Učiteljska samopomoč v Ljubljani. IV. Važni predlogi za razpravljanje. 2e v III. oddelku (gl. »Uč. tov.«, št. 16.) sem navedel mnogo predlogov, ki so jih upravi US predložili člani in razna učitcljska društva ali pa se je o njih razpravljalo na odborovih sejah in občnih zborih. Uprava hrani še več prav priporočljivih, temeljitih in sprejemljivih predlogov, s katerimi se zdaj bavijo člani odseka za preureditev zadružnih pravil, katerih pa nisem opisal v omcnjenem oddelku zadnjega članka. Te predloge priobčujem dobesedno in s predlagateljevimi imeni, le nekatcre v izvlečku. 1. Predlog članov US v Celjskem učiteljskem društvu: »Članstvo US v Celjskem učiteljskem društvu je na svojem zborovanju dnc 15. junija 1929. soglasno odobrilo naslednjc stališče: 1. Ne nasprotujemo načelno ustanovitvi društva »Podporni sklad«, ako se isto ustanovi kot popolnoma samostojna organizacija. 2. Principijelno smo proti temu, da bi se imenovano društvo csnovalo v okvirju Učit. samopomoči, ki uživa s svojim rednim in socialnim delovanjem popolno zaupanje vsega članstva. 3. Iz rezervnega fonda US naj bi se kot prva pomoč »Podpornemu skladu« naklonilo na.jveč le Din 20.000*—. 4. Iz obresti rezervnega fonda US naj bi se oddajali letno 2 štipendiji članom, ki se zdravijo v težkih slučajih tuberkuloze, revmatizma i. dr. v zdraviliščih. Celje, 13. julija 1929. Josip Gosak, s. r. Fran Roš, s. r. 2. Predlog Celjskega učiteljskega društva: Celjsko učiteljsko društvo, čigar članstvo je z malimi izjemami skoro vse včlan- jeno v US, je na svojem zborovanju dne 7. t. m. sklenilo, da sporoči US sledeči predlog, ki ga je soglasno odobrilo: Na prihodnjem občnem zboru US naj se postavi na dnevni red vprašanjc spremembe pravil US v tcm smislu, da bi US iz svojega rezervnega fonda podpirala članstvo ob raznih nenadnih težkih dogodkih s podporami in posojili. V Celju, dne 22. decembra 1929. Josip Gosak, s. r. Fran Roš, s. r. 3. Predlog članov US iz Celjskega učiteljskega društva: Na sledečem občnem zboru US se naj preustroje pravila v toliko, da se 1. pretvori rezervni sklad v rezervni iln podporni sklad. 2. Podpore se naj podeljujejo izključno članom Samopomoži: a) če so zabredli brez lastne krivde v bedo, n. pr. vsled lastne dolgotrajne bolezni ali vsled take bolezni v rodbini; b) podpore naj omogočijo revnim članom lečenje v zdraviliščih. 3. Podpora se sme podcliti samo onemu, ki ga priporoča kot vrednega in potrebnega ^večina članov Samopomoči iz območja "tistega učiteljskega društva, kjer je prošnji- kovo bivališče. 4. Pravico podeljevanja ima vsakokratni odbor Samopomoči, mora pa podati na vsakem občnem zboru račun o podeljenih podporah z utcmeljitvijo ter ga dostaviti pismeno vsem zaupnikom. 5. Prispevii za posmrtnine se ne smejo zvišati vsled podporne akcije in posmrtnina se ne sme znižati. Celje, dne 8. fcbruarja 1930. Josip Gosak, s. r. Anton Volavšek, s. r. Fran Roš, s. r. 4. Predlog Celjskega učiteljskega društva: Da bi se pojačilo zanimanje za Samopomoč tudi pri mladih učnih osebah, da bi sc s tem pomnožilo štcvilo članstva ter povcčala višina posmrtnine, je treba nekaj ukreniti, kar bi učiteljstvo vleklo k Samopomoči. Dosedanja pravila namreč omogočujejo, da se razbohoti ozkosrčno - egoistično stališče, da je boljše pristopiti prav pozno tcr si kupiti z malenkostnim doplačilom enakopravnost z onimi, ki so bili člani že desetletja. Posledica tega je: enake pravice, a neenaka bremena. Močno bi vplivalo na jx>rast zanimanja in tudi logično število članstva, če bi bila dana možnost, da bi člani imeli neka.j od svojih vplačil pod gotovimi pogoji že v življenju. Mislim na dolgoletne člane, ki zabredejo v hude težave, ali pa na samske učne osebe, pri katerih posmrtna oskrba ne pride v poštev. Lahko je, da je treba drage opecije, ali pa zdravljenja v zdravilišču, denarja pa ni. Ta okolnost, da mu Samopomoč ne koristi v življenju pod nobenim pogojem, odvrača marsikoga in jemlje ustanovi popularnost, k: bi jo sicer lahko imela. Vprašanje rezervnega fonda, ki ne koristi nikomur nič, je tudi zadeva, ki bi jo bilo treba reformirati. To je mnenje Celjskega učiteljskega društva, ki je sklenilo 18. t. m. predložiti občncmu zboru US dva predloga: I. Člani, ki so plačevali Samopomoči vse dajatve redno in brez prekinitve polnih 20 let, se naj oprostijo plačevanja članskih prispevkov. Njihovi posmrtninski prispevki se naj izplačujejo na račun rezervnega fonda samega ali pa bi se ustvarila kakšna kombinacija. II. Članu, ki je plačeval vse dajatve Samopomoči redno in brez prekinitve skozi 20 let, se na njegovo zahtevo izplača polovica posmrtnine. Tehnična stran tega vprašanja naj bi bila predmet proučevanja vseh društev. Potrebno pa bi bilo, da bi glavni odbor pokazal pota, kako bi bilo to izvedljivo. Če želi glavni odbor, da pošljemo konkretne predloge za občni zbor, naj blagovoli nemudoma obvestiti podpisanega ter priložiti navodila. Na to se bo sestal ožji posvetovalni odbor. Teharje, 25. junija 1932. Za člane US: Josip Gosak, s. r. 5. Predlog članov US Volavšek, Voglar, Pogačnik iz Celja. Poročati Vam moram o rezultatu sestanka, ki so ga imcli glede Samopomoči tov. Voglar, Pogačnik in jaz. Na osnovi članskega števila 2600 in letnih 30 smrtnih slučajev smo našli več načinov reorganizacije, podrobnega načrta pa nismo mogli napraviti, ker nam manjka računski material. Ne vemo namreč, koliko odstotkov je onih, ki so člani že 40 let, 30 let itd. Ne vemo namreč pa tudi, ko- liko znaša rezervni fond, ki sc naj uporabi v korist članstva. V sledečem poskusim osvetliti nekatere načinc: I Lctnih dohodkov mora biti 390.000 dinarjev. Pravično bi bilo, da bi bili oproščeni posmrtnin člani, ki plačujejo že 40 let. Ako je teh n. pr. 15%, je tcdaj odpad 390 članov, ostane plačljivih 2210. Ti plačujoči bi morali doplačati odpadlih 1950 Din za vsak smrtni' slučaj, vsled česar bi se vsak prispcvek zvišal za 90 par. (Ali pa ga krije rezervni fond.) II. Da bi pa ne bilo treba tega poviška in da bi bilo možno delno izplačilo še za doživetja. naj se zniža starostna meja za sprejem na 35 let. Kot doplačilo naj se zahteva faktične posmrtnine letnih 150 Din, a največje doplačilo naj bi bilo 1500 Din, ki bi se lahko poravnalo v obrokih. Kdor pristopi n. pr. 8 let po nastopu službe, doplača 1200 Din, kdor pristopi n. pr. 12 let po nastopu službc v okviru 351etne starostne dobe, doplača samo 1500 Din. Sprejem v starostni dobi nad 35 let pa naj bo vezan na ta-lc pogoj: za vsako leto nad 35 Iet se doplača polnih 150 dinarjev. Primer: Nekdo. pristopr z 42. starostnim letom. Do 35. leta doplača 1500 Din, za nadaljnjih 7 let pa 1050 Din, skupaj 2550 dinarjev. Ne godi se kasno pristopivšim nobena krivica, kajti: kdor je pristopil z 21. starostnim letom, plača do starosti 35 let znesek 2100 Din, dočim doplača oni, ki je pristopil s 35 leti, le 1500 Din, je torej še vedno za 600 Din na dobičku. Enako vsi oni, ki pristopijo v starosti nad 35 let. Doplačila se zde visoka, a pomislimo: 1. dobiček je jasen že iz gori navedenega, 2. pristop s 45. letom zahteva doplačila 3000 Din, ako tak član plačuje posmrtniske prispevke še 20 let, je zopet 3000 Din, skupaj 6000 Din. Posmrtnina je pa 13.000 Din, torej za 11% večja nego vsa plačila. 3. Dosedanje največje doplačilo 86 Dm je v zasmeh pravičnosti. Nekdo je> pristopil z 20 leti, plača do 45. leta 3750 Din, a drugi pristopi s 45. leti, pa plača 86 Din. Prvi plača 4473% več nego drugi! Taka praktika mlade tovariše odbija, starejše tovarišenečlane pa demoralizira. III. Da bi ne bilo treba plačevati doplačil in vendar bi bila sredstva za delno izplačevanje še za doživetja, se lahko višina posmrtnin določi tako: čim prej bo kdo pristopiil, tem večja posmrtnina. Pristop a) v 1.— 5. službenem letu 100% b) v 6—10. » » 90% c) v 11.—15. » » 80% d) v 16.—20. » » 70% e) v 21.—25. » » 60% f) v 26.—30. » » 50% g) od 31. leta službe naprej 40% Ta razdelitev pa ne sme veljati za dose- danje člane, ker so si pridobili po starih pravilih pravo do polne posmrtnine. IV. Kdor redno plačuje 20 let ali si po točki II. pridobi z doplačilom enako pravico, temu se izplača na zahtevo polovica posmrnine, ki mu gre po točki II. ali III., dolžan pa je plačevati rednc zneske naprej do smrti. Po smrti se izplača svojcem druga polovica. Sredstva za taka predplačila so: a) rezervni fond, b) v kolikor bi ta ne zadostoval, prispevki članov. Članstvo pri tem ni čisto nič oškodovano, saj je vseeno, če plačam po točki II. 2krat po 2-50 Din ali enkrat po 5 dinarjev. Taki mali zneski za delno predplačilo bi se lahko plačevali z rednimi posmrtninskimi zneski vred. V. Kdor redno plačuje skozi 15 let po točki III. ali si je pridobil enako pravico z doplačilom po točki II., pa je zabredel brez lastne krivde v težek gmotni položaj, temu se izplača na priporočilo pristojnega društva 40% posmrtnin po točki II. ali III., ostati pa mora polnoplačujoč član do smrti. Po smrti se izplača ostal.h 60%. Priziv na občni zbor Samopomoči! Sredstva za taka predplačila so ista, kakor je navedeno v točki IV. Teharje. Anton Volavšek, s. r. 6. Predlog podpredsednika US Alberta Siča, Ljubljana. Iz članstva US so bili že predlogi, naj se rezervni sklad porabi v ta ali oni namen, ki bi prišel v prid članom še pri njih življcnju. Odbor pa je vztrajal na edino pravilnem stališču, da mora rezervni sklad ostati nedotaknjen in služiti edino le v to, da more zadruga izplačevati posmrtnine po svojih članih po smrti in to tudi tedaj, če bi se smrtni slučaji hitro ponavljali, člani šc ne vplačali ali ne zmogli takojšnjih vplačil član. prispevkov. Mogoče pa je ustreči željam članov s tem, da se porabijo vsakoletne obresti rezervnega sklada v prid še živečemu članstvu. Z obrestmi naj se plačujejo prispevki za posmrtnine itd. vsem onim, ki so najdalje člani US in to v celoti ali na polovico. Odločitev o tem se prepusti načelstvu US. Kadar pa kdo izmed tch oproščencev umrje, stopi naslednji najstarejši član v njih vrsto. Da ima blagajnik jasen pregled, kateri izmed članov pridejo zapored na vrsto kot oproščenci, naj bo sestavljen seznam članov po času njih vstopa v US. Za vzgled poslovanja naj služi sledeči primcr: Recimo, da znašajo obresti letno 6500 dinarjev, dajatve posameznika pa 120 Din, tedaj bi bilo dajatev oproščenih 6500 : 120 = 54 članov. Razume se, da to število niha in je večje, čim manj je smrtnih slučajev in obratno. Občni zbor naj pooblasti načelstvo US, da po sestavi seznama in natančnem pregledu pravilne sestave odobri vrstni red in določi oproščence za tekoče leto. V prihodnje se vrši vse to z avtomatičnim premikanjem navzgor. V Ljubljani, dne 4. marca 1932. Albert Sič, s. r., t. č. podpredsednik US. 7. Predlog Marije Polakove. Ljubljana. Predlagam delno izpremembo in dopolnitev § 3 a) zadružnih pravil. Glasil bi se naj: Po smrti člana, ki še ni bil v zadrugi 25 let, izplača brez ozira na slučaj smrti načelstvo po sprejemu uradnega mrtvaškega lista in sprejemne listine zakonitim dedičem tolikokrat po 5 Din, kolikor šteje zadruga članov, ki še niso izpolnili 25-letnega članstva in tolikokrat po 2'50 Din, kolikor šteje zadruga članov, ki jim je že potekla 25-letna doba članstva, čeprav do tega časa še niso vsi vplačati doneskov. Po 25-letnem članstvu se izplača članu samemu tolikokrat po 2#50 Din v gotovini na roko, kolikor šteje zadruga članov. V slučaju njegove smrti pa dobe upravičenci po 2*50 Din, kolikor šteje zadruga takrat članov. Vsak član plačuje 25 let doneske po 5 Din, po 25-letnem članstvu pa le po 2#50 Din. V Ljubljani, dne 6. marca 1932. Marija Polak, s. r. 8. Predlog Antona Hrena, Studenci pri Mariboru (izvleček). I. Društvena uprava naj izplačuje posmrtnine v čistih tisočakih. Presežke — stotake in dinarje — pa naj nalaga v poseben fond — podporni sklad. Iz tcga sklada naj dobivajo — po potrebi in razpoložljivih sredstvih — bolni člani US bodisi podpore, bodisi brezobrestna posojila le v svrho zdravljenja. Kot osnovno glavnico podpornemu skladu prepusti US 50% svojega rezervnega sklada. Podporni sklad upravlja in razdeljuje podpore odbor US. II. Občni zbor US naj z enkra.nim zneskom — 50% svojega rezervnega sklada — podpre in pospeši ustanovitev samostojnega učiteljskega podpornega društva, ki ima namen podpirati svoje člane v slučaju bolezni z dcnarnimi podporami i-n brezobrcstnimi posojili. Ako ne bi bil v odbor tega novega podpornega društva voljen noben odbornik US in pa noben član ožjega sosveta UJU poverjeništva Ljubljana. potem ti dve korporaciji voli-ta izmed sebe vsaka svojega zastopnika v odbor novega društva, ki sc vabita k scjam in imata vse dolžnosti in pravice kot prava odbornika. Gori omenjeni znesek — 50% rezervnega fonda US — i-zroči US novoustanovljenemu učiteljskemu podpornemu društvu, ko bo ustanovitev tega društva oblastveno potrjena. Studenci pri Mariboru, 14. julija 1929. Anton Hren, s. r. 9. Zapisnik z Golnika (izvleček). Šef-zdravnik dr. Neubauer je poročal sledečc: Razmišljal sem že večkrat o tcm, kako pripomoči učiteljstvu, da bi se lahko zdravilo v državnih zdraviliščih, kjer se zdaj zaradi svojih nizkih mesečnih prejemkov in visokih dnevnih oskrbnin ne more zdraviti. V drugih državah imajo učitelji na razne načine poskrbljeno, da se v bolezni morejo primerno zdraviti. V Nemčiji je podporno učiteljsko društvo, ki podeljujc bolnim učiteljem večmescčnc denarne podpore za zdravljenje. V Franciji nakazujc država sama dcnarne podpore v to svrho. V Rumuniji so vsa zdravilišča — ne samo bolnišnice — učiteljstvu brezplačno na razpolago. V Jugoslaviji se more učitelj zdraviti brezplačno le v 3. razredu državnih bolnišnic. US daje podpore ob smrti člana. Za člana bi bilo važneje, če bi mu pomagalo društvo tudi v življenju. US naj se reorganizira tako, da bodo prejemali 1. dediči — svojci umrlih članov posmrtnin po sedanjem načinu, 2. v življenju pa član sam podporo, kadar bi bil bolan ali potreben zdravniške operacije. Te podporc bi US zmogla na ta način, če bi se 1. posmrtnina, ki je danes visoka, pri izplačilu ne izdala v celoti, presežek pa porabil v bolniški fond ali 2. če bi člani prispevali mesečno določen znesek v ta namen, n. pr. 5"—, 10'— Din ali slično, posmrtnine bi se pa izplačevale tako kot doslej (neokrnjene). Pričeten kapital bi bil v par mesecih že tako veli-k, da bi se lahko pričelo s podeljevanjem podpor, ne da bi bilo treba posegati po rezervnem fondu US. Od 1000 oseb boleha približno 24 oseb. Zdravljenje tuberkuloze v začetnem stadiju traja približno tri mesece; za druge bolezni navadno manj. S trimesečno podporo po 3000 Din bi se plačalo članu prilično eno polovico vseh stroškov za oskrbovanje v zdravilišču. Denarne podpore bi se nakazovale le za zdravljenje v zdraviliščih ali za zdravniške operacije in to za vse bolezni. Podpore nakazuje od časa do časa društveni odbor, kateremu član-prosilec predloži račun od zdravilišča ali zdravnika s primernim potrdilom od šolskega upraviteljstva in sreskega učiteljskega društva. Golnik, dne 12. junija 1927. 10. Predlog gospodarskega sveta UJU (izvleček). Odbor US naj razmišlja, kako bi se izvedlo podpiranje učiteljstva v okvirju US same in to zlasti z ozirom na namen poverjeništva, uvesti član-stvo pri US obvezno za vse svoje članc. Priporoča se razmišljanje v tej smeri, da bi se določila za smrtne slučaje fiksna podpora 10.000 Din in to brez ozira na število članstva, ki bl po obveznosti precej naraslo. Iz prebitkov ob smrtnih slučajih bi se v kratkem zbral -potreben kapital za bolczenske podpore, če ostanejo prispevki članstva na sedanji višini. V Ljubljani, dne 8. novembra 1927. Andrej Skulj, s. r. Alojzij Hreščak, s. r. 11. Izvleček iz Iv. Kocijančičevega načrta »Podporni sklad«. Podporni sklad ustanovi lahko 1. Učit. samopomoč ali 2. novo društvo, ki bi se v ta namen osnovalo. 1. V zvczi z US so možni sledeči načini: a) Člani plačujejo za »Podporni sklad« (Pskl.) mesečno od občnega zbora določeni znesek. Ti zneski se posebej vknjižujejo in nalagajo v hranilnici. b) Člani vplačujejo znesek pod a) le nekaj let. Podpore bi se podeljcvale kot eno, ali dvoletna brczobrestna posojila. c) Članski prispevek za Pskl. odpade. Posmrtnina — znesek, ki se izplača članovim dedičcm — se vsako leto na občnem zboru določi (fi^ ksira) do prihodnjcga občnega zbora. Prcsež-ki od vplačil se nalagajo v Pskl. č) Na občnem zboru se določi procent (n. pr. 5—10 odstotkov), ki naj se pri izplačilu posmrtnin v prihodnjcm letu odtegne in vloži v Pskl. d) K naložbam v Pskl. pod a), b), c) in č) bi prispevali še: 1. US iz rczervnega fonda — po odmeri občnega zbora, 2. novovstopivši člani z zneskom, katerega bi določil občni zbor in 3. denarna darila in volila dobrotnikov. 2. Pskl. ustanovi in upravlja novo društvo, ki naj se ustanovi. Kalkulacija zavisi od števila članov in višine članskega mesečnega ali. lctnega prispevka, prav tako tudi denarne podpore društvenim članom. Poslovanje novega društva bi temeljilo najbržc na načinu, ki je opisan v 1 a). 'Imelo bi to prednost, da bi bilo lahko obvezno za vse člane — pripadnike UJU — poverjeništvo Ljubljana, kjcr bi, se osnoval namesto novega društva samostojcn odsek. Finaneni in moralni uspeh bi bil velik. V Ljubljani, dne 3. maja 1932. 12. Predlog Toneta Šeška, Št. Ilj (izvleček). Mladina se ne zanima za US in to z razumljivega razloga, ker še ne misli na smrt in tudi nima povečini nikogar, za kogar bi bila obvezana prevzeti stroške za pogreb. Življenjska doba in razmere privedejo človeka do tega, da začne misliti na lastno ognjišče — na lasten dom. Pri tem zabrede v dolgove, iz katerih se težko izkoplje. Ustanovi naj se ustanova, ki bi članom v slučaju poroke pomagala s primerno vsoto, kakor se to vrši v US ob smrti članovi. Organiziralo naj bi se jo tako kot je US, bodisi kot njen odsek ali pa samostojno. I. Samostojna organizacija: Osnuje naj se organizacija kot zadruga ali pomožna blagajna, ki bi svojemu članstvu v slučaju poroke izplačevala zneske kot n. pr. US posmrtninc. Člani morejo postati le osebe iz učiteljskih vrst. Vsak član lahko zavaruje sebe ali svoje najbližje sorodnikc (otroke) in to lc po cnkrat. Pri vstopu v organizacijo se plača določena članarina, za upravne- stroške pa letna članarina. Dohodki za izplačilo podpore prihajajo iz članskih prispevkov, n. pr. po 10 dinarjev. Čim večje je število članov, tem večje bodo podpore. Po 20- ali 25-letnem članstvu se takemu članu izplača 75% ali več pripadajoče podpore. Člani vplačajo članske prispevke kot za poroko, zavarovanec dobi od tega 75%, ostanek gre v rezervni fond. II. Odsek US. V okvirju US naj se osnuje oddelek, ki bi izplačeval članom tega oddelka podporo ob poroki. US bi imela oddelek A) za posmrtnine, oddelek B) za poročne podpore. Člani so lahko le v encm oddelku, lahko pa tudi- v obeh, seveda z obveznostmi in ugodnostmi enega ali obeh oddelkov. III. US bi brez delitve v dva oddelka izplačevala i posmrtnio i podporo za poroko. Vsi njeni člani bi v slučaju smrti enega plačali določcn znesck za posmrtnio (kot zdaj), v slučaju poroke enega člana pa zopet vsi določen znesek za to podporo. V obeh primerih bi lahko bil znesek enak. S tem bi prišlo do medsubojnega podpiranja starejših in mlajših članov in mislim, da bi. bilo malo takih, ki bi ostali izven US. Št. Ilj v Slov. gor., dne 18. maja 1932. Tone Šeško, s. r. 13. Prelog Frana Skulja, Ljubljana (izvleček). I. Pristopnina v § 13. naj sc odmerL po letih in sicer: v starosti od 20 do 25 lct ... 10 Din » 25 » 27 » ... 50 » » 27 » 32 » ... 100 » » 32 » 35 » ... 200 » » 35 » 38 » ... 400 » » 38 » 41 » ... 800 » » 41 » 45 » ... 1600 » II. Vsi člani, ki so bili, včlanjeni v društvu US in zdaj v zadrugi US 30 let tcr so izpolnili vse svoje obveznosti napram zadrugi, se osvobode plačevanja nadaljnjih prispevkov, tudi upravnih stroškov. Na nje pripadajoče doncske krije zadruga iz rezervnega fonda. V Ljubljani, dne 14. junija 1932. Fran Skulj, s. r. V. Bolniško zavarovanje. Hud udarec za vsakcga človeka — zlasti državnega uradnika — je bolezen v hiši. — Zdravnik, operacija, zdravila, boljša hrana, delanezmožnost in še mnogo drugega je, ki mu jemljc težke dinarje iz itak suhe dcnarnice in iz posojilni.ce. Učiteljstvo pa zaenkrat nima druge ponioči. V US se je že večkrat govorilo in razpravljalo o podporah v bolezni, o bolniškem (podpornem) skladu, do pravega zaključka pa US tega problema ni prive-dla. (Gl. »Učit. tov.«, št. 15., 16. in 17.). V zadnjem času je zbud71 zanimanje za »bolniško zavarovanje« »Učit. tovariš« od 21. aprila 1932. in 3. junija 1932. Ta velevažna in pereča zadeva zahteva nujne rešitve! Ali ne bi oba tovariša, ki sta napisala omcnjena članka v »Učit. tovarišu«, s še nckatcrimi pomagači poskusila dobro zamisel oživiti, dati učiteljstvu socijalno ustanovo »bolniško zavarovanje«? Tov. F. Slokan, ki je žc sodeloval pri takcm zavarovanju, bo gotovo vedel nasvetovati prav lepe stvari iz svoje prakse. Ce bi sc »bolniško zavarovanje« naslonilo kot obvezno za vse člane na JUU — sekcija za dravsko banovino, dobimo v prvem letu ustanovo, ki bo neprecenljive vrednosti za vse učiteljstvo. VI. Zaključek Ln poziv. Tovariši, tovarišice! V zadnjihi treh številkah »Učit. tovariša« sem opisal dejansko stanje US, kakršno je danes, poročal o vsem izvršenem dclu od početka do zdaj, navedel skoro vse podrobnosti, o katerih se jc razpravljalo in sklepalo na odborovih sejah ali občnih zborih in priobčil 13 važnejših predlogov, ki1 se ravno v tem času pretresavajo od odseka za preureditev zadružnih pravil. Jasno je, da bodo člani tega odseka storili vse, kar bo v njih moči in kar bo z ozirom na splošno stanje US priporočljivo in izvedljivo. Potrebno je pa — kar scm že v prvem članku omenil — da vsi člani sodelujejo s predlogi, nasveti, načrti, z obilno udeležbo in stvarnimi debatami na občnem zboru. Za nasvete se priporočam tudi tovarišem (icam) nečlanom. Mislim, da -ni nikogar med nami, kii bi v potrebi zamctaval od tovarišev nudeno pomoč. Upam, da bo prišel čas, ko bo US res »samopomoč« za vse učiteljstvo. Čas je kratek, do občnega zbora imamo samo še nekaj mesecev (aprila 1933.). Kdor ve kaj novega povedati, kaj boljšega priporočati, kaj lažjega in uspešnejšcga nasvctovati, ta naj sporoči svoje misli zadrugi US v Ljubljaru. Za vsak dober migljaj se zadružna uprava vscm tem sodelavccm že v naprej najlcpše zahvaljujc. Iv. Kocijančič.