.
Dopisnik dodaja, da so nemški častniki 9 sovražnostjo izročili torpedolovke in da so morale britanske oblasti podvzeti vse varnostne ukrepe v teku potovanja.
Dopisnik potrjuje med drugim, da je točna razdelitev nemškega brodovja za zdaj še tajnost, ki jo bodo objavili ob zaključitvi operacij. To bodo objavili tudi istočasno iz treh prestolnic. Skupno z torpedolovkami so odplule iz Wilhelmshavena tudi težki križarki „Princ Eugenij" in „Nürnberg", ki sta namenjeni v ruska pristanišča na Baltskem morju.	________
Položaj na Kitajskem
Kitajski minister za informacije K. C. Wu je izjavil, da so komunisti stavili predlog« „naj se preneha z ognjem" v državljanski vojni, ker priznavajo svojo vojaško slabost.
Wu je pripomnil, da preučujejo generah-sim Cangkajšet in vladni uradniki ta predlog in da bodo v par dneh dali odgovor.
Vladni poročevalec je objavil, da nista v zadnjem predlogu zapopadeni točki, ki sta povzročili, da so prejšnja pogajanja obtičala. Ti dve točki sta se nanašali na obnovitev prometnih zvez in premikanju nacionalističnih čet z ozirom na razorožitev japonskih sil v severni Kitajski.
Roman;	v ~
KRIZ NA GORI
Ljubezenska zgodba
„„Zdaj je torej vse pri kraju!""
Imel je v roki dolgo palico, sedel je sključen in je brozgal s palico po tolmunu; zamolklo šumenje vode se je vzdigalo kakor iz velike globočine.
„Pri kraju vse! Čemu pa si prišla?”
Prvikrat se je zgodilo tedaj, da se je privila Hanca bliže k njemu in da se je dotek-nila njegove roke, ko ji je ni ponudil.
„Mate!"
Ozrl se je plaho nanjo in njegov glas je bil nemirnejši in neodločnejši.
„Glej, Hanca, tam doli je svetnik. Spustil sem ga bil v vodo ali utoniti neče. Dvakrat že sem vrgel kamen dol, svetnik pa se je zazibal in preobrnil in je ostal. Neče poginiti in — ali slišiš? — kakor da bi se smejal."
„„Zakaj si to storil, Mate?""
„Vse leži zdaj tam doli, tudi papir sem vrgel dol in vrvi, pa še te roke bi rad, ki so ga napravile in nosile . .."
„„Kaj ne boš drugega nič napravil, Mate?""
Pogledal jo je začuden.
„Čemu?"
Toda vprašanje ga je vznemirilo in takoj ga je ponovil sam in komaj zavedno.
„Kaj ne boš drugega nič napravil?"
Tako kakor da bi se vdrugič začelo življenje, z istim začetkom morda in z istim
IVAN CANKAR
koncem kakor prejšnje,- tako kakor da bi vdrugič nastopil dolgo romarsko pot, z istim bremenom in z istim žalostnim ciljem.
In šele v tistem trenutku, ko je ponovil njeno vprašanje, je začutil njeno roko na svoji rami in je ugledal čisto blizu njen obraz. Izpreletelo ga je in misli, prej leno ležeče na dnu, so se vzdignile kvišku v nerazločnem vrtincu.
„Dalje torej, Hanca?' Kakor da bi nič ne bilo?"
„„Nič ni bilo, Mate! Saj si rekel, kako dolga da je še pot in kako lepa. To še začetek ni bil, tebe pa je strah!""
„Pusti svojo roko na moji rami, dobro je tako!... Res sem slab. Hanca, tako da me je sram... Še pogledati si ne upam skoro več, kam drži cesta ,tako se bojim prihodnosti ;stojim kakor otrok na pokopališču o polnoči in ti si mi kakor mati... Samo da si blizu, nič ni treba, da bi govorila... Pojdiva, Hanca!"
V globeli je bila že hladna noč. Zvezde so se že užigale na nebu; tako drobne so bile in tako bele, da sta jih komaj razločevala ;zakaj neskončno daleč je bilo nebo, komaj ga je doseglo oko, hrepeneče iz g-o-ba; niti hribi, temno strmeči proti njemu, se ga niso dotikali.
Šla sta počasi; Mate je bil buden, okorne in težke so mu bile noge. Držala sta se za roko; obe roki sta bili topli in sta se oklepali tesneje nego kdaj poprej.
Na hribu so trepetale medle, zaspane luči,-z raežikujočim, neprijaznim očesom se je ozirala nanju, vas v zadehlem poiospanju. Šla sta ji nasproti, oba majhna in slaba, v potrtem srcu daljno in nerazločno upanje. Luči so bile zmerom večje, smejale so se jima naproti in njih smeh je bil sovražen in zloradosten.
Oba sta gledala navzgor.
„Kako bi mogel živeti tam? Drugod živeti, ali ne živeti ..."
„„Velik je svet...""
Hanca je zavzdihnila, zakaj oglasilo se je bilo v srcu:
„Tudi jaz bi s teboj, Mate!"
Ali želja je bila tako velika in predrzna, da jo je izgovorila razločno komaj v mislih. Tudi pregrešna je bila: Kaj bi z njo, majhno in slabo, na svoji dalini poti? Misel je utihnila ,srce pa je bilo žalostno.
„Hanca, morda bi ne bil človek tako ma-lodušen, če bi sijalo solnce, kakor tam za gorami. Kaj bi mi bilo, da imam raztrgane čevlje in razcefrane hlače? Zasmejal bi se ljudem in bi šel, kamor drže bele ceste! Tako pa mi je, kakor da bi bila ta pusta globel v mojem srcu. Težka je pot po hribu do vrha; kadar bi bil človek na oni strani, pa bi bilo vse dobro..."
„„Kdaj misliš na pot?""
Prestrašil se je njenega vprašanja, kakor da bi mu bilo čisto novo.
„Na pot, Hanca?" •
Neprestano je mislil na pot, njeno vprašanje pa ga je iznenedilo in prestrašilo. Po-
spravljeni so kovčegi, suknja je oblečena roka je že prijela za palico, toda glej, nenadoma se je ustavila noga, odrevenela od ne- ^ razumljivega strahu. Kje so zdaj tiste l®Pe sanje o velikem svetu, o lepi prihodnosti« ki čaka za gorami? Kaj si, o človek, sanjaj s samo zato da si sanjali ... Kakor da bi i*1	8
izpregledal. Resnično ,tam pred njim je p° in treba je vzdigniti nogo! In nenadoma le c začutil ,da je truden in da ga je strah.	J
„Saj si mi pravil, Mate, glej, in tudi ja 1 mislim, da ni več tukaj zate ne dneva, ure... Ko ni človeka, da bi te pogledal Prl jazno... Napravi se in pojdi in kadar s; povrneš, se ti bodo odkrivali. Tako mislin1;
Hanca je govorila zelo resno, globok ^ miren je bil njen glas; tako ni govorila - j njim nikoli poprej.	8
„Torej na pot!"	r '
Vzdihu je bil podoben njegov odgovo malodušen je bil in neodločen.
„Kmalu se povrneš, Mate, s častjo in trdna je mora vera. Tam je življenje vse dr gačno in tudi ljudje so drugačni. Tam ko ^ videli, kdo si, Mate!"	j,-
Poslušal je in se je čudil, zmerom b^ 1 toplo mu je bilo pri srcu in sklonil se je' c bi ji videl natanko v obraz.
„Kako rad te imam nocoj!... Ti 9oV°r,1a. kar upam od daleč, in ko govoriš, je vse^«0 )' sno in resnično. Hudo je bilo potrto m j-j srce, zdaj pa je mirno... Pojdi z mano p „ do doma; noč je in nikogar ni na cestl	[»
Šla sta počasi v klanec, mimo samotni«	j
Le tupatam je bilo okno razsvetljeno. ^ P krčme so se čuli glasovi. Postala sta P nizko hišo, Mate je stopil k oknu in je i ^ gledal skozi svetlo špranjo.
Dalje prihodnjič.	____ *
C
List izdaja Britanska	£
1;
t
„Koroška Kronika" izhaja tedensko vsak petek in stane dostavljena po pošti ali raznašalcu 70 grošev mesečno. Naročnino je treba plačati v naprej. — obveščevalna služba. Uredništvo in uprava lista sta v Celovcu, Völkermarkter Ring 25/1. Telefon 2001. Rokopisi se ne vračajo.